PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE Z A SLOVENSKO PRIMORJE kto 2. štev. 209 - Cena 3.- lire TRST, nedelja 3. februarja, 1946 Uredništvo in uprava, Piana Goldoni it. 1- L Tei, it. 93806.93807,93808. Rokopisi »e ne vračajo Ljudstvo Julijske krajine ie dolga leta ječalo pod fašizmom. V zadnji vojni se je na poziv strnjeno pridružilo svobodoljubnim narodom, S tem ie prldO' bilo pravico, da se spoštujejo njegove zahteve, ker so osnovane na naravnem pravu ln svečanih obljubah zaveznikov. PNOO za Trst in Slouensko Primorje daje obračun svojega dosedanjega dela Poročilo Predsedstva PNOO je podal na seji Glavnega odbora PNOO tov. dr. Boris Puc OJ* I se je vrHIo na sedela Po-finske ga, narodno osvobodilnega odbora ta Trst in Slov. Primorje w ^rstu, v ulici Carduooi I druga Glavnega odbora Pokrajinske-9° narodno osvobodilnega odbora •* 7V*t 1» Bbov. Primorje. Predsednik PNOO-ja tov. France Pevk je otvoril drugo sejo Glavne-9“ odbora PNOO. Pojasnil je, za-je poteklo toliko časa od prve PNOO-ja. Nato pa je dejal: T®*** »mo sklicali sejo, da damo J>raiun o tvojem delu ter pregle-“*no sliko trenutnega političnega ?^/a. Obenem pa bomo tueft svetom ugotovili nekaj d«iV*n ^točili smemioe eabodoie k tl' Po sklepčnosti se- *Je tov. France Bevk predlagal dnevni red: 1. čitanje zar vznika zadnje seje, od 8. 6. 191,5., • Poročilo predsedstva, S. diskusija i glede odobritve istega, ljudska oblast in trenutna ctvtt-7® “Pravo (referat tov. Krajgher-” *• diskusija o referatu, 6. reso- lucije, 7. izpopolnitev PNOO-ja, 8. izpopolnitev predsedstva. Po sprejemu dnevnega reda je tov. Bevk prelel k prVi točki: či-ttmju zapisnika zadnje seje. Citar nje zapisnika in overovljenje istega so člani PNOO-ja poverili dvema tovarišema. Za tem je podal poročilo predsedstva tov. dr. Boris Puo, kakor sledi: Jugoslovanska armada Je že po 8. septembru 1943. preko IX. korpusa in Se preje po partizanskih edlnlcah imela zaseden ln pod u-činkovitlm nadzorstvom ved ji del ozemlja Julijske krajine, izvzemši glavna m»sta in prometna središča. Te vojačke edinice ao se izključno rekrutirale lz slovenskega in italijanskega antifaSističnega ljudstva Julijske krajine, ki se je po narodni vstaji izjavilo za borbo na zavezniški strani pod vodstvom maršala Tita, Ob zasedbi Nemčije v mesecu maju 1945. so te edinice skupno a IV. armado, v katere sklop so spadale, zasedle Se do te- daj ntosvobojena mesta in prometna križišča tako, da je Julijska krajina bila osvobojena z napori primorskega ljudstva samega ter s pomočjo Jugoslovanske armade. To Je zgodovinsko dejstvo, ki ga ni mogoče ovreči! Jugoslovanska armada si vkljub temu. da so bile v njenem sklopu vojaške edinice sestoječe iz ljudstva Julijske krajine, ki se Je v osvobodilni borbi priključilo prostovoljno Jugoslovanski armadi, ni lastila nikaklh pravio, ki bi prekoračile meje mednarodno pravnih pooblastil danih okupatorju. Dokaz timu je to, da je Jugoslovanska armada spoštovala pravni red, ki ga je našla ob svojem prihodu ter v skladu z načeli demokracije in samoodločbe izročila vso civilno oblast ljudstvu Julijske krajine, ki jo s svojo herojsko borbo in legendarno požrtvovalnostjo z narodno vstajo uničilo fašizem trr tako z lastnimi močmi osvobodilo svojo zemljo. Beograjski in devinski sporazum tl ®J*del Julijske krajine v smi-j ““^rajskega sporazuma z dne ' 1945. prešel pod oblast Anglo- teorl zasedben« vojske, bi le-ta Po smiselnem tolmačenju jJ^zrodnega prava o vojački za-1^11 priznati lokalno pravo, ka-Z/ i* veljalo v času prevzema te-®*5mlja. Prav tako bi morale •tvi v funkciji krajevna obla-*• izjeme od tega bi bile dopust-iz absolutno nujnih razlo-oh«t T°.a*lce narave, ali pa, če bi oblast ne bila sposobna t0j" ?v®je funkcij«, kakor si Je TV1™a ln sodna oblast bila ki 7 1Juborfn k skupdčtn. Narodno •odiij^i^ih odborov in ljudskih hi bil-’ oblasti v teh krajih 9i’i{.]t'~*to smo docela upravičeno 4llo»^aii _ kakor , zasedeni po Jugovo vojaški upravi — da se ■Uvjj, **n!čka vojaška uprava ln H obtJ?, S°spodstvo v tej pokraji-khJi* *- a na tedanje oblastne or-0v*m' * n^hovo pomočjo in so-vodila začasno upravo Pvsd.tavnikl t«h oblastnih °*v°bortii80 1)111 Pokrajinkl narodno Ihori. . 01 odbor za Slov. Pri- •55 lfJe tj? Osvobodilni svet za Okrožni, Okrajni ln Žal NOO odbori. ^j«kT 40 01 »točilo. Zavem Iška T*Jlbr, Uprav* to prišla v to po 5‘Kih ’ ?? bl — rasen lnforma-'°U f-,, šiitov — »kušala kakor-sodelovati z obstoječimi » oblastmi. Ze takoj sa-hbiH?0 mor»ll a velikim raso-ugotoviti, da ao z Zavez-otlhliV°^ko upravo prišli kot razni takozvanl lave-?juV^Ul da »o bili to pa pobrali med jugoslovansko emigracijo. Mnogi med njimi so bili znani fašisti. Otvorila se je borba, ki je našla ca strani ljudskih množic izraza v pismenih in ustnih protestih pri ZVU, resolucijah na zavezniške vlade, množičnih demonstracijah ln štrajkih; na strani ZVU pa v postopnem odpravljanju vsega, kar je imelo ljudski značaj, to je v odpravi Narodne milice, ukinitvi narodnih sodišč, odvzemu oblastnega značaja Narodno osvobodilnim ob-borom, z odvzemanjem prostorov prosvetnim ustanovam, v nerazumevanju dolskega vprašanja, v zapiranju protifašističnih borcev, v odrekanju lastnega doma Slovenskemu narodnemu gledališču, dajanju .potuhe reakcionarnemu fašističnemu elementu In v naravnost načrtnem oviranju s formalističnimi izgovori vsakega delovanja antifašističnega prebivalstva. Ne trdimo sicer, da je ZVU povsod in vedno zavestno postopala proti tukajšnjemu ljudstvu, gotovo pa je, da je kriv tega stanja upravni »parat, ki se ga ZVU poslužuje, ker jo v večjem delu pro-fafističen, koruptiven ln šovinistično nacionalno razpoložen. Položaj, ki obstoja danes Je nemogoč. Na eni strani ZVU kot predstavnik onih zaveznikov ln vojakov, s katerimi smo skupno krvaveli na bojnih .poljanah, obkoljena od kopice ljudi, ki »o za česa osvobodilne borbe vodili takozvano politiko «čakanja» v foteljih ln na banketih, kjer se je napivalo na čast ln zmago Filhrerja, na vsak način pa jih ni bilo v vrstah zavezniških vojakov, na drugi strani pa primorsko ljudstvo, Izmučeno ln zdectmlrano od nadčloveških naporov, ki se čudovito krčevito oklepa svoje ljudske oblasti kot največje pridobitve v »veti osvobodilni borbi. Iz naslednjega poročila o notranjem delu PNOO-ja ln njegovih odsekov naj bo razvidno, kako je odjeknil zgoraj opisani politični položaj v oblastvenem delu PNOO-ja ln njemu podrejenih okrožnih, okrajnih ter krajevnih narodno osvobodilnih odborih. Prikazal bom le splojho sliko in se dotaknil le najvažnejših datumov in najzanimivejših številk, kor bl sicer poročilo bik) preobširno. Tajništvo PNOO-ja je Izvrševalo vse sklepe predsedstva, vodilo kontrolo nad delovanjem odsekov, sestavljalo resolucije ln proteste na ZVU ter na vlade velikih zaveznikov, vzdrževalo stik s posameznimi NOO odbori preko posameznih okrožij ter Izvrševalo skratka vse, kar je bilo v zvezi z zunanjim zastopstvom in notranjo organizacijo PNOO-ja. Sredi meseca Julija Je moral PNOO po nalogu ZVU zapustiti razgibanost v vsej Industriji in obrti, ki ni bila prizadeta po vojni. S prevzemom oblasti po ZVU pa je zaradi neupoštevanja potreb delavskih množi« ln poznavanja stvarnega položaja v Julijski krajini zadobll popolni vpliv nad gospodarskim delovanjem oni reakcionarni vodilni gospodarski element, ki mu je špekulacija edini vodilni moment v njegovem gospodarskem delovanju, ne vidi pa nikdar koristi skupnosti. Ta spekulacija omenjenih gospodarskih krogov se izraža danes v abstinenci do gospodarskega udejstvovanja. Zavezniška voJaSka uprava ni v tem pogledu ničesar storila- Prav tako je skoro do današnjega dne ostalo vprašanje obnove na mrtvi točki. V časopisih, ki jih Izdaja ZVU se mnogo piše o milijardah. Moramo pa ugotoviti, da je do danes vse to ostalo samo na papirju. Gospodarski položaj, ki je zaradi tega nastal, je zelo neugoden in »e izraža v tem, da se brezposelnost lz dneva v dan povečava, beda na. račča in iz nje vsa zla, kakor o-gromno povečanje kriminala, prostitucije itd. Vprašanje pr?hrane Je docela nezadostno urejeno. SE3-PRAL, ki je po prehodu zavezniške oblasti prevzel funkcijo jugo- blaga, ki pa je dosegljiv le za n al odstotek prebivalstva. Zaradi pomanjkanja oblastno politične funkcije PNOO-ja njegova gospodarska politična komisija ni mogla neposredno vplivati na razvoj gospodarske dejavnosti v coni «A». Zato se je predvsem omejila na to, da pomaga s svojimi predlogi in nasveti odstraniti ovire, ki so nastopile po nenaravni Morganovi črti. Iniciativno je skušala doseči upoštevanje gospodarskih Interesov v coni «A» ob priliki Izdajanja ukrepov v coni «B». S sodelovanjem strokovnih referentov je Izdelala osnutke številnih odredb, zlasti v trgovini med obema conama, organizaciji carinske službe, o kompetenci delegatov v industrijskih podjetjih, o organizaciji pomorske uprave, itd. Vsi osnutki in predlogi so bili predmet obširnega razpravljanja na skupnih konferencah. Tudi po-, tem, ko se Je organizirala na ozemlju cone cB» Jugoslovanska vojna uprava, Je gospodarska politična komisija tolmačila pri vojni upravi interese cone «A» in v večji ali manjši meri dosegla njih upoite. vanje. Tržaška industrija V pogledu industrije je gospodarsko politična komisija s sodelovanjem Enotnih sindikatov pretresala možnost sodelovanja tržaške industrije z jugoslovanskimi potrebami. Kakor znano Je Jugoslovanska vlada takoj po osvoboditvi skušala tržaški industriji pomagati in Je ie sklenila z raznimi podjetji okvirne pogodbe s finančnim efektom pol milijarde lir. Gkde na uspehe, ki jih je Jugoslavija dosegla na polju obnove z udarniškim delom, lahko upravičeno smatramo, da bi se e-naki uspehi dosegli tudi v Trstu, če bl ne bili nastopih zapetijajl z Preosnora slovanske institucije NAVOD, Je,___________________________ ^ malo ali skoro nič zaščitln. SE-1 zavezniško zasedbo. Pri današnji sL PRAD komaj krije del potreb de- tuacljl so izgledi za sodelovanje tr-m UDWW lovnih mas. Na drugi stran, pa so iaške Industrije z jugoslovanskim proetore*na *pr efekt uri Plaza! Un7- tr?ovln® P°lne *»* racioniranega | gospodarstvom precej mr.jhni. Vz- ta. PNOO se je nato preselil v Via Carducci 6, kjer se še danes nahaja. Z ozirom na dejstvo, da Je bilo jasno, da ZVU PNOO-ja nekako noče priznati kot vrhovni civilni organ in da so se FNOO-ju kakor tudi Osvobodilnem »vetu za Trst ter ostalim Narodno osvobodilnim odborom vnfile s strani ZVU vse mogoče ovire v njihovem oblastvenem delovanju, je bUo treba, da se notranji ustroj PNOO-ja preuredi To se je zgodilo na seji dno 31. 7. 194«, ko je prevzel posle tajništva dr. Boris Puc, ker je izvoljeni tajnik dr. Bogdan Brecelj, član predsedstva PNOO-ja odšel na drugo službeno mesto. Namesto odsekov so se v okviru PNOO-ja osnovale štiri komisije, in sioer: upravno-politična, gospodarsko-po-litična, prosvetna in socialno-zdrav-stvena komisija, ki so Imele za posamezne stroke odgovarjajoče referate odnosno oddelke. Skladno s to preureditvijo notranje organizacij* »e je ta (preureditev izvr&ila tudi v posameznih okrožjih in okrajih. rok temu Je predvsem to, da s« Se do danes ni skoro nič storilo za obnovo od bombardiranja prizadetih industrijskih naprav, na drugi strani, pa je opaziti pri podjetjih s tujim kapitalom (čistilnica mineralnih olj, Ilva) rezerviranost lastnikov, ki se nočejo vezati na dolg termin. Sploh j« Industrijska delavnost v Trstu, Tržiču ln sploh v vsej coni minimalna ln za njeno poživitev brez povezave na njeno naravno zaledj«, v sedanjih razmerah ni izgleda. Svojevrsten problem Je predstavljalo gozdarstvo. Delokrog refera- ha. Referat za gospodarstvo je vršil nadzorno službo preko dveh o-krožnih in vseh odgovarjajočih o-krajnih odsekov nad nedržavnimi gozdovi s površino okrog 16.000 ha ln upravo nad državnimi gozdovi (okrog 1000 ha), petimi državnimi drevesnicami (Bovec, Breglnj, Bev. ma, Komen in Bazovica) ter vsemi ostalimi državnimi gozdnimi oh, jektl Izvzemši državne električne žage v Gorici, ki j« do prevzema ZVU ostala pod upravo Uprave trnovskega državnega gozda, kateremu tudi pripada. Gozdarski odseki so izgubili oblastveni značaj že s obvestilom ZVU štev. 2, s katerim j« bila u-kinjena tudi Narodna zaščita. Kljub temu pa »o vršili — zaradi tega, ker novi gospodarski uradi niso bili ustanovljeni — vse posle, Izvzemši čuvajske službe. Toda tudi s tam delom sta oba okrožna odseka prenehala delovati, ln sicer najprej odsek za Tržaško okrožje, ki mu Je bil pobran ves Inventar in odvzeti prostori, arhiv pa vržen z uradom vred v klet istega poslopja. Do danes še vedno ni ustanovljen s strani ZVU nov urad, ki bl prevzel delo okrožnega odseka. Odsek za gozdarstvo Goriškega okrožja Je prenehal delovati tedaj, ko so bile odvzete oblastne funkcije Okrožnemu NOO za Goriško, ijiuu KViua.oi.vu. “ to te 9 o iM> tt—j ___ ■ ta za gozdarstvo pri PNOO se j«,to Je f' omejil samo na cono «A» ali na P««814 bivS1 komandant MNF ln 14% gozdov Slov. Primorja, kate- — --------------------------------------- rih površina znaša približno 27.0001 (Nadaljevanje na t. strani) Delo upravno politične komisije So 1ki so presojali Ju-kot Italijansko o-sU*°ilov 111 <»»to bilt ljudje ^ ®n*ke narodnosti lzključ-1» mat Jugoslovanske Italijani emigracije, torej že v načelu nasprotni vsaki ljudski oblasti, ln ljudje, ki jih polpretekla doba raz-krinkuje najmanj kot kolaboracioniste, če ne kot vojn« sločince. Jasno je, da »o tl strokovnjaki priiepetovali krogom pri ZVU svojo nazore, potvarjali resnlčca dejstva in prikazovali naifo ljudsko oblast kot organ neke politične skupine, ki Je S* v načelu nasprotna vsemu, kar jo zavezniškega. Ker ZVU ni hotela prisluhniti tudi drugi plati zvona, so se posledice kaj kmalu pokazale. Pričelo se je sistematično rušenj« vseh nadih demokratičnih ustanov, ki smo sl jih Primorci s tako ogromnimi žrtvami priborili. Zdelo •» je, da s« j« ZVU odločila, da s vsemi sredstvi ln s kršenjem načel Atlantske karte, mednarodnega prava, beograjskega sporazuma ln s prekoračenjem .pooblastila, ki ga je kot oskrbnik na tem ozemlju imela, uniči ljudsko oblast vzniklo iz protifašistične borbe, ter vzpostavi civilno upravo, ki, ^ se bistveno n« loči od bivše fašistične uprav«. Za izvedbo te svoje naloge je dobila 1« malo ali »koro nič sodelavcev, ki M uživali saupanje ljudstva Julijske krajine, pac pa j« bilo veliko žtevilo onih, ki j* je ljudstvo ko čilo Is »voj« »rede 6« takrat, k 1 tem. hort« niso bili c* tega ljudstva, anvpak na nem begu. V kolikor pa ni Jim bilo mogoče dobiti • takih oseb med avtohtonim prebivalstvom, eo Ji importlrall «ad boo* la Itallj«, au Upravno politična komisija je združevala v svojem okviru bivii odsek za notranje zadeve, odsek za sodstvo ln nadzorni referat. Odsek za notrrnjs zadeve so je, ker Je bil zaradi razpusta Narodne zaščite ln zlesti kasneje s splošno uredbo št 11 oviran, omejeval na kontrolo poslovanja podrejenih NOO, v kolikor Je slo za pravilno Izgradnjo narodne oblasti v dajanju navodil, zlasti z ozirom na položaj NOO po splošni uredbi st 11. Ta navodila so v glavnem temeljila n* vprašanju, kako reševati probleme, ki se pojavljajo v nasi ljudski skupnosti, ne da bl prišli v nasprotja * ZVU. Skupno z nadzornim referatom Je ugotavljal posamezne primere protizakonitih postopkov raznih organov napram ljudski oblasti V Julijski krajini ter podvzemal potrebne korake. Kakor je Znano, j* ZVU razpustila epuracijske ko-mjslje, izvoljeno za casa naše ljudske oblasti, ter tudi sodišče za sojenje fasistov. Nadzorni referat je z zasledovanjem delovanja epura-eljskih komisij ter Izrednega porotnega sodišča ugotavljal, da pr-voiatančne epuraoijske komisije poslujejo še precej zadovoljivo, čeprav je poslovanje počasno In zlasti v sekciji za državna podjetja preveč popustljivo. Sklepi višje komisije, ki se sistoli iz 11 elanov, pa so nedvomno prevoc cvellkodušnl*. Prvo farso v kaznovanju fašističnih zločinoev pa predstavlja Izredno porotno sodišče. Proti delovanju tega sodišča jo PNOO skupno z Osvobodilnim svetom za Trst v zvezi z oprostitvijo znanega nem. škrga kolaboracionista Pagnlnl-ja napravil poseben protest na ZVU ter na visoke zavezniške vlade. Po razpustu naših narodnih sodile, ki »e je Izvršil dne 3. julija 1945., eo prevzela civilno sodstvo v roke italijanska sodišča, ki so poslovala dne 8.9.1943. Dasi »o naša narodna sodlsča zlasti na podeželju, kjer so obstajala ie skoraj eno leto, reševala vse sporne primere civilnega In kazenskega značaja v splošno zadovoljstvo celokupnega ljudstva, moramo ugotoviti, da »o od ZVU vzpostavljena italijanska sodišča la bolj formalna, ker kljub ogromnemu aparatu skoro ne poslujejo. Ta sodišča imajo ogromne zaostanke, poslovanje je birokratsko. tte mali del sodnega osebja ter sodnikov so ljudje, o katerih lahko trdimo, da j« njihova politična preteklost neoporečna. Ve« ostali aparat je prez«t s profašl-atičnlm ln šovinističnim duhom ter temu primemo Je tudi poslovanj!, Kot eden najbolj anačilnih prlms-rov noj navedem »lučaj tov. Zuri Otella, ki Je bil obsojen zaradi o-vadb« republikanske ekonomske policije z dne 20.4.1944, ter Je dne 20.4.1944. po nalogu člana okrožja torej narodne oblasti, kupil 2« kg soli za partizane. Zato torej, ker je Zuri Otello v času najhujše borbe proti nacifasizmu s tveganjem svojega življenja podpiral borce proti fašizmu, je bil 16. januarja 1946., 8 mesecev po uničenju naci-fafiizma, pod okriljem ZVU obsojen. To je eden Izmed mnogih primerov, ki vsobuje tudi kršitev u-vodoma navedenih načel mednarodnega prava, ker ni mogoče danes Julijsko krajino smatrati v u-pravno političnem pogledu kot sestavni del Italije, temveč kot ozemlje, ki ilvl do mirovne pogodb« svoje posebno življenje. Toda ravno zaradi tega, kor jt ZVU obdržala po večini bival fašistični šovinistični aparat, je mogoče, da se v posmeh vsem našim žrtvam za svobodo, kot največjo sankcijo ZVU, dogajajo taki in podobni primeri, Kljub temu ZVU ni uspelo postaviti izven Gorice ln Trsta drugth sodišč razen pretorja v Seiani. Vsa sodišča poslujejo le v Italijanščini ter odklanjajo slovenske vloge vkljub temu, da je bilo toliko govora o ustanovitvi »slovenskih sodišč. Ugotoviti moramo torej, da slovenski človek pod današnjo ZVU nima niti tistih osnovnih pravic o uporabi materinega Jezika pred sodnimi oblastmi, tl nam jih jo Se stara reakcionarna Avstrija morala priznavati. Gospodarska politična komisija Nedvomno najtežji problem v coni «A» ]e ekonomski problem, uvedbo fašistične zakonodaje zavizniika oblast dala reakcionarnim vodilnim gospodarskim krogom možnost nadaljevati prejšnjo nedemokratsko gospodarsko delo, In to na vseh gospodarskih področjih, kar ni ostalo brez posledic in vpliva na »cialnl položaj ljudskih delovnih nmožic na tem ozemlju, Po 1. maju 1946., ko J« 3« bila cona «A» pod jugoslovansko upravo, gospodarsko klvljlnje tako v industriji, kakor tudi na ostalih področjih, zaživelo. To pa zaradi ln! clatlvnoati tedanjih ljudskih organov ln na osnovi potreb celokupnega jugoalovanskega zaledja, kakor tudi gospodarskega sistema, ki je temeljil ne le na čimprejšnji ob. novi, temveč tudi na težnji čimprejšnje normalizacije gospodar-sko-sooialnega življenja. Zato je bilo opaziti takojšnjo ln popolno poslltev delovnih ali, kakor tudi Beograd, B. — Zvezni svet *n Svet narodov Ljudske skupičine FLRJ sta imela danes svojo drugo skupno sejo, na kateri je bila slovesno imenovana nouo vlada FLRJ s marlalom Jugoslavije Josipom Brosom-Titom na čelu. Po odobritvi zapisnika včerajinfe skupne seje obeh domov Ljudske skupičine je predsedujoči Josip Vidmar predlagal dnevni red danalnje seje: Imenovanje nove vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije. Ko je ekuplčtna z dolgotrajnim odobravanjem sprejela predlog, je predsednik Vidmar zaprosil marla. la Tila, naj skuplčini poroča o uspehu misije, za katero je dobil mandat. Prihod marMa Tita na govorni-lki oder so pozdravili vsi člani Ljudske skupičine stoje ln z dolgotrajnim ploskanjem. %yezne Maršal Tito sestavil novo vlado vlade Mandat or Ljudske skupičine FLRJ za sestavo nove vlade FLRJ marlal Jugoslavije Josip Broz-Ti-to je podal skuplčini glede sestave nove zvezne vlade poročilo: sTovarM ljudski poslanoil Ko sem dobil mandat za sestavo nove vlade, asm to nalogo izvrlil. Ob tej priliki hočem povedati i kaj besed o somi sestavi vlade. Pri tem je bito potrebno upolte-vati več momentov: 1. nacionalne momente, M. politično-partijske, in 8. kar je nojvalnejle in glede česar mislim, da ze vsi strinjate, vpralanje kvalitete ljudi v vladi, M mora delati. Posvetoval sem se s predstavniki vseh strank, ki »o v Ljudski fronti. Lahko smo se sporazumeli prav na osnovi momentov, ki sem jih predočil. Tudi zato M vas prosil, da postulate moje poročilo, odnosno da wm prečitam osebe, ki vam jih tukaj predlagam kot člane nove vlade, katere boste ali potrdili ali izrekH svoje mnenje 0 njih. Prvo je mesto predsednika. (Vsa skuplčina vstane In burno in dolgo vzklika maršalu Titu kot predsedniku ministrskega sveta). Drugi, podpredsednik ministrskega »veta ln predsednik kontrolne komisije pri vladi Edvard Kardelj. (Vsi poslanci stoje burno ploskajo). Drugi podpredsednik ministrskega »veta Jaša Prodanovič, (Ploskanje). Sedaj pridejo 3 ministri brez portfelja, in sioer prav iz tistih razlogov, ki sem jih navedel, namreč iz naoionalnih, in sicer minister brez portfelja Milovan D J i 1 a s, C burno ploskanje) — minister brez portfelja K1 r 11 o B a-v i č (ploskanje) ln minister brez portfelja DImitar Nestorov (ploskanje). Torej, to so trije ministri brez portfelja. Morda se vam to na prvi pogled zdi nekoliko nenavadno. Niso samo ti razlogi, o katerih sem tukaj govoril. ampak je tudi le drugi, ki govori za to, da je to sprejemljivo in potrebno. Ti *nini*trl brez portfelja v resnici ne bodo brez dela, ampak bo vsakdo moral voditi vsaj eno komisijo, ki se ustanavlja■ jo pri Predsednhltvu. namreč komi-' sijo za prosveto, ker se ukinja ministrstvo za prosveto, in komisijo ea socialno skrbstvo, ker se ukinja ministrstvo za sooialno politiko, 17-stanovljena bo tudi komisija za narodno zdravje, pozneje pa le neka) drugih komisij. Tako bodo ti člani vlade, ki so označeni kot ministri brez portfelja, vodili posle, ki so zelo važni za nalo drlavo. Nadalje: minister zn zunanje zadeve Stanoje Simič, nal ve. loposlanik v Wa»Mngtonu. (Burno odobravanje). Ministrstvo za narodno obrambo Je pripadlo meni. (Vsi poslanci vstanejo s sedelev in dolgo vzklikajo marialu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu). Minister za promet T o d o r V u-jašinovič. (Odobravanje). Ministffc za pomorstvo — to je novo mirnitrstvo, ki se sedaj ustanavlja — Ante V r k 1 j a n. (Odobravanje). Minister za pošto Drago Marušič. (Odobravanje). Minister za gradnjo Vlado Z e. če vič (odobravanje) in končno minister za Informacije Sava Kosanovič. (Odobravanje). TovaHIi In gospodje ljudski poslanci, to so ministri, ki vam jih tukaj predlagam v vato odločitev, sprejem, potrditev ali izvestne ugovore. (Burno ploskanje). Predsednik JoslpVidmar »a je obrnil do ljudskih poslancev z naslednjimi besedami: eTovorlH in tovariHoel Slišali ste poročilo kn predlog ljudskega poslanca marlar la Josipa Broza-Tita o sestavi njegove vlade. Ali sprejema skuplčina to poročilo in ali sprejema in potrjuje listo ministrov, ki jo je pred-lolil mandatar T* Ljudski poslanci vstanejo in s burnim dolgotrajnim ploskanjem soglasno potrjujejo. Predsednik Josip Vidmar js nato proglasil, da je Ljudska skuplčina 1 imenovala novo vlado Federativne ljudske republike Jugoslavije po listi kakor jo je predloiil marlal Jugoslavije Josip Broz-Tito, Minister aa zunanjo trgovino Ing. Nikola Petrovič. (Odobro-vanje). Minister za finance Sreten 2 u J o vi č. (Dolgotrajno odobravar nje). Minister za notranje zadeve geoe-rallajtnant Aleksander Ranr k o vič. (Vsi poslandi vstanejo s stdf&ev (n dolgo vzklikajo general-lajtnantu Rankoviču), Minister za pravosodje Franc Frol. (Odobravanje). Minister za Industrijo ln predsednik komisije za izdelovanje načrta Andrija Hebrang. (Odobravanje). Minister za rudarstvo Ban« Andrejev. (Odobravanje). Minister ‘za trgovino in oskrbo dr. Zaim S-arač. (Odobravanje). Minister za kmetijstvo ln gozdarstvo dr. Vaso Cubrllovič. (Odobravanje). Deklaracija nove jugoslovanske vlade Med navdušenim ploskanjem, ki je trajalo nekaj minut, je predsednik vlade marlal Jugoslavije Josip Broz-Tito preči tal deklaracijo vlade FLRJ. Deklaracija vlade FLRJ pravi med drugim: »Tovariši ln gospodje ljudski poslanci! S sprejetjem ustave je končno dovršena naša nova državna zgradba. Zaključena je prva povojna stopnja politične konsolidacije ln ustvarjanja vsega tistega, kar napravi lz države državo, ln to v tem primeru resnično ljudsko državo. V tem razdobju so Imeli naši narodi velike uspehe, izvršili so velika dela, kakor v političnem in kulturnem, tako tudi v ekonomskem pogledu. Nastopa drugo razdobje, katerega smernice so jaso začrtane v naši tjstavl. To Je razdobje, ki ni nič manj težko v pogledu naših gospodarskih in drugih nalog1, nalog za obnovo naše dežele Itd. Ce pogledamo nazaj od leta 1941, skozi kakšne viharje ln težave »o šli naši narodi in kaj so vse vzdržali, tedaj ne vidimo samo velike ln neizčrpne življenjske sile naših narodov, ampak tudi ustvarjalno moč ln polet. To je za nas najboljše Jamstvo, da bomo tudi te naloge ln težave, Icl še stojijo prod nami, z gotovostjo ln uspešno premagali. Vlada smatra za najvažnejše in najnujnejše vprašanje: obnovo naje dežele. Eden izmed močnih virov za obnovo morajo biti reparacije. Vlada bo storila vse korake, da se člmprej plačajo reparacije naši državi, ki je najbolj trpela od vseh držav v Evropi. Prav tako Je s vrnitvijo tistega, kar so okupatorske sile naropale v naši dežel L Vlada sc bo trdno držala tega, da se to povrne, brez ozira na to, kje se sedaj nahaja. V vprašanju reparacij la povrnitve nafta država da sedaj ni našla dovolj razumevanja celo prt nekaterih naših zaveznikih. Preseneča nas dejstvo, da nekateri naši zavezniki radi pozabljajo, da je bila Jugoslavija žrtev italijanske agresije in da so Italijanske okupacijske čete povzročile ogromno jkod« v naši deželi. Pozabljajo, da Je Italija dolžna povrniti prizadeto Ikodo. Razumljivo je, da lažje pozablja tisti, ki ni doživel nesreče, da M v svoji lastni deželi izkusil vse zločin« in uničevanja okupatorja. Toda Jugoslavija tega ne more pozabiti, tudi če bi hotela. (Splošno birmo odobravanje). Rane so preveč globoke m škoda preveč nenadomestljiva, da bl se moglo to pozabiti ln odpustiti brez vsaj delne povrnitve te škode. Mrtvih ne bo mogel nihče več priklicati v življenje, toda pri Izgradnji požganih vasi in mest nam morajo pomagati tWl, ki so te zločine Izvrševali. To sahteva pravičnost, ki je ne more nihče odrekati nači deželi in ki jo Je v polni meri zaslužila. To zahteva interes bodo-čega miru ln mednarodnega sodelovanja. Kar aa tUe teritorialnih zahtev, predvsem vprašanja Istre, Slovenskega Primorja, Trsta, a tudi Korolke s slovenskim iiv. Ijem, ki ga sistematično raznarodujejo, bo vlada storila vse, da se ta vprašanja čimbolj ugodno rešijo v korist naše drlave. (Vsi poslanci vstanejo in dolgo ploska jo J. Te dni bo prišla zavezniška komisija v Julijsko krajino, da bo na terenu proučila stanje in etnične meje. Naša vlada oblaluje, da pri tem niso navzoči tudi predstavniki Jugoslavije, ki je tu najbolj pri. eadeta. Vlada smatra, da se ne sme pri reševanju tega vprašanja upoštevati samo etničnih, ekonomskih in strateških raelo-gav, ki govorijo v prilog Jugo- slavije, ampak tudi čut pravičnosti do naše delele, ki je po pretekli vojni izgubila te kraje, ker je bila ,to cona, ki je bila na škodo Jugoslavije plačana Italiji za njen vstop v vojno na strani Entente. Se manj pa ima Italija pravioo zahtevati to danes, ker ni napadla samo Jugoslavije, ampak je bila tudi v vojni proti Zdrulenim narodom (ploskanje). Za nas ne obstoji nobena Wilsonova črta. To je stvar preteklosti, preteklih kombinacij, ki so se jih oprijeli italijanski imperialisti, da bi vsaj nekaj iztrgali na škodo naše drlave in no škodo našega prebivalstva, ki fivi v teh krajih. Ker nima Zvezna vlada polna podpore samo pri vseh narodih Jugoslavije, ampak tudi največjo podporo vsega prebivalstva, brez ozira na nacionalnost v teh krajih, ki so pred rešitvijo, bo najodločneje branila interes naše drlave in naših narodov. Vlada je mišljenja vseh naših narodov, ko smatra, da je v interesu bodočega miru in dobrih odnošajev, da se to vprašanje reši pravično, ker je to naša neizpodbitna pravica, ker zahtevajo tako načela pravičnosti, ki morajo tmagati po tej veliki osvobodilni vojni, v kateri je Jugoslavija dala ogromne Irtve z vero v zmago teh načel. (Ploskanje). Bamo a največjim naporom, s največjtm samozatajevanjem, požrtvovalnostjo in mobilizacijo vseh ljudskih sil bomo lahko naglo izvršili naše naloge in napravili našo deželo takšno, za kakršno eo s« borili ln padali najboljši’sinovi naše dežel«, kakršno sl želijo tudi vsi naši narodi — bogato, kulturno ln srečno domovino, na katero ne bo ponosna samo sedanja, ampak tudi bodoč« generacije* PRIMORSKI DNEVNIK — 2 S. februarja PNOO za Trst in Slovensko Primorje dale obračun svojega dosedanjega dela (Nadaljevanje s 1, strani) član PRF dr. Obertl in komisar Coceanl, ki sodaj akušata organi-zlnati novo gozdarsko službo na Goriškem. Delo referata Je obstojalo v organiziranju začasnih upravnih odborov za skupne (Jusarske ln občinske) gozdove; v izvrševanju u-prave nad državnimi goedovi in drevesnicami do tedaj, dokler oblastven* funkcije niso bile odvzet«; organizaciji gašenja gozdnih požarov, ki to bili poleti zelo čestl; nabiranju semen za obnovo drevesnic; organizaciji zatiranja borovega prelca; pripravljalnih delih za spomladansko pogozdovanje; v proučevanju preureditve lovstva itd. Referat Je razveti tega od ZVU zahteval, da se čdmprej uredi vprašanje gozdarske službe v coni 'e zelo omejeno, bodisi zaradi pomanjkanja kapitala bodisi vsled še nezadostnega razumevanja njegove važnosti za povoljno gospodarsko obnovo, s strani našega ljudstva, a predvsem s strani ZVU. Kar se tiče pomanjkanja razumevanja zadružnega poslovanja s strani našega ljudstva. Je bil na sestanku dne 4. novembra 1945 v Trstu usvojen sklep, da se pri PNOO osnuje oddelek za zadružno prosveto. Najmočnejša je zadruga vojnih oškodovancev. Ta zadruga je bila osnovana na pobudo gospo-darsko-politlčne komisije pri PNOO ter se je ustanovni obdni zbor vrtni v Gorici dne 4. 10. 1945, katerega se Je udeležilo veliko število oškodovancev vseh krajev Primorske. Takoj po obenem zboru Je upravni odbor zadruge pričel z ustanavljanjem podružnic po vsej deželi in s sprejemanjem članov. Do danes delujejo že podružnice v Dolini, Borštu, Rlcmanjih, Mad-kovljah, Miljah, Bol juncu, Lonjer-ju, v Bazovici, na Opčinah, na Proseku, Svetem Križu, v Nabrežini, Zgoniku, Mavhinjah, Kazljah, Štanjelu, Komun, Rihemberku, Prva-čini, Renčah, Biljah, Mirnu, Šempetru pri Gorici, Stan drežu. Kobaridu in Goriikih Brdih. Zadruga šteje danes skoro 3500 elanov. V zadnjem času je Zavezniška vojaška uprava izjavila, da namerava izvesti obnovo naših vasi, porušenih po naclfašističnem nasilju, V tem pogledu so se vršili že razgovori mtd predstavniki zadruge vojnih oškodovancev ln ZVU. Nastopile so zopet neke ovire, nam docela nerazumljive, ker je ZVU izrazila pomisleke nad tem, da bi se ta popravila izvršila preko omenjene zadruge. V ozadju mora biti zopet kako spletftarenje ■— kajti drugače si tega ne moremo predstavljati — našemu ljudstvu nenaklonjenih podjetnikov, ki bi se očividno radi okoristili zopet na ruševinah našega človeka. Čudimo se, da ZVU celo v takih izključno gospodarskih zadevah zapada vplivom, ki so že na prvi pogled sovražni nademu ljudstvu im vsemu, kar je našega. V tesni povezavi z zadrugo vojnih oškodovancev Je deloval tudi referat za gradnje in obnovo. Do sedaj je bilo njegovo delo omejeno na ugotavljanje materialne Jkode povzročene po okupatorju. Izdelan Je celoten osnutek za obnovo Ln material porušenih in požganih vasi. Člani gradbenih odsekov in gradbeni referenti so na razpolago Zadrugi vojnih oškodovancev z zbiranjem podatkov, načrtov, preračunov itd. Iz navedenega je torej razvidno, da gospodarsko- politična komisija deluje z največjo Intenzivnostjo v vseh panogah gospodarskega udejstvovanja, ki se pa mora zaradi pomanjkanja oblastnega značaja omejiti le na predloge, navodila ln nasvet« kakor tudi proučevanje problemov, ki se .pojavljajo na terenu. ZVU je s aplosnlm odlokom št. 11 sicer odvzela oblastveno funkcijo našim gospodarskim odsekom, ni pa na drugi strani nudila ljudstvu Julijske krajine drugega odgovarjajočega aparata, ki bi bil sposoben dvigniti gospodarski položaj Julijsko krajine, temveč nasprotno, se ta gospodarski položaj iz dneva v dan slabsa, kljub mnogim besedam in obljubam. Delo, težave in uspehi prosvetne komisije Prosvetna komisija je imela velik« in težke naloge in to toliko bolj, ker nd naletela s strani ZVU prav na nlkako razumevanje. Ba-vila se je z vprašanji našega osnovnega solstva, srednjimi šolami, dijaškimi domovi, strokovnim in specialnim solstvom, splošno ljudsko prosveto, narodnim gledališčem, Prosvetno zvezo, Glasbeno Matico, radiem Trst, tiskom ln fizkulturc. Program Je bil obširen. Preobširen, da bi ga Izvajali. Pod oblastjo, ki Je naklonjena, pa naravnost neizvedljiv, ce naletimo pri vsakem koraku na ovire, ki nas spominjajo na čase, ko je v teh krajih se gospodaril tisti element, proti katers-mu se je v zadnji vojni dvignil ves svobodoljubni svet, da ga uniči. Preobširno bi bilo, ako bi hotel poročati ves potek borbe — in to j« bila borba — za razmah svobodnega udejstvovanja na prosvetnem polju. Osnovne Sole neposredno po osvoboditvi Pred osvoboditvijo J« delovalo na vsem osvobojenem in po narodni osvobodilni vojski ter partizanskih odredih Slovenije kontroliranem o-zemlju pribl&no 165 šol s tisoč ličen el ln 250 učitelji. Povsod so se organizirali roditeljski sveti, ki *o v glavnem prevzeli vso skrb za u-stanavljanje in delovanje sol. Takoj po osvobojenju v mesecu maju 1945. so ae ustanovile nove ljudske šole, organizirali šolski okraji ln okrožja a šolskimi referenti ln nadzorniki. V goriskem okrožju je začelo delovati 269 Sol s 355 učitelji ln 13.469 učenci, v tržaškem okrot-Ju pa 33 šol z 2800 učenci ln 59 učitelji, v Trstu v zgornji okolici 6 šol z 838 učenci ln 14 učitelji, v spodnji okolici pa je noseča!o posebne tečaje materinščine 1177 u-čencev. V sklopu osvobodilnega sveta za Trst Je bil ustanovljen dvojni prosvetni odsek z referenti za slovenske ln Italijanske sole. S tem dejanjem ja bila prvlc v zgodovini Trsta priznana slovenskemu delu prebivalstva kulturna enakopravnost a Italijani. Ustroj prosvetne uprave je bil naslednji: posle vrhovne prosvetne uprave za vso pokrajino Je vodil prosvetni odsek PNOO-ja s sedežem v Trstu. Pri Mestnem osvobodilnem svetu sa avtonomno mesto Trst Je bil osnovan poseben prosvetni odsek, enako tudi aa tržaško in gorlako o* krožje. Pri vs’h prosvetnih odsekih se je delo razdelilo po odgovarjajočih referatih. Prosvetni odseki so razvili svojo delavnost na vsa področja šolstva in kulture sploh ter zbirali vs; povsod prosvetne delavce, ki so se vračali iz )et-nlštva, vojske, emigracije, taborišč in zaporov. Zbirali so statistike že obstoječih šol, ugotavljali stale!: poklicnega in pomožnega učltslj-stva. Na množičnih zborovanjih u-čiteljstva dne 2. In 3. junija v Trstu ln Gorici so se začrtale smen-nice za otvoritev slovenskih osnovnih šol v letu 1945-1946. Na vsem ozemlju so se organizirali roditeljski «rv?tl za tesnejše sodelovanje med Solo ln domom. Organizirali so se tečaji za učitelje in profesorje za Izpopolnitev njihovo jezikovne ln strokovne izobrazbe s posebnim ozirom na tiste, ki so ss iz-Solall na Italijanskih šolah. Za učiteljske pripravnike oziroma pomofc. ne učitelje, se je organiziral v Gorici pedagoški tečaj, ki pa je moral biti zaradi od-edb ZVU ukinjen. Udeli-Jsllo se ga Je 150 tečajnikov. Pri PNOO-ju so se pri prosvetnem odseku osnovali s po redni italijanski odseki z Italijanskimi referenti. Dne 6. Junija 1945. Je bilo zborovanje zastopn'kov Italijanske kulture lz crle pokrajine, Trota, Reke, Pulja ln Gorice. Prvenstvena naloga sestanka Je bila priprava za otvoritev šol v spremenjenih okoliščinah, upoštevajoč roložaj, ki Je nastopil po zlomu fašizma. Delo po prihoda ZVU 9 prihodom ZVU ln • splošnim odlokom štev. 11 »’ Je problem organizacije slovenskega šolstva v coni «A» bistveno lzpremenll. Iz znanih razlogov je bilo prosvetnemu odseku nemogoče sodelovati v sklopu dekr'tirane oblasti v smislu uredbe štev. 11. V vrhovno šolsko upravo za slovensko šolstvo so zavezniške šolske oblasti pritegnile kolaboracioniste In emigrante. Kljub ponovnim sestankom, protestom, resolucijam, pritožbam, predlogom, ZVU ni našla ln ni hotela najti nikakega možnega izhoda za uspešno sodelovanje mSd nami ln njo v pogledu slovenskega šolstva In prosvete eploh. Nasprotno, ZVU Jt) preko svojega aparata vodila šolsko in prosvetno politiko, ki jo nar še ljudstvo načelno odklanja, ker mil je tuja ln ker ne upofiteva do-voljno enakopravnosti niti pridobitev narodno osvobodilna borba. V območju, ki Je pod ZVU, deluje 137 osnovnih sol, od teh 14 v Trstu in okolici, 31 v tržaškem o-krožju, 92 v goriskem okrožju, V 366 oddelkih poučuje 366 učnih moči. Vseh učencev je 13.529, potrebnih bi bilo še 42 učnih moči. Kot zakonite se priznavajo le tiste sole, ki jih je priznala ZVU. Ta Je prevzela tudi nastavljanje ln plačevanje učiteljstva. Doslej je bilo priznanih v coni 299 učiteljev, od katerih bi bilo treba 55 izločiti, ker so pobeglice, belogardisti, kolaboracionisti, ali celo vojni zločinci. Borba proti kolaboracionistom Poseben od*;k pri ZVU Izdaja smernice za vsa šolska vprašanja preko šolskih nadzornikov, ravnateljev, področnih komisarjev ln častnikov za civilne zadeve. Učbenike ln učne načrte odobrava višje šolsko nadzorstvo v Trstu in Gorici. Na vseh vodilnih mestih višje šolske uprave delujejo osebe, ki spadajo v krog kolaboracionistov. Proti tem se vodi odločna borba. Priprave za otvoritev šol, popravila šolskih poslopij ln dobavo šolskega Inventarja ao v glavnem o. skrbeli Krajevni narodno osvobodilni odbori na pobudo In a sodelovanjem roditeljskih svetov. V borbi za slovensko Solo so člani Prosvetne komisije na sestankih z zastopniki ZVU doslidno zahtevali priznanje slovenskega solstva In enakopravnost z Italijani, avtonomijo v upravnem ln kulturnem pogledu, izločitev vseh reakcionarnih elementov lz vrhovne šolske uprave ln reševanje vseh Šolskih vprašanj po načelih demokracije ln v duhu Italijansko slovanskega bratstva. Šolska oblast ZVU Je dosledno odklanjala priznanje naše šolske uprave, odrekala veljavnost naš'm šolskim knjigam in prepovedala njih rabo na Šolah v coni «A». Prav tako ni priznala naših učnih načrtov. Težak je problem šolskih prostorov ln šolskih poslopij sploh. V Trstu se vrši pouk v omejenem obsegu, ker ao Šolska poslopla zasedena po vojaštvu. Na podeželju so šolska poslopja večinoma v slabem stanju, okna brez šip, sobe z nepopolno opremo, večinoma brez učnega Inventarja. Vzdrževanje Sol, popravil«, itd, ao 9 ffevPiP •&*** Krajevnih NOO. Sele v zadnjem caau je ZVU odobrila potrjben kredit za najnujnejše šolske potrebščine. Zelo pereče je vprašanje učiteljstva, ki ga zlasti v goriskem o-krožju, mnogo primanjkuje. Srednje šole Enaki težave so bile tudi z vzpostavitvijo srednjega šolstva. V šolskem letu 1945-46 so bile otvorjene sledeče slovenske arednje Sole: 1) Nja gridnja sola, triletna, s 15 razredi, s 440 učenci in 20 profesorji; 2) višja realna gimnazija, petletna, s pet razredi, učencev, 68, z 10 profesorji. Ravnatelj te šole je znani dr. Baraga SrJčko, in 3) trgovska akademija, petletna, s petimi razredi, 57 učenci In 8 profesorji; vse te v Trstu. V Gorici je: 1) Nižja srednje Sola, triletna, z 12 razredi, 436 učenci in 29 profi-sorjl; 2) slovenska klasična gimnazija tn licej s 156 učenci in 13 profesorji, in 3) slovensko učiteljišče, petletno s 5 razredi, 104 učenci in 7 profesorji. V srednjem šolstvu se nahaja torej 1261 učencev in 86 profesorjev. V coni «A» zaradi nerazumevanja pristojnih organov ni uspelo organizirati dijaških domov, kakor v coni cB», kjer je 9 takih domov. V Goriči se Je osnoval dijaški dom, ki ima na razpolago 40 postelj. V Trstu dijaškega doma nimamo, pač pa obstoja dijaška menza, kjer se deli hrana proti minimalni odškodnini. Dijaki so razmeščeni po različnih družinah. Slovensko dijaštvo izvira večinoma iz krogov, ki nimajo sredstev za nabavo knjig. Pristojne oblasti niso v tem pogledu ničesar ukrenile. Prosvetni odsek pri PNOO-u Je napravil, kar je mogel. Kvaliteta v pogledu in-belekta je dobra. Vsled pomanjkanja zadostne hrane, zlasti tolsče in sladkorja, zdravstveno stanje ni dobro. Povsod bo treba Izvajati sistematično zdravstveno zaščito z izrednimi zdravniškimi pregledi. V mnogih primerih je nujno potrebna obutev in primerna obleka. Ker ni mogoče računati na podporo ZVU, skuša v tem pogledu pomagati Organizacijsko prosvetna komisija PNOO s tem, da daje iniciativo za nabiralne akcije. Težišče te naloge je v zadnjem času prevzela Dijaška Matica, ki se je osnovala pred kratkim ln je s smotrno organizacijo preko naših množičnih organizacij že dosegla znatne uspehe. Ako izločimo učitelje, odnosno profesorje, ki so bili nastavljeni iz vst belogardističnih elementov, lahko trdimo, da Je kvalitetno stanje učiteljstva in profesorjev na dovolj visoki stopnji. Priznati Je treba temu delu učiteljstva veliko požrtvovalnost, ki pod razmeroma težkimi pogoji uspešno izvršuje svojo nalogo. Italijansko šolstvo PNOO mora kot izvoljeni predstavnik primorskega ljudstva biti Izvrševalec njegov« volje in stremljenj. Zato moramo vztrajati slej ko prej na pravicah, ki sl Jih je ljudstvo Julijske krajin« priborilo v narodno osvobodilni borbi, to se pravi na popolni avtonomiji in ena. kopra vnos ti v kulturnem to šolskem pogledu. Slovenci imamo pravico, da odločamo Sami o uvajanju tujih Jezikov v naše šole, da odločamo sami v Izbiri učnih knjig lni učiteljskega kadra ln končno, da ive borimo za odstranitev vseh onih elementov iz šolske uprave in zavodov, ld so v polpretekli dobi s svojim zadržanjem dokazali, da niso vredni niti apoeobnl vzgajati našo mladino v duhu prave demokracije, vznikle iz naše osvobodilne borbe ter bratstva med slovanskim ln italijanskim ljudstvom. Z odvzemom kompetenc Narodno osvobodilnim odborom, zlasti še posebej Osvobodilnemu svetu za Trst, v odločanju o vprašanjih šolstva ni bilo prizadeto samo slovensko šolstvo, temveč v nič manjši meri tudi italijansko. 7,e ponovno poudarjeni posebni položaj Julijske krajine ter sodelovanje italijanskih množic Julijske krajine v borbi proti fašizmu, daje italijanskemu ljudstvu pravico do avtonomne u-prave njegovih prosvetnih ustanov. Danes je od te uprave antifašistično Italijansko prebivalstvo Julijske krajine v coni «A» izločeno in se mora podrejati ukrepom, ki Jih izdajajo ljudje, še pred kratkim fašisti ln v ne mali meri navdahnjeni po Šovinist lčno-fašlstičnlh tendencah. O današnjem italijanskem šolstvu v coni «A» laJhko smelo trdimo, da se ni bistveno spremenilo od tedaj, ko je v teh šolah Se preveval imperialistično-faslatičnl duh. Epuracija Je bila površna ali je sploh ni bilo. Za mirno so<je vseh narodov v Julijski krajini J« nujno, da se zlasti za mladino, goji in Siri ttalljansko-slovansko bratstvo. Ideja ltalijaneko-slovanakega bratstva, ki Je zadoblla svoja realna'tla v narodno osvobodilni borbi, Je tako vzvišena, da bi jo morala ZVU uradno podnreti, če ji Je na srcu blaginja naše pokrajine. Toda žal v tem oziru ni bilo ničesar storjenega. Zdi se, da zastopniki ZVU, ki odločajo o šolstvu, raje vidijo, da gre vzgoja mladine po starih kolesnicah, kar Je v očitnem nasprotju z vsemi izjavami predstavnikov velikih zaveznikov o ureditvi povojne Evrope ln o Izločitvi nacl-faSlstlčne miselnosti. (Zaradi pomanjkanja prostora bomo objavili dr-u/ji del referata *» poročilo o nadaljnjem poteku tej« v prihodnji Številki). Ustanovna skupščina kmetijske zadruge v Sežani Danes ob 9.30 bo v Sežani v kinodvorani ustanovna skupščina poslovalnice za sežanski okraj Kmetijske nabavno-prodajne zadruge. Na dnevnem redu je: 1: posvetovanje o ustanovitvi poslovalnice; 2. odobritev pravil; 3. volitve upravnega to nadzornega odbora; 4. slučajnosti: Vabilo Naznanjamo, da bo v nedeljo ob 10. uri zjutraj manlfestacljsko *bo-rovanjo v Herpeljah-Kozlni. Udele-ilU *• poinoiUvilnoi Tragičen dogodek v Kanalu ob Soči Dne 31. januarja t 1. ob 10,45 zve. čer sta 18 letni tov. Paravan Cvetko iz Kanala ln 35 letni tov Lašč ak Andrej iz Gorsnje vasi — oba bivSa interniranca v Nemčiji — stopila v gostilno Koslr v Kanalu, da si kupita tobak. Obenem sta naročila tudi pol litra vina. V gostilni sla se tedaj ze nahajala dva ameriška vojaka. Eden od njiju je pristopil k tovarišu Paravan Cvetku in ga vprašal: «Ali si Jugoslovan?* Hkrati pa Je potegnil iz torbice sa-mokrss in ga ponovno vprašal, ali se kaj boji. Tov. Cvetko mu je odgovoril: «Kaj se bom bal, ce nisem nobenemu storil nič zalega.* Medtem ko je segel po kozarcu, ga je le ameriški vojak s samokresom ustrelil v trebuh ln koleno. Tov. Laščak je priskočil »a pomoč ranjenemu Cvetku. Toda vojak Je oddal Se nanj tri strele ln ga ranil v trebuh, prša in roko. Ob tem je tov. Cvetko zbezal iz gostilne ln klical na pomoč. Pretekel Je koma] 40 metrov, ko Je padel v nezavest. Na pomoč so prihiteli ameriški vojaki, ki se nahajajo v bližini. Najprej so odnesli tov. Cvetka, nato pa še tov. Laščaka v ambulanto ameriškega Rdečega kriza. Okrog 11. ure zvečer so oba ranjena tovariša prepeljali v bolnico v Gorico. Medtem ko se tov. Paravan Cvetko nahaja v zelo kritičnem stanju, Je tov. Laščak Andrel te podlegel težkim posledicam. V zvezi s tem dogodkom je ATS v Gorici izdala naslednje poročilo: »Ameriški volak, ki je smrtno ranil 35 letuega Slovenca Andreja Laščak iz Gorenje vasi pri Kanalu in težko ranil 18 letnega Cvetka Paravan, se nahaja sedaj skupno z ameriškim kaplarjem Williamom AUen-om v vojaških zaporih v Gorici. Glavni krivec je Mekstkanec Antlago Carmelo.> Seja tržaške konzulte Vabimo na sejo Konzulte mesta Trsta, ki bo v danes 3. februarja ob 8.30 uri zjutraj v veliki dvorani prosvetnega društva «Mario Kralich», v Domu pristaniških delavcev, Trg Du-ca degli Abruzzi 2-1, s sledečim dnevnim redom: 1) poročilo predsednika Osvobodilnega sveta; 2) poročilo in razprava o pristopu Gibanja za neodvisnost Julijske Krajine k Osvobodilnemu svetu; 3) razprava o vprašanju obnove pristanišča; 4) razprava o vprašanju prehrane in oskrbe; 5) slučajnosti. Zaželena je čimvečja točnost! Razmnožena poročila k točkam 3 in 4 lahko dobite v tajni, štvu MOS-a, ulica Machiavelli 1-1 od sobote dalje. Obiščite v galeriji „Trleste‘\ Vlale XX. Settembre št. 16 v Trsta, umetniško razstavo t prid partizanskih vdor ln sirot Prehrana Razdeljevanje sladkorja to maščob. 5. t. m. bodo pričeli razdeljevati vsem občinam pokrajine, v&evii mesto, po 200 g sladkorja to po 150 gr maščobe na osebo. Cene: sladkor 135 lir za kg, mast 63 lir za kg. Dne 28. t. m. se bo razdeljevanje končalo. Razdeljevanje mleka: Od 5. t m. do 15. bodo vsem spodaj Imenovanim kategorijam potrošnikov razdeljevali sledeče količine mleka; 1. umetno dojenim otrokom od 0-1 leta: 1 škatlo kondenziranega mleka po 385 g to 10 škatel izhlapelega mleka. 2. Otrokom od 1 do 4 leta starosti: pol litra reintegri-ranega mleka na osnovi kondenziranega sladkega mleka to mleka v prahu, vsak drugi dan v mlekarnah 5., 7„ 9., 11., 13. in 15. t. m. 3. Bolnikom: 4 škatle izhlapelega mleka in po 500 g mleka v prahu. 4. Delavcem, ki so izpostavljeni nevarnostim zastrupitve: 1 liter re-integriranega mleka v centralni mlekarni v ulici Pascoll št. 10. 5. Starim nad 65 let: pol litra re-integrlranega mleka na osnovi kondenziranega sladkega mleka ln mleka v prahu vsak drugi dan v mlekarnah, začenši a 6. t. m. Cene: reintegrirano mleko 41 lir za liter, izhlapelo mleko 19 lir za škatlo, kondenzirano mleko 84 lir za škatlo, mleko v prahu 68 lir za kg. Slovensko narodno gledališče za Trst ln Slovensko Primorje bo danes 3. t m. ob 16.30 na gostovanju na Opčinah uprizorilo «Vdovo Rošlinko». Vstopnice za predstavo so že v predprodaji. Zborovanje 2 P P v gledaliiču Nazlonale V nedeljo 3. februarja ob 9.30 se zaključi (Partizanski teden», ki ga je Zveza primorskih partizanov priredila za pomoč vdovam in sirotam partizanov. Ob tej priliki bo v gledališču Na-zionale veliko zborovanje, na katerega vabimo vse partizane, aktiviste in vse one, ki so pomagali partizanskemu gibanju. Razpravljali bodo o socialnih vprašanjih, ki se tičejo partiza. nov zlasti pa o vprašanju brezposelnosti partizanov cone. Govorila bosta tov. Jaksetich in tov. Ukmar. Na tem zborovanju bo italijansko-slovanska antifašistična zveza žena za Trst podarila Zvezi primorskih partizanov zastave v znak hvaležnosti junaškim borcem. Zborovanje se bo pričelo ob 9.30. Prireditev v prid partizanskim sirotam Prosvetno društvo dvan Can-kar» priredi danes v prosvetnem domu v Skednju Krekovo tro-dejanko «Tri sestre*. Režira tov. Fišer; začetek ob 16.30. Prireditev ZPP v Nabrežini Zveza primorskih partizanov za Nabrežino bo 3. 2. ob 16. url priredila v dvorani prosvetnega društva slavnostni večer v zvezi s »Partizanskim tednom* za pomoč prizadetim v antifašistični borbi. V ta namen, bodo s hvaležnostjo sprejemali prostovoljne prispevke. MALI OGLASI Župančič - Prešernova prodava v Skorhljl Danes ob 15.30 bodo v novi dvorani Vlcolo dellOspedale Mlli-tare št. 23 nasi otroci imeli Zupen-čič-PresJ^rnovo proslavo. Izkupiček gre v korist revnim otrokom. Vabljeni vsi! Skupščina okrajnega združenja gostilničarjev v Postojni se bo vrfila v ponedeljek dne 4. februarja 1946 ob 9. uri dopoldne v prostorih tov. Burger Josip-a s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo pripravljalnega odbora; 2. odobritev začasnih pravil združenja; 3. volitev uprave, nadzornega odbora ln strokovne skupine; 4. slučajnosti. F I ZKUUTUHA V Ilirski Bistrici so imeli smučarske tekme Tudi Hlnfea Bistrica se Je razgibala na telesno-vzgojnem polju, zlasti sedaj v zimskem času. Pa saj ni duda. Koga ne bi omamila bela opojnost prijaznih planjav? Odkar j« sneg pobelil naše hribovje to doline, je postalo vse bolj il-vahno. Med mladino je završalo: «Na smuči, dokler je časl» Pohitela Je s smučmi na slikovite hribe, poiskala si Je primernega prostora za trening to sklenila, da bo napravila tekmo za prvenstvo Ilirske Bistrice v vztrajnostnem teku in smuku. In res. Nekaj dni preje so nalepili plakata: »Vsi na društveno smučarsko tekmo v nedeljo 27. januarja!* Domačini so v gručah prihiteli na to telesno vzgojno prireditev, saj Je prva smučarska tekma v Slovenskem Primorju in prva po osvoboditvi. Zanimalo jih je tudi, kako se bo odrezala bistriška mladina v tej športni panogi. Tekmovalci so se že uro preje zbrali na določenem mestu. Hribi so se kopali v soncu ln vabili smučarje v svoj objem. Veselih lic in v dobrem razpoloženju »o se prl-glašali tekmovalci komisiji za vztrajnostno progo treh km. Javilo se Je šest,članov ter deset naraščajnikov. Žrebali so številke ter strumno pohiteli na yitart. Točno ob 14. url so se drug za drugim spustili v določenem redu ln v pol-minutnih presledkih po določeni progi. Reditelji so vzdoli proge budno pazili na red ln pravilno tekmovanje. Z zanimanjem je občinstvo opazovalo tekmovalce, ki so se spretno spuščali v dolino, brzell so po ravnem in se vzpenjali navkreber. Veliko navdušenje Je zavladalo, ko Je prispel prvi na cilj Giirtner Jtls v času 23’ 8". Za njim so v vačjih to manjših presledkih PRODAM BLAGO ZA MOŠKE OBLEKE ter predvojno blago za zimski plaši: po zelo ugodni ceni. Krojač Koluta, ulica Rafflneria St. 5, Trst. 847 LISTNICO z nekaj denarjem In 3 legitimacijami na ime Vodopivec Maks, St. Peter na Krasu, sem izgubil v Gorici v kinu. Poštenega najditelja naprošam, da Jo vrne proti lepi nagradi na podružnico »Primorskega dnevnika* v Gorici. 846 HIŠNI POSESTNIK išče življenjsko družico v starosti od 50 do 56 let in dobro gospodinjo. Ponudb; pod »mirno življenje* na upravo »Primorskega dnevnika*.________845 Poizvedbe Kdor kaj ve o ŠKRLJ MIK® TU, rojenem 1923., vojaku pri ** Comp. speclale lavoratori P. M-v Grčiji, zajetega po Nemcih ^ se maja 1944. pod naslovom Fe« post 44797 A Dul lak 120, naj r roči materi Skrij Antoniji, Brdo 5, Tomaj. Dr. GAETTA, zobozMl Izdeluje proteze v jeklu, zlatu, W iuku ln plastiki. Največja K81® clja. Sprejema od 10. do 12. to 13. do 19. (govori slovens TRST, via Torre Blanca 4 (vogal via Carducci) ISCEM TOVARIŠA od 40 do 45 let starega, sem vesele narave in poštenega srca. Ponudbe pod »dobra ln skrbna ž*na». 844 MLAD, Inteligenten gospod s stalno in dobro službo se želi poročiti z gospodično ali mlado vdovo. Ponudbe s sliko, katero po ielji vrnem, na upravo pod «dlskrecl.ia zajamčena*. 843 RADIO, 6 cevni, S valovne dolžine prodam - redka prilika. TRST, VIA MAIOLICA St. 13/IH, p. 7. Tvrdka z vso opremo, uradom, lefonom, skladišči, ISCE LISTA da bi skupno z njim rila obrat Je že dobro uvedena ima zelo razširjene trgovske v Istri in Jugoslaviji. — Za. j formacije obrnite se na tvri* »ETRURIA* - TRST VIA UDINE št. 38 B, telefon 39^ ŠIVALNI STROJI po nb*4 cenah - Redka prilika. — TR® VIA MAIOLICA 13/ni, p. t S potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je v starosti 75 let za vedno za* pustil nas ljubljeni oče KODRIČ FERDINAND 'Pogreb dragega pokojnika »e je vršil 1. februarja 1946. Brje, Rihemberk, Trst, Plače, Caserta, 2. februarja 1946. Žalujoče hčerke MARUA in OLGA, sin MITRA, nevesta DANICA roj. KALIN, zeta FRANC KODRIČ to JOSIP PORTOGALLO, vnuki to vnukinj« ter ostalo sorodstvo. Ji ■■«■■■■ ................... 1 prismučall Se ostali Naraščaj se Je prav dobro izkazal. Najboljši Je prevozil progo v 25’ 10" to ne zaostaja mnogo za starejšimi. Komisija je V drugem polčasu pozvala tekmovalce še na eno to pol kilometrski smuk. Sedem starejših ln 14 mlajših se je takoj odzvalo. Složno to tovariško so odšli na start, kjer so se spuščali po markirani progi v enominutnem presledku. Na cilju sl je komisija skrbno zapisovala čas. Z viharnimi vzkliki ■o sprejemali gledalci smučarje, ko so smuknili skozi cilj. Najboljši član j 8 prevozil progo v 1’ 48”; naraščajnik pa je na lažji progi uporabil 2’ 8". Po dovršenem tekmovanju Je o-krajna referentka za telesno vzgojo spregovorila nekaj bodrilnih besed to prečitala končne rezultate. Trem najboljšim pa so zastopnic« ZMS lz 11. Bistrice izročila nagrade. ZMS je sama nabrala prostovoljne prispevke v ta namen. Veliko zaslugo pri organiziranju te dobro uspele smuške tekme ima tov. Gržlna Jule. Najboljši bodo odlikovani z društveno diplomo ln poslani na smuški tečaj v Crni vrh, katerega pripravlja okrožni TO v Ajdovščini, da se Izpopolnijo v tej lepi panogi zimskega športa. Tako bomo dobili nov kader smučarskih učiteljev, katere silno pogrešamo, zlasti na Primorskem, kjer smučanje Se ni doseglo takega razmaha kot v ostali Sloveniji. Nedeljske nogometne tekme Danca S. S. bodo odigrali sledeče tekme: Nabrežina-Opdine ob 2.30 poipohlne;. Skedenj-tovarna strojev ob 8J0 na igriivu URtiA« Vsemogočni Je poklical k sebi v šestdesetem letu starosti našo drago mamo FRANČIŠKO VRABEC roj. ŽERJAL Pliskovica, 28. januarja 1946. Žalujoči sinovi ALOJZ, RAFAEL to FRANC; hčerke MARIJA in EMA, svakinja Zmaga 1® ostalo sorodstvo. KRZNO NAJELEGANTNEJŠB 100 novih modelov v izložbi ZILIOTTO, z lastno stro* jamo In delavnico, prodaja neposredno odjemalcem ObiSiite na Via Trento 11, Ul nadstr. 5 PROSVETNO DRUŠTVO «VIŠAVA* KONKONEL priredi * prid »Partizanskega tedna* ples y dvorani prosvetnega doma * ponedeljek 4. februarja 1946 . VABLJENI VSI J Konfekcijska /m modna trgovina TITTORIO tkanine, konfekcija in moška moda TRST, Via San Lazzaro šlev. 17 (Vogal Via delle Torrl) 11(7 Kaluža in Povh, prej Florenc, Trst, ulica Vidali 5, ima na razpolago vsako vrstne TEHTNICE ZA INDUSTRIJSKO, KMETSKO IN KUHINJSKO UPORABO. PRODAJAM IN POPRAVLJAM [ STROJE —ur Predvojni izdelek, z zelo okusno opremo. Najvef ja jam* stva. Modernizira tudi stroje zastarelih oblik. MODERNA DELAVNICA NAJNIZJE CEN# S OBIŠČITE NAS MED TEDNOM - VIA DELL’ISTRIA l3 VINSKI KIS vam nudi KI8ARNA PLESNIČAR zaloga v TRSTU, via Blsmondo 4 • Telef. 8916 NAJNIŽJE CENE! NAJNIŽJE CENgJ/j1 -A—* mj ’ ----------------------- samo• eden se ccuz&Aujei ž jjV bobna Zastopnik za Jugoslavijo JULY MAYER -TRST, Piazza dellajlor^