Številki 5 Trst. v soboto 5. januvarja !907. X> X I Iti.s.j a wail din v:?:?. ' vaaiii: m. •? snifcltfii 55 ?. in aoii. _ -.r ,'ue ite vllke se prodajajo po 3 nv6 (* stotmfct - nc^n tr> rr.&h f Trstu ;e otobc'. Ljubljani. Gorici, o", r-t. rt . .. Sežani. Nsbreimi, Sv. Luciji, Tolminu. P =tojni- Dor-^ersn:. Solkanu itd. ' -c riasev =«• račacajo po <5iroke 73 mu;, visote mm i : -a trgovinske in obr ne ogiase po 20 «ot. ; i*'osmrtnice. zsh*aie, poslanice. rglase denarnih :«tmot pc 60 *t«t. Za C t'lase v te>sra do rat K 20. vsaka na- islisa Triu S S. Mali osrlapi i st. yo '*ij *tut. — Oglate sprejeira Hfn Edino r-. — ^ nos - tt. najmanj p» t-.----- Sinilo □al^tič^eaa društva „Edinost" za Primorske. j- r* si 73« J- .. : .e.uc* 6 K. — isroć - *. • T" -ć upravu ns s. V-i do: i-i -. v. o.* t to lista. Jfafr:"tk pisma -«* ;--r» • li ; jfcjplsf ?e ne fr? S-:}'-?- \ -iljsti lli Jpr a v j OBEDN: .--T V n: ti riniti 18. (Paradni U "rdaiattU in .. —.» nr :ri.-c ŠTS7AN GODEM A. rnnsnrer h-"-- . — Nam tiskamo k i*;«, Edinost* - Trstu, . i rs. Gio.gio Gal&lii st x PoStno-b.-^-tl^a! rs. -in St. M1.R62. '.»r. 1157.-- ii. . r -. Mesečna priloga: S L O V £ N 3 K I TEHNIK BRZOdfiUNE UE5TI. Ni že-avstrijski đe teini zbor. DUNAJ Deželni zbor je razpravljal danes o vprašanjih lokalnih železnic. Dr. Wekerle pri cesarju BUDIMPEŠTA 4. < Ogrski biro). Cesar le Janes ob 11. uri predpoludne vsprejel ministerskega predsednika dr. Wekerle v posebni avdijenci. Plenarna seja avstrijske delegacije BUDIMPEŠTA -i. Predsednik princ Lob- kovic je otvoril seio ob 2. uri 20 min. pop. Državni vojni minister ZFM Schonaich je nasproti včerajšnjim izvajanjem del. Steina omenil, da ne more nadvojvoda Fran Ferdinand na noben način razpolagati nad kakim vojakom. Res je. da so bili lansko leto podani v Konopiste pijoairji, tedaj se je pa tamkaj pripetila katastrofa vsled povodnji. »Pritrjevanje). To je slučaj, v katerem se - -aki občini dopošlje vojaško pomoč. (Živahno pritrjevanje). Del. Mehi je rekel, da se zadovoljava z izjav.j vojnega ministra. Na to je govornik podrobno polemiziral z del. grofom Schon-oornom. Tekom svojega govora je Stein v novič na^rlašal. da je odločen nasprotnik re-olucije: on da je povsem monarhist. (Del. Kramar : „Vsenemci so vendar-Ie revolucijo-r.arci!") De!. .Stein je rekel, da se še povrne k predmetu. Del. Einspinner je urgiral reformo vojaškega kazenskega zakonika ter pravično postopanje z malimi obrtniki pri zalaganjih rmade. Omenil je tudi raznih poDianjkljivosti pri vojni organizaciji. Vojna uprava bi mora-.a bolje skrbeti tudi za zdravstvene razmere v _rmadi. iziasti so v Dalmaciji vojašnice, ki so roti nakita higijeni čnim predpisom. Del. ^teiner je izjavil, da njegova srranka ni proti :madi, on je le nasprotnik postopanja vojne prave, ki daje Madjarom koncesije naračim \vitrije. Del. Bidnkini je najprej govoril hruški. Na to je nadaljeval nemški ter obža-▼al, da se je dalo koncesije le Madjarom, e pa tudi istoč.tsno hrvarskemu, slavonskemu - i; lmatinskemu kraljestvu. Takozvani pro- odseka deveterih se mora uveljaviti za Hrvatsko. Dokler se ne izpolnijo nje-_*'ve izražene želje in zahteve, ne more glasovati za proračun. Del. Rvba je navedel več enaiih pritožb • kcnštatovaT. da se ;e mnogo storilo glede jolkovnega jezika iu tudi, da se častniki .-tega priuče. Go-omik se je državnemu voj-r.emu ministru zahvalil za njegovo odločno štopanje v tem vprašanju ter ga prosil, .dj v tem ožim povspesi svoje nadaljne od--:-dbe. Omenil je slučaj, da je bil neki češki i -ervni častnik po častnem sodišču obsojen ▼ izgubo šarže in v dveletno navadno službo-Lnje kak ji navaden vojak, k-.-r je bil kakor : s^rvni častnik člen nekega narodnega mštv i. Seja e biia ob 5. in pol uri zaklju- • ena. I rihodnja seja jutri ob 1. uri popoludne. Zastrupil se s strihninom. DUNAJ 4. Danes opoludne se je s stri-\Lino:ii zastrupil lekarnar Oton Trukoczy. •iStnik l.-karne -Pri levu". Trnkoczv je bil star 72 let. 2£asenska razprava radi sokolakega shoda. Obtoženci oproščeni G-NEZNO 4. V kazenski razpravi proti i-;e!nim poslancem ^hrzanovskemu in njego- vim tovarišem so bili vsi obtoženci oproščeni, ker je sodišče smatralo, da ni bil podan dokaz, da se je šlo za javni politični shod. Stroške plača državna blagajna. Francoska vlada namerava obelodaniti zaplenjene dokumente pariSke nuncijature. RIM 4. -Osservatore Romano" je priobčil nastopno noto : Govori se, da obelodani francoska vlada del dokumentov, tičočih se nekih osek. ki jih je francoska vlada zaplenila v pariški nuncijaturi dne 1. decembra • m. 1. Sv. Stolica izjavlja, da od sedaj naprej odklanja za to obelodaajenje vsako odgovornost in da se zamorejo osebe, ki se čutijo vsled tega žaljene, poslužiti vsacega sredstva, ki je smatrajo primernim, da ščitijo svoje pravice. — Sicer je treba pripomniti, pravi nadalje nota, da se ob času zaplembe dokumentov ni izvršila nikaka inventarizacija istih. Srbski poslanik pri sultanu. CARIGRAD 4. Po današnjem selamliku je sultan vsprejel v poslovni avdijenci srbskega odposlanika Simića. Isti odpotuje v po- • nedelj ek. Nov francoski poslanik na Dunaju. PARIZ 4. Od dobro obveščene strani se J ..atrjuje, da bo sedanji francoski poslanik v jKodanju, i'rozier, imenovan naslednikom se-; danjega poslanika na Dunaju, markiza Rever-seaux. Parnik v ognju. FARSUND (Norveška) 4. V salonu par-nika „Lindholmen"*, ki je danes zjutraj od-plul iz Heirvona. je izbruhnil požar, ki se je naglo razširil po ladiji. Ker so bili vsi poskusi, da bi se ogenj pogasil, brezvspešni, so s narnikom odpluli proti obali. Ladij a in tovor sta uničena. Na parniku je zgorelo šest oseb, glasom drugih vesti devet. Snežni viharji. ODESA 4. Po vaej južni Rusiji so snežni viharji provzročili ogromno škodo, iziasti so poškodovane železnice. Mnogo ljudi je našlo smrt v snegu. Spremembe v srbskem ministerstvu. BELIGRAD 4. (Iz srbskega uradnega vira). Ostavka pravosodnega ministra Vesnića je bila vsprejeta. Vesnić je bil s kraljevim ukazom imenovan srbskim poslanikom v Parizu. Njegov naslednik je poslanec Marko Trifković. Ministra za javna dela Stankovića je zamenjal Jovan Jovanović. Štrajk železničarjev v Bolgariji. SOFIJA 4. Ministerski predsednik Petkov je vsprejel danes deputacijo železničarjev, ki so mu predložili zahtevo štrajkovcev zaradi povišanja plače in odprave novega zakona proti strajkovcem. Ministerski predsednik je te zahteve odklonil ter izjavil, da hoče izdati proti strajkovcem stroge odredbe. Rusija. Spopad med vojaki in delavci LODZ 4. Včeraj je prišlo v Valuti pri : Lodzu do spopada med vojaško patruljo in delavci. Boj je trajal uro in pol. Več oseb je i bilo ubitih oziroma ranjenih. Natančno število i ni še določeno. Atentat na policijskega Častnika. TIFLIS 4. i Petrogr. brz. agent.) Proti policijskemu častniku Loladse, katerega so skušali že večkrat umoriti, sta predsinoči dve osebi napadli z bombo. Vsled eksplozije ni bil ranjen nihče. Strel, ki ga je neki redar oddal na bežečega napadalca, je zadel nekega mimoidočega starca in ga ubil. Storilci so zbežali. O umorstvu na mestnem glavarju Itaunitzu. PETROGRAD 4. O umorstvu na mestnem glavarju pl. Launicu poročajo še nastopne podrobnosti: Mestni glavar, ki je spremljal princa in princesinjo Oldenburško, je š^l iz cerkve skozi hodnik. Ko je stopil na stopnicah na stran, da bi šla naprej princ in princesinja. je morilec nanj ustrelil in ga smrtno zadel. Morilec je streljal nadalje na glavarja, ki se je mrtev zgrudil. Ena kroglja je šla mimo nog princa Oldenburškega. Nastala je silna panika. Dvesto odličnih pova -ljenih gostov je zbežalo, gospe so prestrašen zbežale za oltar. Med tem se je napadalec sam ustrelil. Morilec je bil oblečen v popolnoma novo obleko. Kakor se govori, je baje Žid in star 25 let. Imel je povabilo na slo-i vesno blagoslovljenje poslopja. Aretovana sta ! bila dva sumljiva povabljenca. Car in carica : sta vdovi mestnega glavarja izrazila svoje j sožalje. ' Tržaška volilna reforma ' in zastopstvo interesov. Dosedanji državnozborski volilni red in i vsi deželnozborski volilni redi avstrijski slo-; nijo na načelu zastopstva interesov. To načelo je izvedeno tako, da je zajamčeno posameznim družabnim razredom vsakemu za se gotovo zastopstvo v zakonodajnih kor-poracijah pOtem volitve po kurijah. V početku ustavne dobe so obstajale za državni zbor le štiri kurije in sicer kurije veleposestnikov. mest. trgovinskih zbornic in kmečkih občin. Leta 1897. ustvarila se je še ena kurija takozvana peta kurija, ki je obsegala kakor volilce vse državljane, ki so dosegli 24. leto brez obzira na to, so li plačevali davek ali ne. Ustvarjenje te pete kurije kateri se je odredilo število 72 mandatov k že obstoječim 353 mandatom goriomenjenih štirih kurij, je bil le nekak poskus, kako bi se sponesle volitve, ako bi se volilo vse poslance po načelu splošne volilne pravice. Ta puskus je pokazal, da je bila bojazen konservativnih elementov, da bi pridobili na podlagi splošne volilne pravice socijaldemokratje večino, neopravičena kajti 1. 1897. je pripadlo v V. kuriji socijalnim demokratom od 72 le 14 mandatov a leta 1901 le 9 mandatov. Na podlagi teh izkustev je vlada za-mogla brez strahu ugoditi zahtevi socijalnih demokratov, da se odpravi kurijalni sistem ter da se izvedejo v Avstriji volitve na podlagi splošne volilne pravice. Ravnokar v obeh zbornicali sprejeti volilni zakon uveljavlja tako volilno pravico, a dočim se je vlada odločila uvesti splošno volilno pravico za državni zbor je izjavila, da za deželne zbore ima ostati nespremenjeno načelo zastopstva interesov, da se vpošteva historična prava dežel. Dosledno se je pri preosnovi dežeLno-zborskega reda za Moravsko priklopilo, kakor leta 1897 za državnozborske volitve, obstoječim štirim kurijam še peto kurjo se splošno volilno pravico. Sodeč po tem bi se moralo misliti in trditi, da je sploh izključeno, da bi se od vseh strani vlade sankcijo- PODLISTEK. B" v O Z 1 C - ~. : P l.ancv i Veseh božični prazniki so se bližali. Vse :h je pričakovalo z radostnim srcem, veselim pogledom, željno, nestrpno. Posebno mladina, troti. Ka^o so žareli ti mladi sveži obrazki, ko jim je mamica obljubljala, da jim prinese Jezuš' ek" toliko lepih, prav lepih igrač in amgiL lepih rečij — seveda, ako bodo pridni. In res so bili otroci pridkani zadnje dni red Božičem. Mamka ali ata sta samo mi-jnila z očesom in ubogali so nemudoma. Moj Heg. kdo bi ne storil vsega, ako prinese . Jezušček" to in ono — še več, nego sv. Miklavž. „Aii niso se veselili Boži<-a povsodi, ker r.Jezušček" ne prinaša igrač, sladčic in cružili lepili sr-anj. Navadno nosi take reči ' iij j bogatim, premožnim — ubogih ne mara. /.h 1 pa. da je toliko ubogih ljudij, toliko rev-r.ih otrok, ki prav nič ne dobivajo za Božič. K većemu, da gredo v cerkev. Tu vidijo lepe ftn ■ . k-jer stri J-zuš' ek, zraven jaslic pa stoje sv. Jožef, Marija, voliček, osel, sv. trije Kralji in pastirci. Potem pa velika zvezda nad štalico in nekaj lepih angeljcev. To je tako lepo in marsikaki otrok bi rad zmerom gledal, aH ne more in ne sme. Nekateri ubogi otroci so pa tudi tako srečni, da vidijo v mestu žareča se okna, polna igrač in drugih lepih rečij. To je edino veselje, ki je imajo o Božiču otroci revnih starišev. Tako je na svetu. Božična noč ! Koliko divne poezije je v tej oarobni, romantični noči ! Duša zasanjava v minole čase. zasanjava v one čase, ko se je rodil Jezus v revni betlehemski Štalici. V dnu srca se vzbujajo naše naj plemenitejše misli: nehote sklepamo roke in molimo Boga. Danes ne poznamo onih nazorov, onih idej, za katere se prepiramo v vsakdanjem življenju — danes spoznavamo, da smo božja bitja, za katere se je rodil danes naš Izveli-čar. Rešitelj. In spominjamo se mladih dnij, ko smo nedolžni otročički klečali okoli božičnega drevesca. imeli sklenjene ročice, molili in peh svete pesmice in mislih na igračo in sladkarije. ki nam jih daj a „Jezušček**. Tudi v mah postrešni sobi se je spomnila Reza minolih let. ko je bilo tako lepo. Spomnila se je, kako je lepo obhajala sveti Božični večer. Mala nežna bitja so se je nocoj oklepala in vprašala, da-li ne pride „Jezušček"' tudi k njim in jim prinese lepih igrač, da se bodo igrali. Tolažila jih je uboga mati — a sama je bila potrebna tolažbe in okrepčila. Trije otroci in ona sama bolehna. Kako naj preživi ta uboga bitja, kako naj jih oblači, naj skrbi za nje. Moj Boir, moj Bol' ! Zamislila se je v minole čase. Hči premožnega kmeta je imela vsega v izobilju, kar ji je poželelo srce. Vina je bila polna klet; bel in drugi kruh je vedno dehtel v omari. Zraven tega pa vse drugo, kar more nuditi premožna kmečka liiša. Prišel je čas in zaljubila se je. Poročila je železniškega delavca. Dobro se jima je godilo. Življenje je bilo tako lepo. brezskrbno. Mož je bil dober, priden in pameten. Vsaki vinar je dobro vporabil in lepo je bilo življenje. Ali prišla je nesreča. Mož se je neko noč vozil kakor zaviraj na odprtem zaviralnem sedalu. Burja je brila grozno, sneg na-letaral, on pa zmrzoval na odprtem sedalu. Sneg ga je zavil v belo tanjčico in komaj je dihal. Ko je prišel na svoj cilj je komaj stal po koncu. Bil je ves premrznjen, moker — a v takem stanju je moral čakati drugega vlaka, niralo načelo enake splošne volilne pravice t j. z odpravljenjem kurij, za deželne zbore. Tega menenja je Uil tudi tržaški de/« Ini odbor, ki se je bavil z vprašanjem rel'< rme deželnozborskega odnosuo mestnega volilne-a reda. Da se mu ne dogodi — tako je zatrjeval v svojem poročilu za deželni zbor, l i se je sestal dne 29. pr. m. v eno sejo — da bi vlada ne saukcijonirala volilne referme, ki bi za Trst odpravila zastopstvo interesov, ter izvela splošno volilno pravico, obrnil je do centralne vlade z vprašanjem, bi li ista potrdila volilno preosnovo na podlagi splošne /olilne pravice. Nam, ki poznamo lisjake, ki so na krmilu v tržaški občini, pa je jasno, kakor smo to Že omenili pred časom, da so to prašanje na centralno vlado stavili edino le iz razloga, ker so se nadejali, da jim vlada odgovori, da take volilne^preosnove ne potrdi. V takem slučaju bi dosegli dvoje, v prvo da bi se pob.ihali s svojimi demokratičnimi načeli ter zvalili vso krivdo da se ni izvela taka volilna reforma, na vlado, v drugo pa, da bi vse ostalo lepo pri start m, z malo neznatno spremembo, na njih korist. A tukajšnja vlada jim je napravila velik križ čez račun s tem. da je v deželnem zboru po svojem zastopniku izjavila, da je priporočala centralni vladi načelo splošne volilne pravice za Trst. Kakor se nam zatrja iz dobro informiranih krogov, so bili gospodje na magistratu naravnost konstemirani, ko so čuli to izjavo tuka;-nje vlade. Sedaj je na centralni vladi, da sprejme nasvet tukajšnje vlade, katera je gotovo dobro premislila stvar prej nego ga je stavila. Načelo izraženo od vlade svoječasno, to je, ko je predložila splošno volilno pravico za državni zbor, da se ista ne more uveljaviti za deželne zbore, ni nikakor opravičeno. Ne moremo namreč razumeti, zakaj naj bi bili voKIci drugačni in posledice volitev drugačne za državni zbor, kakor za deželne zbore. Ako splošna volilna pravica ni nevarna za državni zbor in za obstoj države, ista tudi ne more biti nevarna za deželme zbore in za obstoj dežel. To načelo vlade za deželne zbore glede splošne volilne pravice se ne da razumeti drugače, kakor da je vlada hotela ugoditi vladajočim strankam v posameznih deželah, katere stranke so se bale, da zgube nadvlado nad vladinimi strankami, fn to načelo je vlada lepo pokrila s pojmom upoštevanja historičnih pravic. A ravno iz te motivacije se lahko izvaja, da vlada ne bi smela imeti nobenega povoda protiviti se uvedenju splošne volilne pravice za deželne zbore, ako so v eni deželi vse stranke edine v zahtevi splošne volilne pravice. In ta slučaj imamo ravno v Trstu, kjer so se za splošno volilno pravico izjavile tri glavne stranko in sicer s kislim obrazom vladajoča progresov.ska stranka, a odkrito in brez vsake zavratne misli slovenska in socijalno-demokratičnu stranka. Premisa historične potrebe, na katero se v Trstu nobena stranka ne sklicuje, toraj tukaj ne obstoja. A za Trst treba pomisliti v tem obziru še nekaj. Zastopstva interesov, ako abstrahiramo od okolice, prav za prav v Trstu nimamo niti po sedaj veljavnem volilnem redu. Štirje mestni volilni razredi se delijo bolj po visokosti davkov, nego po stanovskih interesih. V Trstu nimamo zastopanih v deželnem zboru odnosno v mestnem svetu ne velikega posestva, ne trgovske zbornice, ne kmečke občine. Vsi volilci skupaj so le meščani graduirani po ekonomski in dosledno davčni sili. Le okolica nekako zastopa kmečke ob- da se je vrnil domov. Ko je prišel domov, mu je bilo slabo — in legel je, obolel je hudo ! Ni se mu hotelo obrniti na bolje : hiral je in pomagalo mu ni nobeno zdravilo. Denar je pa šel, kakor da bi ga sejal. Zdravila je moral sam kupovati. Železniški zdravnik mu je namreč povedal, da on mu more dati samo navadna zdravila. Ako hoče boljših zdravil, mora plačevati sam. In plačeval je revež, samo da bi mu bilo boljše. Ves prihranek je šel in komaj so mogli živeti. Ah, kolikokrat je ubogi mož zaškripal z zobmi, ko se je spomnil na železnico. Vse svoje moči jej je dal, izmozgala mu je ves sok, vso moč — potlačila ga na postelj, i:: katere ne vstane več — a ne vsmili se ga. ne da mu pripomočkov, da bi si olajšal zadnje treuutke. da bi uasitil lačne ot roči če, uhogo ženo... Tisti visoki gospodje z bleste-činii cilindri, tisti, z belimi rokavicami, z mečem ob strani, z zlatimi ovratniki, ne vidijo sestradanih obrazov, obupne matere, umirajočega očeta — ubogih otročičev. Kolikokrat je šla žena prosit ti*to bogato železnico, naj ji pomagajo, naj dajo živeti — a dajali so jej le drobtinice, kosti, da niso mogli ne umreti ne živeti. „Več ne moremo, Vaš mo/ je bil le delavec, .v:.l nam je, a ne moremo dati več". Tako so jej odgovarjali tisti visoki gospodje. Stran II. »EDINOST« štev. 5 V Trstu, dne 5. januvarja 1907 nosti. Dogodki v Srbiji. Umestno sporočilo akademikov akademikom. čine. a tudi v okolico, saj spodnjo, se vedno 1)' !i siri mestni element. Ni toraj za mesto Tr -t niti najmanjšega povoda, da se lirani bUnovske privilegije ter se da brez vsake težave uvesti splošna volilna pravica, ne da bi se rušilo stare temelje. Istotako se da uvesti splošna volna pravica za okolico, ki je pretežno f-lovenska in kmečka. Da se pa n- majorizira nobenega sloja in nobene stranke, bodi za Trst splošna volilna pravica zajedno proporcijonalna. Trst je unikum v državi, je namreč mesto z priveskom okolice, ki ima značaj dežele. Kakor so sicer dosedaj volila ter volijo drugod mesta z okolico po enem volilnem načelu, tako ni nobenega povoda, da bi mesto tržaško volilo po kurijah. Nasprotno je volitev po kurijah v m e s t u tržaškem umetno dežel, ki obstajejo v resnici staaovskih kurij. In če je volilna reforma odpravila privilegije kakih ; faktič.:o obstoječih stanovskih kurij. zakaj naj bi se za Trst umetno vzdrževale kurije, stanja na Balkanu in ki predvidja skorajšnje k; nimajo korena v faktičnih razmerah. Ta burne dogodke, smatra razoroženje vojske razmišljanja polagamo centralni vladi na srce srbskega Pijemonta kakor življensko vpra- j Dalmatinsko namestništvo je sklenilo započeti čević. plemič mesta Senja, bivši svetovalec in ! Vkradena tehtnica. Mesarju Juriju akcijo proti alkoholizmu. V ta namen bo zvest spremljevalec princa Maksimilijana v Albanese, ki ima svojo mesnico v ulici del preprečalo odpiranje novih krčem in žga- Meksiko. Ko je Maksimilijan tako nesrečno Salice št. 2. je neznan uzmovič na novega njaro. a število obstoječih bo nižalo po mož- z vršil v temnici, povrnil se je Kuhačević z leta dan ukral tehtnico, vredno 120 kron. zblaznelo cesarico Karloto v Bruselj, kjer je; Okraden v krčmi. Gospod Fran Je-živel nekoliko časa v njeni službi. Pokojnik zeršek, stanujoči na Vrdeli št. 109«, je bii je živel v našem mestu preko 30 let v lastni šel predsinočnjim v neko krčmo na Vrdeli. hiši v ulici Torre Bianca 11. Bil je vedno Tam je sedel, si dal prinesti polič vina ter ponosen na svoje hrvatsko pokoljenje, člen je istega srkal počasi. Ko je vino posrkal, je V zadnji čas je bilo mnogo govora v »»Dalrn. Skupa*', odkar to društvo obstoji, hotel pogledati na uro, da bi videl, če ima javnosti o demonstracijah enega dela srbskih Prijatelj m dobrotnik svojim sodeželanom in ge časa, da spije še polič, ali pa mora takoi akademikov v Belemgradu, ki so v strankar- nespravljiv neprijatelj ,, . . . . . . . na magi- domov. Hotel je pogledati na uro, a — ni ski strasti zahtevali manje, nego da sklepu skupščine „ i* ~__^____ _________ ______________^ ^ ^ _______ ___ ____o___ mična omladina na Dunaju""je hotela povo- H"'0 Je kar „Piccolo" pripoveduje o njem : j Šel je torej domov brez ure, a včeraj v jutn dom tega sezvati zbor, da določi svoje sta- fu di sentimenti liberali e devoto alla causa|je šel na policijski komisarijat v ulici Liugi ______ - „ . , .«1 noTinnola /ifolionoV' Sovorla f r* nfArnm Pir>. T):___• __*. ____• • _ m i i i ________ _______7 __________ noči „Srbska akademična omladina na Dunaju,! Narodni kolek naše slovenske šolske ! 0d 31. decembra na 1. januvarja, radi kate-ki občuti vso težino današnjega zmedenega družbe se prodaja tudi pri sv. Jakobu v rega sta bila aretovana bolniški postre/nik ter poživljamo tukajšnjo vlado, da ne le pla touično. ampak se vso vnemo pritiska na centralno vlado, da potrdi za Trst načelo splošne volilne pravice. S tem in le s tem _ t: Konsumnem društvu" (gospa Fabjančič) ter v Skednju v tobakarni g. A. Sancina. Kakor čujemo, se prav pridno sega po šanje, vsega Srbstva in poživlja radi tega njem. Prav tako! Podpirajmo vedno našo srbsko vlado, da započeto delo energično do-' prekoristno šol. družbo! vede do kraja. Posnemajte izgled Čehinj! Na dan . „ . Demonstracije izvestnega dela kolegov pred Božičem je izročil odbor dam „Brnske bo stri a premoč vladajoče progresovske v Belemgradu obsoja najostreje, kakor smatra školske Matice" 6000 kron kakor božični dar stranke ter udarila temelj za zdrav razvoj tudi vsako delo proti 0b0roženju kakor ne- Matici. To svoto so nabrale češke rodoljub-političnega življenja v Trstu na korist trza- srbsko in nepatrijotično. i kinje drobnim ali vztrajnim delom. ohralri ^av slme* vrstl samo" Klice pojedinčev na demonstracije proti j Davkoplačevalcem. Finančno ravna- 1L' 'današnji državni formi smatra kakor otročje teljstvo naznanja vsled zakona od dne 9. O položaju v Avstriji. m neresne. marca 1870 drž. zak. št. 23, da se sledeči davki imajo plačevati v teh-le rokih : j a) zemljarina v mesečnih obrokih in to prvega vsakega meseca naprej ; b) liišno-raz- / Dunaja poročajo: V parlamentaričnili j Tu(U AllgleŽi HOpGVedlljejo VOjllO krogih se nadejajo, da se posreči pregovoriti j BaikailU. njih. ki so izročili obstrukcijonistiške pred- J t . „ »_* _ • I iUUil lic - SiUSJlU-UUlgaiaac . itvimu ICUIiJ KUKUi tUUi iJiSnU-Iia.1 CUHJl ua\t loge, da odstopijo prednost mentoricnim nuj- ^ ampak bolgarsko-turško. A to zopet; mesta Trsta v mesečnih rokih in to prvega nim predlogom. Razpravo o nujnem predlogu '---v el - - — 1 ■ — 1 poslanca Stojana o kongrui hoče del nemško- naprednih poslancev privoliti le tedaj, ako se ustvari junktim (zveza) z reformo zakonodaje <» zakonu (raz poročite v). Glede numerusa claususa v gospodski zbornici je poslanec ^essmann stavil nujen predlog, ki je 53 v vrsti nujnih predlogov. Ce bi se pa ne posre- doseči umaknenje obstrukcijonističnih eno nujnih predlogov, so „velike stranke'1 odločene, da z dolgotrajnimi sejami odpravijo to zapreko. S tiskovnim z a k o n o m ne bo nič v tem zasedanju. To je določeno že dlje časa, Toda govorilo se je, da reši še sedanji državni zbor vsaj oni ki dovoljuje kolpor-tažo. Sedaj pa se je bati, da se za sedaj ne izpolni niti ta od modernega duha časa in sosebuo od uvedenja splošne volilne pravice opravičena želja našega novinstva. Neki člen odseka za tiskovno reformo se vsaj tako-le izraža v „Deutschnationale Correspondenz" : Vprašanje je, da-li je priporočljivo, da se iztrže le jedno posamično določilo tiskovnega zakona in se omeji le na odpravo prepovedi kolportaže. Če bi se moglo izvesti ta del reforme, potem bi se moglo tudi izvesti ves ta zakon. Te izjave niso posebno nadebudne in avstrijsko novinstvo bo moralo bržkone še nekoliko potrpeti, predno bo rešeno iz enega najtrših okov. ki mu ne dajo do svobodnega razvoja. ^^^^^^^ Drobne hrvatske vesti. Dalmatinski dež. zbor bo sklican meseca rebruvarjain se ob tej priliki zopet svečano izjavi za zjedinjenje s Hrvatsko. Znaui „Dunaj-čan", dalmatinski poslanec Peric tudi ob prihodnjih volitvah ne odstopi svojega mesta boljši in samostalneji sili, kerježnjiin „aula". Vojaško, domobransko sodišče je premeščeno iz Zadra v Dnbrnvn:k. — V Dubrovniku nameravajo osnovati stalno gledališčno družbo. — Dne 28. m. m. so se vršile občinske volitve v Selenu, v Hercegovini. Ra-zun uradniških so bile vse volilne glasovnice izročene z napisi". „Glasujem za občinsko avtonomijo". Muselmani katoliki in pravoslavni so postopali složno. — Toda ne — srbsko-bolgarske ! recimo redni kakor tudi hišno-najenmi davek zunaj zopet mesta Trsta v mesečnih rokih in to prvega ; radi Makedonije. V Stedov časopis „Kewiew j vsakega meseca naprej ; v mestu Trstu in of Rewiews« donaša mnenje g. Mura, tajnika ■ okolici pa se mora plačati hišno-najemni da-balkanskega komiteta v Londonu, da bi se j vek 1. marca. 1. junija. 1. septembra in 1. Anglija ne smela pridružiti silam, ki bi hotele. decembra ; c) 5°/o davščina od hiš, davka zaprečiti Bolgarski. ,.da ide na pomoč Bol-j prostih radi zidanja, ima se v onih rokih, garom v Makedoniji" Mur pravi še, da an- ( kakor hišno-najemni davek t. j. v Trstu in gležka tlota mora preprečiti pošiljanje turške j okolici 1. marca, ]. junija, 1. septembra in vojEke po morju v Makedonijo in da ravno Anglija mora pomoči Bolgarom in njihovi vojni s Turki. Vojna med Bolgarsko in Turčijo, in morda vsled tega obča e v r o p- 1. decembra, zunaj Trsta pa prvega vsakega meseca naprej plačati; d) obča pridobarina se ima plačati za vsako četrtletje naprej 1. januvarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra, ska vojna, mogla bi se, po mnenju Mura, | Istotako treba plačati pridobarino od javnemu preprečiti le tako. da se složijo evropske i dajanju računov podvrženih podjetij v štirih in kolikor v diplomatskih krogih računajo na možnost,' se prihodarina ne plača na način označeni v da pride na spomlad do vojne med Bolgarsko J; 133 zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. in Turčijo. št. 220 t. j. potom odbitka, treba jo je po- ravnati v dveh jednakih 1, junija ter 1. decembra dospevajočih obrokih ; f) osebno do-hodarino je plačati s pridržkom določeb £ 234 zakona od 25, oktobra 1896 drž. zak. sile v to, da z orožjem prisilijo sultana, da!jednakih i. januvarja, 1. aprila, 1. julija i se praktično umakne iz Makedonije. Pa tudi i 1. oktobra dospevajočih obrokih ; e) v koliko Dogodki na Ruskem. Kje pa je Aleksejev ? Po petrograjskih sodiščih gledamo sedaj,. . ,, 0 . ... kako se kličejo na odgovor Roždestvenski, f'2o20> cesarske naredbe 8 julija \VW*tnv TAni-rii: Stebli itd. itd. Obsodbo.! 1898 drz- zak- st- 120> v dveh jednakih 1. Nebogatov, Linjević, Steselj itd. itd. Obsodbe padajo in pozabljajo se vsa osebna junaštva in zasluge. Samo o enem človeku ne čujemo ni besede, kakor da ga ni nikdar bilo. Kje je podkralj, namestnik, zloduh ruskega Vztoka: Aleksejev?!! Mari nima on odgovarjati za nič ? Mari se v Rusiji ne sme reči, da sta nesposobnost in lenoba Aleksejeva provzročila, ako ne vojne, pa vsakako poraz ruske vojske ? ! ! Drobne politične vesti. Muslimanska džamija v Petro gradu. Ruski car je dovolil bugarskomu emiru, da more za muslimane, živeče v Petrogradu zgraditi džamijo. Dosedaj so morali muslimani svoje obrede prirejati po privatnih hišah. Minister grof Dzieduszycki bo na prihodnjih državnozborskih volitvah kandidiral v Lvovu. Koliko bridkih solz je pretočila uboga žena.... Mož ji je umrl, zapustil njo revo z ubogimi nedoraslimi črvički. Železnica jej je vrgla ob pogrebu moža par kosti, kakor psu in si mislila: „Tu imaš, več ne dobiš!" Ko so zagrebli dragega branitelja družim*. vrlega soproga, dobrega očeta, so pokopali vso njeno srečo. Ni minute ni bila več srečna. Lakot in revščina sta se naselili k njej. Morala je delati najhujša dela, da je preživljala sebe in otroke. Za-se ni toliko skrbela, ali ubogi lačni otročiči. ti so jej zmerom bili pred očmi. Železnica jej ni nič več dala. od doma pa tudi ni dobila nič. Doma so se bratje in sestre poročili in imetje se je razdelilo med nje. Za njo pa niso marali. Le kakšenkrat jej je ta ali oni kaj malega vsmiljeno — vrgel v obraz. * * . * Nocoj je sveta božična noč in Reza se spominja onih dnij. ki so bili. in dnij, ki pridejo. Solze jej prihajajo v oči in teko nevzdržno po uvelem licu. Nocoj, na sveti večer, nima grižljaja kruha, da bi utolažila lačne želodčiče ubogih črv likov, nima drvi. da bi zakurila peč in segrela mrzle ude... „Jezušcek" pa hodi okoli, daruje lepe igrače sladke sladčice. zlate orehe, gorke obleke, opojne buteljke pridnim ljudem — seveda bogatim ! Domače vesti. Nulla dies sine linea! Ne more preiti dan, da ne bi morali zopet tožiti, da ne bi bih zopet žaljeni. In celo tako predrzni so „oni", da nas žalijo ob enem, ko zahtevajo od nas, da izpolnjujemo svoje dolžnosti napram njim. Eto vam zopet novega slučaja ! Po postavi prisiljen, sem moral iti javit se na tuk. mgistr. urad kot vojak za bodoče leto. Na moj slov. pozdrav — nem pogled. Ko se hočem javiti — seveda v svojem materinem jeziku, „ki je notorično deželni jezik' — ne dobim drugega odgovora ko : non capisco. No, slednjič me je dotično človeče kvalificiralo za „tujca" (forestiero). ter mi milostno dovolilo, da se smem poslužiti tolmača, ako — ga pripeljem sabo ! ! ! junija ter 1. decembra dospevajočih obrokih. Vsled teh zakonitih odredeb so dolžni vgi oni, ki izplačujejo dohodke omenjene v § 167 ter 168 gornjega zakona, ako isti niso zgolj spremenljivi, odtegniti prejemnikom od teh dohodkov predpisano osebno dohodarino in plačarino, ki se jim v to svrho vsakoletno prijavi. Odbitki se opravljajo v istih rokih in v istih razmernih obrokih, kakor izplačevanje \ prejemkov. Kdor navedenih neposrednih davkov ne plača najpozneje v 14 dneh po preteku roka, določenega za poravnanje vsakega teh davkov, je dolžan plačati zamudne obresti, če posamični redni davek za vse leto preseza 100 kron. Zamudne obresti se računajo od dneva sledečega roku za vplačanje do dne plačila, tako, da prihaja po 13/o li na vsakih 100 kron vsaki dan, kar se potirja z dolžnim davkom vred. Dolžni davek se lahko plača na pristojnem davčnem uradu — v Trstu na mestnem davčnem uradu — ali izven Trsta tudi na vsakem c. kr. poštnem uradu na čekovni račun dotične davkarije. Slednjič se opozarjajo plačalci še na sledečo določbo § 5 zakona od dne 9. marca 1870 drž. zak. št. 23 : „Če bi se ob začetku novega davčnega leta še ne bil mogel dolžni davek za to leto posamičnim davkoplačevalcem stalno predpisati, naj se davki za ustavno dovoljeni čas plačujejo v znesku, predpisanem za minolo davčno leto, dokler se odmerijo novi davki, v katere je potem všteti že izvršena plačila."_ TRŽAŠKA MALA KRONIKA. Neznani tatovi. Anton Podbršek in Ivan Jeleršić, stanujoča skupaj v hiši št. 42. v ulici sv. Frančiška, sta prijavila včeraj Jpredpoludne na policiji, da jima je pred-10 sinočnjim neznan tat ukral : prvemu 483 kron denarja, a drugemu zlato uro in zlato verižico, v skupni vrednosti 100 kron. — Gospa Josipina Zaletel, ki ima svojo prodajalnico in izdelovalnico obuval v pri Da je tisto napuhnjeno uradnice „puro; neznan tat nkral : prvemu 483"kron sangue — se razume samo po sebi. Graovaz! 0 — trdega, poštenega Krašovca — Grahovca sin si! Pardon ! Ime tvojega očeta je bilo pošteno, Tvoje pa ni pošteno! Poturica zaslepljena ! In tak nadut, s kvar j en Krašovec!-,.v. ... . ,. . .. -pride sem nas. domačine pitat s „forestieri". i thcJu 1hls.e 13.v »lici Stadion, je prijavila Da se jaz nisem udal. je naravno. Pri-Ina PollC1^ da fJ je predsinočnjim mej 6. in , .-i , • -, -i • . i ft nrn rip^nan tat ubral 17 lzlrv/hp fn naro tožil sem se na namestnistvu. kjer se je se veda moji pritožbi ugodilo, pa šele po dolgih — potih, ki sem jih storil. Naj pa izvoli slavno to c. ki*, nam. vzeti na znanje: da, ako od nas zahteva _ j 8. uro neznan tat ukral iz izložbe tri pare čevljev v skupni vrodnosti 34 kron. — Gospod Josip Calligaris, stanujoči v ulici Fabio Severo št. 40, je prijavil včeraj predpoludne na policijskem komisarijat u dolžnosti, naj nam da tudi naša prava; tedaj, j ulici Luigi Kicci, da se je predsinočnjim ako od Slovence v zahteva, da se javijo j neznan tat vtihotapil v sobo njegove matere za vojaško dolžnost, naj ukrene da se na-•in tam ukral 160 kron denarja. stavijo slovenski uradniki in naj ne ima ljudi j za norce. — Slikarju Josipu Dernoček, stanuj o-čemu v ulici della Tesa št. 16, je neznan Smrt hrvatskega plemiča. Te dni je; uzmovič ukral kos suknenega blaga, vrednega umrl tu, kakor smo že javih, Jakob Kuha-! 11 kron in 60 stotink. Šein in nosač Nigg, kakor tudi preiskava o prejšnjih tatvinah in poskusih tatvine v bolnišnici, je bila poverjena preiskovalnemu sodniku dru. Cumar-ju. Dr. Cumar je predvčerajšnjim popoludne okolu 4. ure in pol, s pomočjo nadz. policijskih agentovTitza izvršil v bolnišnici preiskavo, s posebnim ozirom na spalnice nosačev, a še največ z ozirom na spalnico nosača Nigg-a. Preiskal je kleti, pisarniške prostore in operacijsko dvorano IV. kirurgičnega oddelka. Zaslišal je in vzel na zapisnik tudi več bolniških postrežtiic IV. kirurgičnega oddelka in mnoge nosače. Preiskava na licu mesta je končala ob 6. uri in pol zvečer. Odpeljali so mu voziček. Gospodu Albertu Tuzzi, lastniku hotela, kavarne in restavracije „Moncenisio" je včeraj predpoludne nekdo odpeljal izpred kavarne na trgu sv. Ivana dvokolesni voziček, vreden 28 kron. Vmrla je v bolnišnici predvčerajšnjim ona Vincencija Grassi, o kateri smo pred enim dobrim tednom poročali, da jo je mož Angelj Grassi večkrat zabol s čevljarskim krivcem. Čitatelji se gotovo spominjajo dogodka : Angelj Grassi je namreč našel svojo ženo Vincencijo v pogovoru z nekim brivcem v veži neke hiše v ulici di Donota in jo tam večkrat zabol z nožem. Koš karfijolov. Dninar Karol S., ki stanuje v ulici Cucherna, (akoravno je izgnan iz Trsta), je predvčerajšnjim popoludne Secondu Quadrelli ukradel z voza koš karfijolov, vrednih 2 kroni. Secondo Quadrelli pa, ki je to videl, je dal tatu aretovati. Najdena srečka. Gospod Luka Niju-čević, stanujoči v ulici delle Ombrelle št. 6. je predsinočnjim našel srečko loterije v prid železničarjev in jo izročil policiji. Trdijo, je dotična srečka zadela mal dobitek. Padla je na cesti in se precej težko pobila na glavi in drugod 64-letna služkinja Marija Furlan, stanujoča v zagati sv. Saverija št. 1. Sproveli so jo v mestno bolnišnico, kjer je bila vsprejeta v X, kirurgični oddelek. Kap je zadela včeraj popoludne 77-letno Ano Višintini v njenem stanovanju v hiši št. 14 v ulici del Fontanone. Revna starka je bila prenešena v mestno bolnišnico, kjer so jo vsprejeli v III. oddelek. Nesreče na delu. 22-letni podaja* Fran Olivucci, stanujoči v ulici Montecchi št. 2, je delal na gradnji neke hiše. Zaposlen je bil pri škripcu, s katerim petezajo s ta< opeko, malto itd. Po nesreči mu je pa prišel kazalec desne roke mej škripcevo kolo in njega verigo, kjer mu ga je zdrobilo. Mora! je iti v mestno bolnišnico, kjer so ga vsprejeli X. kirurgični oddelek. — 38-letni pomorščak Matej Sooronos. ki je ukrcan na italijanskem parniku „Maria Immacolata", se je včeraj jako hudo oparil /. vrelo vodo po čelu in obrazu. Moral je tudj on v mestno bolnišnico, kjer so ga vsprejeli v VII. dermatologični oddelek. Nevarno prenočišče si je izbral predsinočnjim 27 letni Alojzij Bratina, stanujoči v ulici Tommaso Grossi Št. 1. Bil je nekoliko vinjen in je le z veliko težavo kobacal proti domu. Slednjič se je naveličal prevelikegi napora: legel je kar na ulici, a suknjo je slekel in se pokril ž njo. Ko pa se je kako uro pozneje prebudil, ni imel več suknje na sebi: neznan uzmovič mu jo je bil odnesel. V žepu suknje je pa Bratina imel usnje zu par čevljev. Suknja '.in usnje je bilo vredno 16 kron. Aretovan je bil predsinočnjim 25 letni težak Atilij R., in sicer na zahtevo Katarin^ Poslerat, stauujoče v ulici di Crosada št. 8. Katarina trdi namreč, da jej je Atilij obiskavši jo na njenem stanovanju — ukr;u 20 kron denarja. Na policiji je sicer tajil, da bi bil Katarini kaj vzel, vendar je bil vzet na zapisnik in dejan pod ključ. Tržaška tedenska statistika. V tednu od 23. do 29. decembra 1906 se je v tržaški občini poročilo 12 parov. Rodilo se je 127 otrok, to je 58 moških in 69 ženskih (otl teh 24 nezakonskih). Umrlo je 131 oseb, in sicer 67 moških in 64 ženskih (od teh 31 izpod enega leta). Zamenjava začetnice. Z „g" srce razveseli, če je čist, lepo doneč. S rku pa bedo nam preti, če ni k tlom viseč. (Rešitev včerajšnje: RIM—MIR). Smeinftoa. Skopnščič je prejel od prijatelj ■ Pilgarad-a pismo, v katerem ga je Pilgarad probil. naj mu posodi 100 kron. Skopuščič je Pilgaradu pisal sledeče pismo: „Ker ni^em prejel tvojega Trstu dne 5. januvarija 1^07 „EDINOST- štev. 5 Stran I Ti * i^mu. v katerem me prosiš, naj ti posodim 100 kron, no morem vstreči tvoji želji. Tvoj udani Skopušči«-." Soledar ta vreme. Danes: Telesfor, papež in mučenec : Berivoj : Orozdana. — Jutri: Sv. Trije Kralji: Svetozar; Darinka. — Temperatura , včeraj : ob il. uri popoludne -f- 7° Celsiun.— Vreme včeraj : oblačno, deževno. Društvene vesti in zabave. Ribolov za naši družbi. Odbor za prireditev plesa na korist družbama sv. Ci-lila in Metodija je sklenil, da letos poleg plesa organizira še druge zabave, od katerih bo najoriginalneja in najzabavneja — ,ribolov'. Zato apelira odbor na naše rodoljube, da žrtvujejo za ta ribolov po kak mal dar v ka-terem-koli predmetu. Darovi bodo javno izloženi dan pred plesom, a se morejo že sedaj iošiljati g. J. Mandiću, Slov. Čitalnica. Opozarjamo še naše trgovce, da se požurijo svojimi inserati za letake, ki jih dade odbor tiskati na tisoče in tisoče in raztrositi med narod, kakor se je to storilo tudi v pivjšnjih letih. Odbor ruskega kružka javlja, da bodo odslej učne ure za višji ruski tečaj ob curkih in ob petkih, vsakikrat še-le od 8.—9. ui' zvečer, da bo ustreženo onim. ki so prej zadržani. Odbor Učiteljskega društva za Trst in okolico" opozarja svoje člene, da je sestanek istih vsako soboto od 2.—4. popoldne .r društveni sobi. Veliki kres v narodni uamen zaneti )dbor tržaških gospa v soboto dne 12. januarja t. 1. v veliki dvorani „Narodnega doma". Da bo zubelj višje plapolal, povabljen je ^ak, ki nosi v srcu plamen za našo stvar. Uzigati se bo začelo ob 9. uri zvečer. Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov vabi na X. redni občni zbor. ki se bo vršil v Celju dne 2. svečana 1907, popoludne ob 2. uri v pisarni gosp. d.ra Ivana Dečko-ta, odvetnika v Celju, Rotovške ulice hiš. št. 19, I, nadstr. Dnevni red : 1. Pozdrav predsednika: 2. Poročilo Iruštvenega vodstva : a) tajnikovo, 1») blagajnikovo, c) računskih pregledovalcev ; 3. Volitev odbora ; 4. Posvetovanje radi vdeležbe na skupščini o veliki noči 1907 na Dunaju in določitev predlogov, ki se naj stavijo na tej -kupščini : a. Slučajnosti. Ako zborovalci ob 2. uri popoludne ne bi bili sklepčni, se bo vršilo zborovanje dve .iri. pozneje ob vsakem številu navzočih členov. (£ 23. dr. pr.) Bralno pevsko društvo „Štanjel*' v ^tanjelu na Krasu priredi na Svečnico dne 2. februarja, veliko pustno veselico. Plesni odsek Tržaškega Sokola pridni skupno z dijaki danes dne 5. prosinca i. ,-ui venček v društveni dvorani. Vstopnina za nečlane 1 K 20 st.. za člane in dijake SO st., gospodične 50 st. Začetek ob 9. uri zv.-čer. Bratje sokoli so naprošeni priti v kroju : NA ZDAR ! izobraževalno zabavno in podporno društvo ..Zvezda" na Dunaju XVIII. Her->eokstrasse štev, 96 priredi jutri dne 6. prosinca 1907 ob 6. uri zvečer svoj osmi občni zbor, ter zabavni večer s petjem in tambu-arjem v rastavraciji E. Sehwarz I. Auers-per^strasse št. 6. Vesti iz Kranjske. Nova slovenska stranka. Kakor se sliii izza kulis, zbrali so se te dni v ljubljan->i;em hotelu „Ilirija" najožji somišljeniki ,,Na--esa lista" z namenom, da se določi, je-li naj se „neodvisni napredni elementi" v očigled bližajočih se volitev za državni zbor že -?daj organizirajo kakor samostojna stranka, ili pa je za tako akcijo počakati ugodnejšega • 'Cuožaja. Velika večina zaupnikov storila je ck^p, da je takoj storiti potrebne korake za organizacijo samostojne stranke. Poseben odbor je dobil nalog, da sestavi načrt programa .. .vi stranki in da potem čim prej skliče shod zaupnikov. Shod se bo pečal tudi z nasvetom, ia se osnuje dnevnik, ki naj zastopa ideje nove stranke. Duša cele akcije je tukajšnji o-V.'etnik dr. Ravnihar. Petnajstletnica pevskega društva ..Ljubljana"*. Pevsko društvo „Ljubljana", ki si je v zadnjem času osvojilo ugleduo pozi-ijo. slavi prihodnjo nedeljo svojo petnajstletnico. katere se udeleži tudi pevsko društvo , ^loboda" iz Zagreba ter znana hrvatska umetnica na harfi gospodična E. Kornitzer. Pr gram slavnostnega koncerta, ki se vrši ob ->. iri zvečer v veliki dvorani hotela „Union", .iko mnogovrsten in se je torej nadejati i ga umetniškega užitka. Istega dne ob de->-::h dopoludne se vrši slavnostno zborovanje v ..Narodnem domu". Nov predstojnik ljubljanske policije. Kakor znano, jo je bivši policijski svetnik pri Ijanskem magistratu Fran Podgoršek i :ed poldrugim letom popihal v Ameriko, ker -o mu zaradi raznih nepravilnosti j bila tukaj-šnia tla postala prevroča. Provizorno je potem policijski r ddfclek vodil dr. M. Z a r n i k. >odaj pu je občinski svet imenoval načelni-koiii mestne policije in ob enem policijskim svetnikom g. Ivana L a v t a r - j a, višjega I olicijskega komisarja na Dunaju. Lavtar, rojen Ljubljančan, nastopi svoje mesto 15. lebrnvarja. Ljubljanska plinarna, dosedaj odločno n iiško podjetje, prešlo je pred kratkim v er.ske roke. ker se je bilo posrečilo na- kupiti nadpolovično večino akcij tega linanci-jelno dobro situiranega podjetja. Za ravnatelja plinarne je designiran gimnazijski ravnatelj S e n e k o v i č, ki zaradi tega v najkrajšem času stopi v stalni pokoj. Zmrznil je te dni 35 letni posestnik Lovro Čerin v Pletenicah pri Spodnji Idriji. Sel je napravljat drva, a doma je naročil, da naj ga ne iščejo, ako ne pride zvečer domov, ker morda ostane čez noč pri sosedu ob cesti. Drugi dan so ga našli mrtvega blizo hiše. Poznalo se je, da je večkrat počival, ko se je vračal po velikih zametih. Bil je že skoraj pred hišnimi vrati, ko je popolnoma omagal in umrl. Požar. Novega leta dan je v Studi pri Domžalah pogorela posestniku hiša z gospodarskimi poslopji. Škode je okolu 3000 K. Ogenj je nastal, ker so se vnele saje. Gasilci so se veliko trudili v visokem snegu in hudem mrazu, vendar niso mogli gasiti, ker jim je voda sproti zmrzovala. Tujci v Ljubljani. Minoli mesec je došlo v Ljubljano 2872 tujcev. 240 več nego meseca decembra 1905. Nov sneg. Včeraj zjutraj je začelo v Ljubljani zopet snežiti. Vesti iz Goriške. Iz Tomaja nam pišejo : Tukajšuje vodstvo „Elizabetišča" priredilo je, kakor običajno tudi letos svojo božičnico in sicer dne 26., 27. decembra 1906. in 1. januvarja 1907. Na splošno željo se igra ponovi še 6. t. m., na kar se posebno opozarjajo stariši gojenk. Požar v „Trgovskem domu' v Gorici. Iz Gorice nam pišejo od dne 4. t. m. : Danes opoludne je nastal ogenj v manufakturni trgovini Pregrad & Černetič, ki je provzročil kakih 700—300 K škode. Vnelo se je v kletnih zalogah bombaža in volne. Ognjegasci, ki so bili takoj na licu mesta, so ogenj kmalu omejili. Ogenj je nastal vsled neprevidnosti hlapca ki je taval v zalogi s prižgano svečo. Metulj v snegu. Na Slapu na Tolminskem so ujeli 28. m. m. na planem lepega metulja, ko je snežilo tako, da je padlo pol metra snega. V topli sobi je letal metulj okolu vesel in svež kakor v pomladanskem času. Vesti iz Koroške. Hud mraz so imeli na Koroškem zadnje dni minolega in prve dni novega leta. Na Silvestrov dan je bilo 18—20 stopinj mraza. Koroški deželni zbor je povišal učiteljem plače. To stori vsakikrat pred državno-zborskimi volitvami, da bi raje agitirali za nemško-narodne kandidate. i iz Štajerske. Kandidature v spodnještajerskih mestih. Nemški listi poročajo, da se poteguje za mandat Lipnica-Murek-Ptuj dosedanji Upniški poslanec, vsenemec Malik, potem člen nemške ljudske stranke, bivši zdravnik v Celju, dr. Negri, in deželni poslanec Krebs v Gradcu. Za omenjeni okraj namerava pa kandidirati tudi okrajni zdravnik ptujski dr. Glas. V Mariboru bodo vsenemci kandidirali posl. \Vastiana. Ni pa izključeno, da postavi tudi nemška ljudska stranka svojega kandidata. V mestnem okraju celjskem nameravajo opustiti kandidaturo dr.a Pommerja, na njegovo mesto bo kandidiral celjski župan vitez Jabornegg. Socijalni demokratje, ki mislijo tudi stopiti v boj v vseh teh treh volilnih okrajih, niso še postavili svojih kandidatov. Štajerski deželni proračun za leto 1907 izkazuje skupne potrebe 27,528.586 K, pokritja pa 15,370.858 K. — Primanjkljaj 12,157.728 K se pokrije večinoma z deželnimi dokladami. Ta proračun je v primeri z onim za minolo leto za okroglo 1,150.000 K viši. „Slovenski Gospodar" v Mariboru je z novim letom nastopil svoj 41. tečaj. Vesti iz Istre. ,,Narodni dom" v Puli. Na novega leta dan sta bila odprta v ^Narodnem domu" gostilna in kavarna. Ves dan je vrvela množica po obojnih prostorih. „Nasa SlogaJ pravi, da so videli prihajati ljudij. ki bivajo v Puli že do 40 let a se niso nikdar doslej pokazali med svojci ter so pozabili na svoje slovansko rojstvo. Z novim letom 1907 pa so se zopet spomnili, da v njihovih žilah teče slovanska kri. Vse je izražalo svojo radost na otvoritvi teh prostorov, kjer bo vsakdo mogel iskati svojega znanca, prijatelja. Po istrsko i „Naša Sloga" beleži, da se je povodom občinskih volitev v Tinjanu (na katerih je hrvatska stranka propadla) po naročilu Italijanov iz Pazina kuhalo v sedmih kuhinjah, da se je pilo vse dni in vse noči. in da so se agitatorji italijansko stranke klatili okolo po vaseh vse dni. in vse noči: prose, groze in podkupovaje neuke kmete. Take so volitve po istrskem receptu. Izgled v Tinjanu nam kaže, kako Italijani praktično iz vajajo B&rtolijevo parolo: osar tutto ! Občinske volitve v Puli. Slednjič vendar javlja upravni odbor, da z dnem J9. decembra izloži volilne liste za obnovljenje občinskega zastopa. Mnogo se je hotelo, da so se gospoda v upravnem svetu odločili za ta korak. Gospodarstvo. ljubljansko barje. Z izsuševanjem ljubljanskega barja prično leta 1908. Delo bo trajalo pet let. Stroški so proračunjeni na 4:184.000 K. _ Razne vesti. Pozna ženi te v. V vasi Ujezdu blizo Brna sta se nedavno poročila 101 leto star Jožef Kopner in 100 let stara Roza AValdner. Tujci v Zagrebu leta 1906. Minolega leta je došlo v Zagreb ter se nastanilo v hotelih 28.538 oseb nasproti 28.338 leta 1905. Največ tujcev je bilo meseca septembra, najmanje januarija. — Nemški prestolonaslednik na Francoskem. Pariški listi poročajo, da pride meseca februvarija nemški prestolonaslednik v Cannes. Prestolonaslednika je tjakaj povabila velika vojvodinja Meklemburžka oficijelno in o potovanju ni znano še ničesar. Hralj Menelik O abesinskem kralju Meneliku krožijo v zadnjem času glasovi, da se nahaja na koncu življenja in da nastanejo po njegovi smrti zmešnjave zaradi nasledstva na abesinskem prestolju. Menelik nima naslednika, edini sin mu je že pred leti umrl, i* tako izgine ž njim direktno potomstvo Salomonovo. Abesinski kralj se imenuje Menelik, toda njegovo pravo ime je Menilek, a to znači v etijopskem jeziku : „Kaj poreče ?" Iz sv. pisma je znana kraljica iz Sabe, ki je kraljevala v Adulisu in obiskala kralja Salomona v Jeruzalemu. Po etijopski legendi se je njihove ljubezni rodil sin Menelik I. Bil je velik junak, bil je naslednik matere in osnoval je novo dinastijo, ki vlada še vedno z Menelikom nad vso Etijopijo. Sin sabejske kraljice se je sval Menilek, zato, ker je nje- (Dalje na Četrti strani) Javna zahvala. Podpisana rodbina šteje si v dolžnost izreči javnim potom zahvalo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem in vsem onim, ki so na kateri si bodi način izkazali čut sožalja in slednjo čast oh prebritki izgubi nam nepozabnega Ivana Marija Vidau Posebna hvala Pevskemu društvu in njega pevovodju, Konsumnemu in drugim tu ob stoječim društvom, častiti duhovščini itd. OPĆINE, 4. januvarja 1907. Žalujoča rodbina. Gospodar, društvo v Skednja vknjižena zadruga z neom. zavezo, vabi na svoj XXVI. redni občni zbor ki ga priredi t nedeljo, Ane 27. januvarja 1907 ob 3. uri popoludne v lastnih prostorih. DNEVNI RED: I. Pozdrav predsednika 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. EventuvalnosM 5. Sprememba pravil. Na obilno udeležbo *abi ODBOR. Opomba. V slučaju nesklepčnosti se vrši 1. uro pozneje ob vsakem številu navzočih. ■ it Restavracija „Conte ulica Rossetti in ulica Picardi danes in vsaio nedeljo in praznik: KONCERT na glasovir po elevu zavoda za slepe z Dunaja Začetek ob 3 uri popoludse in traja rio 10. ure zvečer. Toči se I. vrste pivo in jako dobro izbrana vina. — Topla in mrzla jedila pripravljena po gospodinji sami. Kegljišče je kurjeno. — Odprto do 2. ure popolunoči. Za ol>ilen ot>isk se pri poroča Ferdo Erjavec, gostilničar. pozor gospe! Čast mi je javiti moji cen j. klijenteli, da sem pričela s J5. oktobrom t. 1. prodajati prave izvirne vzorce iz j Pariza in Dunaja ; tudi v sprejema m vsako naročbo — kakor žc znano — po najnižjih cenah. Udana JELŠA PBRTOT 310DNI SALON ulica. Tintore štev. 1, I. n. —Telefon Ste v. 61S fllbert Paber Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezplinove brikete iz drvenega oglja, se priporoča v zalaganje hrastovih in bukovih drv prirejenih za peč angležkega in inozemskega svetlega premoga brezplinovih briketov iz drvnega oglja : ,,BOULE8' (v veliki jajčji obliki) za v«ako kurjavo — Žareči komadi (v mali jajčji obliki) za odprto ognjišče in ikanje. Naročbe, ki se izvrše točno, je nasloviti na tovarniško pisarno : Crst — Uia delta Sesa št. 22 ali na naročilno pisarno v Trstu pri tvrdki GI0Y. ANGELI, ul Vinc. Belliul 11 (nasproti cerkvi novega Sv. Antona) Zaloga tn- in inozeisslti!i Tin, špirita in Iftsijei in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. V j a d e 11' A c q u e 5tv. 6. (jaSpiOti M} CžlTial:). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezertnib italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeau*, Bur gunder renskih vir, Mosella in Chianti. — Rum, \ ODjak, razna žganja ter posebni pristni trrpieovec, slivovec in brinjevec — Izdelki I, \rate, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naroćba ee takoj izvrši. Razpošilja so po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej. k. ulica delta Cesa št. 46 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni NA ZAHTEVO. IBM7 Prihranitev na plinu do Podjetje Gasspar po zistemu Wouwerma| Halbmayr & Co., Dunaj, Izključni zastopnik z zalogo za Trst: % RUDAH, Via Golši št. 3 — Telef. 1889] DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti revmatizmu in je TEKOČINA GODINfl DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. protinu prirejena v Trstu Rafaela godina, lekarna „jflla Jtfa&onna delta Salate" pri od lekarnarjev : sv. Jakobu in Josipa Godina, lekarna fyM' Igea', farneto 4. Steklenica stane K 140. Iz Trata se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti pošt. povzetju ali proti anticipatni pošiljatvi zneska 7 K franko poštnine in zavoje Stran IV -.EDINOSTc sicv. :> V Trstu, 'Ine 5. januvi'rii: •ova inati n.i^leč na svojo grešno ljubav v< č-Ivrat govorila: rmcnilek?-, kaj poreče ?. kaj poreče moj narod, 1<<> pride na dan moj greli. btraik železničarjev v Bolgariji V Bolgariji so pričeli btrajkati železnicami, ker jim nočejo povišati plače. Službo na železnicah vršijo pijonirske čete. Štra-ku pridružili tudi vsi železniški uradniki. Socialistična vseučiliščna mladina simpatizuje strajkcvci. Tatvina v stanovanju generalnega ravnatelja „Asaicurazioni generali". V Benetkah so tatovi ulomili v stanovanje generalnega ravnatelja ,,Assicu-razioni generali", ter odnesli 50.00" lir vrednosti. Prijeli so tri sumljive osebe. Šliofov dar. Iz Budimpešte poročajo, da je škof dr. Csakv daroval povodom novega leta 200.000 kron v dobrodelne svrhe. Prva znamka. Prvo znamko je napravil knjigotržec < holmers dne 4. decembra 1837. Prva znamka, ki je imela sliko an-gležke kraljice, Viktorije je bila izgotovljena leta 1840. Po tem so tudi druge države pričele uvajati znamke. V Avstriji so uvedli znamko leta 1850. Izgubil na igri 650 OOO kron Iz Budimpešte poročajo : Znani sportsmau in državni poslanec Nikolaj Szemera, je igral v noči od 2. na 3. t. in. v tukajšnjem narodnem kazinu z nekim mladim plemičem ter izgubil na igri 650.000 kron. NajveČa lekarna sveta, oziroma najveći farmacevtični zavod se nahaja v Moskvi. Lekarna je bila ustanovljena pred 203 jetrni pod imenom Stara Nikolska lekarna ter •e leta 1833 prešla v posest očeta sedanjega ^astnika. V lekarni je zaposlenih 700 usluž-'bencev, med temi 1 zdravnik, 13 izučenih lekarnarjev, 95 moških in 11 ženskih pomožnih lekarnarjev, 18 vajencev, 20 drogistov, 106 prodajalcev in tekačev, 350 delavcev, 86 pomožnih delavcev in 20 delavk. Na marsikateri dan se izdela nad 2000 receptov, na leto nad pol milijona. Pri tem je uprava tako vzorna, da se ni še nikdar vzlic ogromnemu poslovanju pripetila kaka večja pomota. Lekarna je na dobrem glasu daleč po deželi. Ustrelila se na grobu moža. V Belovaru se je te dni na grobu svojega pred 2 meseci umrlega moža ustrelila mlada vdova Nela Bendeković. Pokojnica ni mogla preboleti smrti svojega moža. Čudo v ceno! S85 komadov samo za K 4 f O švicfrskn pateutnn. dobra točila žepu a ura f-i-\ c nisi Koskoj-f s .-letnim jam«tvom, 1 ameriška urn:t verižica donble zlfto, oziroma serižica ;z uikla za i"a<:.ike. 1 eleganten prsti n iz double zlata z pouar. žlahtnim kamenom za gospode ali dame, 1 krsf-na garnitura guml.ov iz :>u 0 donh'e zlata za mar-e te. ovratniki in prsa s pat. zaporo. 1 elegantna igla b s-imili-briljantom, 1 krasno žepno ogledalo v škatljici, 1 krasna zavratmea iz pnbližuo 150 orijentalskih biserov, najmodemeji ženski okrasek za roko, vrat ali lase. komadov angležkib pisalnih peres in za stonj 5e 100 različnih predmetov, ki so v hneobhodno polreVni. Vse skupaj /. elegantno žepno uro sistema Roakopf stana samo K 4 .0* — Pošilja po povzetju ali na predplačilo eksportna tvrdka II. SPINGARN, K rakovo st. 137 Mi. Kdor naroči več nego 1 zavitek vdobi za vsak ___v c'ar 1 niklovo l>i?a,no orodje zastonj. ———=———^——- vredmete, ki ne ugajajo/ s denar takoj povrne -.k riziku- 4iju&„.-------- H^a. ARISTIDE GUALCO m- »'»ca s- Servol° Tovan-a za ceMiiis plošče ibzniii mer, ki jft stavlja Mi v Jelo, zzr za kar jamči. -~ Izdeluje tudi terase in prešane cevi iz cementa. ■ Umetni fatografieni atelje pri sv. Jakobu ulica Rivo št. 42 {pritličje) T 11 S T. Izvršuje vsako fot~-£rafično upIo kakor tudi razglede posnetke, otranjost lokalov,poreci ans ste, plošče za spomenike, itd. itd. F O S K B > O S T Povečanje vsi'?ate fntmrr! Radi udsbr.csl: P. N- n.:ročnifco.* sprejela iu»oube t n jih izvrsvje na dorru ali zunaj ra^sta. Fcžptsaiii prirereča si. obćastra . zalogo tlalmafekgtB -m d- naliajajoeo ^e v ulici Torrs fci^nca li. •'< o in gostilne ul. Romagna št 4- in ul. Giuus. št. 71 v katerih toči dalmatinsku vina naj- bolje vrste £nte Bvomik trgovec z v i nor" Zaloga (^ramofoiiov znamenitih in navadnih s 3PECIJALITET0 plošč in lirurjimi — potrebnimi predmeti. -a. Plošče COLUMEIA FAVORITE GRAMOFON O D E C ST FONOTIPIA 040 po konkurenčnih cenah O tO G. siossl & Piazza S. Giacomo štev. 2. I. nad. (Corso) Popravlja po najnižih cenah. Ncpremoelji va ki posluje v FONDO BANELLI je absolutno priznati kakor edini kar se tiče netresljivosti in tehniške popolnosti (ni smeti zamenjati z drugimi Kinematografi, ki se jih je doslej videlo) Četrti velikanski program. Nizke cene. v- « - MALI OGLASI. Hali ogla« računajo se po 3 stot. besedo; mustnotiakane besede as računajo "enkrat več. Naj manj pristojbina 40 atotink. .— —: Plača se takoj.--------- Male in velike parcele bzree?lS h biaami ob cesti v bližini mesta, so na prodaj po v bodnih cenah Naslov pove „In=eratni oddelek Kdi- nosti". Išče Se P0'1600?® 'n zd-avega mladeniča z de- žele za žganjarijo. Dobi hrano in plačo. Naslov pri .Jnseratnem oddelku Edinosti*. 8 MIsH^niP kateri je z dobrim vspehom dovršil Ifll aUCIllL kmetijsko £olo išče primerne službe na kakem posestvu v mestu ali na deželi kot upravitelj ali vrtDar. Sprejme tudi službo kletarja. Naslov pove ,.In-eratni oddelek Edinosti*'. 13 Slavnim društvom " < unov in bilanc, revizijo zadružnih knjig, predpri-i rare za občni zbor, spremembe pravil, vknjiženje -ureir.emb odbora v zadružni register, ustanovljnje-novih dru;r.ev, likvidacijska postopanja in iibris dru-ftev iz irgovinstega reg stra. re^evaaje vseh društvenih zadev nasproti davčnim in političnim oblastuijam in vsakovrstne nasvete v zadružnih stvareh. Večletno moje delovanje v zadružnih stvareh je porok, da - -Jako delo :zvr-im hitro v popolno zadovoljnost. >Inoga laakava priznanja in spričevala na zahteve. Janko Trošt, >korklja 471 (nad rojansko cerkvijo) pri Trstu. I3ii4 I— f| i|l|j| ip nekdo ned potjo starega sv. An-IfclJUUII JO tona in ulieo Coroneo jako važne dokumente. Kdor jih je naSel naj jih prinese pod ur.slovom, kateri je na izgubljenih spisih proti primerni nagradi. 5 Prva slovenska zaloga in tovarna _ pohištva ANDREJ »UG — Trst, ulica sv. Lucije St. 18 (za .U'Želnim .-odiSČem). Cene ^brezkonkurence. — --^voji k svojim ! Stanovanje t2 ®°bi» 8obico'-kuhiDio' vodo Fabiis. plin) i^čem ne daleč od kavarne 1455 Pflhlčtvn STet'° aii temno, se prodaja; po I UlllOlVU polne sobe in posamezni komadi Izbera atolic. Cene, da se ni bati tekmovanja. Ulica Fnrneto 12 [nasproti Okr. boln. blag.l A. G u 11 i c h. I'avrhilrira Prv* golo) dobro ohranjen ClliliUi lud je na prodaj. 1'liea Nuova štev. 'S2, vratar. 1550 Pnefnnn H O I/10 dobre družine, izučena ku-rUolClIU UBIVIC harica i§če službo pri k«ki Naslov pove „Inseratni oddelek 15:2 slavenski družini. P 'inosti". kupite jako lepe cepijf ae trte vsake vrste po nkki ceni, dokler jih Je 5e kaj. Cenik na zahtevo. — F o r č i č Pipan — Komen-Preseije. 1188 FILIP IVANISEVIC zaloga dalmatinskega vina lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo it. 17 (Telefon 1405) jjrand hotel „Union" v £jubljani. Jcomfort prve vrste. j?ad 100 sob. * M. Stoppar v Trstu j * mi ulica S. Giacomo št. 7 (Corso) FILIJALKA: ulica Ginseppe Caprin št. 9 j| ^^ prii>or:)ča s%ojo noro | preurejeno pekarno in sladčicarno jf ^ Prodaja vsakovrstne sladeiee, mandolato, mo- ^ is stardo, konfekture, kolače itd. itd. ^ ^ Tu- iii inozemska vina v buteljkah. — Vsenaročbft presto jiadom. wm■ Vhod po fitvnlh ttepnloAh. -mm Hranilne uJe«e nrtjama %4 te tu« al e« sadrug« v$ jih «*rMtaj« pa Rentnl 4Avek ed hraailnih vlog plačaj« aaved um. YUg» M f * k"a Važen razglas za vso okolico! » n K K Naprošeni ste. da obiščite dobro znano in veliko zaloga narejene obleke Trst, ulica Arcata štev. i - - Tu n ijdete najveeo izbero: prodaja se vsakovrstno blago za prih. letno dobo Q S po najnižjih cenah. - VELIKA ZALOGA TOPLIH OBLEK BARVA- A NIH IN ČRNIH, VRŠNIKOV in blaga za obleke. Uzorci zastonj, g g VITTORIO PIŠKUR. g Žzdeeek" v katerih toči svoja vina I. vrste Svoji k svojim i Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da ediuu hrvatska zavarovalna zadruga Croati-" pp stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, mesta Zagrob sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. Dolžnost vsakega Slovana je zavarovati se pri domaćem zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila. podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - Crst --CORSO štev. I -- WW Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. UM) IU za konje in voli, dežni plašči r„70 ščeni in pokrivala za konjake komate Giovarmi Siviiz Piaza della Stazlone Štev. i eellA UUMA PDSOJlUflCi vpis?na zadruga z omejenim jamstvom v Gorici ! Gosposka ulica hšt. 7., II. natu:; v laatnl M#t. Načelstvo in nadzorstvo je skb n o v skupni seji dne 28. nov. 1902. t.:ko Hranilne vloge se obrestujejo p > 4 , Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rer.tni ; plačuje pos. sazna. Posojilo: na vknjižbe po )!, n. varščino ali zastavo in na menic-.: -»o 6°/,, Glavni deleži koncem leta 5—. Stanje 31. dec. 1!)04 jv kronan): • I a« 1781 z deleži K = 113.382. — Hranili.-v i o g e 1^54.089-13. - P o s o j i 1 a 1,57o fl 10 Vrednost hiš 110.G73.— (v resnici -<< ' več). — Rezervni zalog 75.10101. Hranilne vloge se sprejemajo oil vsakogar. Tcler«.ii štev. 7'-». Via Farneto štev. 3 V novi prodajalnici igrač in drobnarj He nahaja vedno VELIKA IZBERA glavnikov, torbic, ročnih torbic, ivsnlli lispov. predmetov zu darove, tinih t!i a^ po nizki eeni, ter pisarniških prt»d me rov in izbrana zaloga krasnih razirlfniuu za == božič in novo leto. - Via Farneto štev. 3 Ako hočete imeti pod iz dobrega suhega jelovega lesa in lepo obdelanega, ktipiie dilje (sfoi) t zalogi Josip Visnovuz TRST, ulica Dante Alighieri št. 3 Ra/.|»ošilj;t se tudi na deželo. Pekarna in slaščičarna Miku s trg S. Francesco d' Rssisi štev. 7 Prodaja moko I. vrste, slaščice in l.-i-'.. it najfineje ^ste. Trikrat 11a dan sv.-ž k: Zaloga pijač : finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vin Pivo v steklenicah Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi na in. Restavracija Findlncj ulica Cologna štev. l)-l> Dreherjevo in Plzensko pi^o. Hiizua vina, izborna kuhinja- Lepo kegljišče. Plesalna dvorana, biljard, igralna so a Vsako nedeljo in praznik ples z orkestralno godbe.