ŠTIPENDIJSKA POLITIKA NE MORE BITI VEČ NA STRANSKEM TIRU UClNKOVITA ŠTIPENDIJSKA POLITIKA JE NED-VOMNO TISTA SILNICA, KI LAHKO ODLOČUJOČE PRISPEVA K VEČJIM REZULTATOM NA VSEH DE-LOVNIH PODROČJIH ZDRUŽENEGA DELA. PRAV ZATO MORA BITI ŠTIPENDIJSKA POLITIKA VSELEJ IN POVSOD DELEŽNA VSE NAŠE POZORNOSTI. ZARADI MNOGIH TEŽAV NA PODROČJU ŠTIPEN-DIRANJA SMO MORALI V PRETEKLOSTI POSEGATI PO ŠTEVILNIH ADMINISTRATIVNIH UKREPIH, ČE SMOHOTELIVSAJ OMEJITIVELIKPRITISK DUAKOV IN ŠTUDENTOV NA ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV. SPOMNIMO SE: LANI SMO IMELI PREK 40.000 ŠTIPENDISTOV, SREDSTEV PA JE BILO LE ZA KAKIH 25.000. IMELI SMO OHLAPEN DRUŽBENI DOGOVOR, POLN LUKENJ... NOVI DOKUMENTi Sedaj so v javni razpravi spre-membe in dopolnitve družbe-nega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike. Razprava bo trajala do konca oktobra. Na osnovi pripomb bo v drugi polovici decembra sprejet predlog novega družbenega do-govora o štipendiranju. Potem bood 15. aprila 1978 v javni raz-pravi še samoupravni sporazum o štipendiranju. Podpisovanje občinskega samoupravnega spo-razuma bo potekalo do 3 1. maja 1978. Znovimidokumenti naj bi torej šli v šolsko leto 1978-79. Spregovorimonekaj ozdajšnji aktivnosti. Takoj na začetku je treba opozoriti, da v sedanji javni razpravi ne gre za nika-kršne formalne sprememhe, temveč za temeljHe vsebinske spremembe, za vgrajevanje do-ločil \i ustavne opredetitve in za-kona o združenem delu v gospo-darjenje s sredslvt delavcev za štipendiranje, ki jih v ubčini združujemo in solidamostno prelivamo. Gre za večje in od-ločnejše zavzemanje delavcev — gospodarjev družbenih sredstev — na področju razporejanja. Gre torej za nujno dolgoročnejše delegatsko delovan je in uvajanje organov samoupravne delavske kontrole pri delegatskih skupšči-nah. V spremembah je poudar-jena tudi nujnost večjega dogo-varjanja o perspektivnih kadrov-skih potrebah; večji in konkret-nejši poudarek je dan kadrovski vlogi štipendij. Stipendiranje naj bi bilo po novem skrčeno, omo-gočeno samo tistim. ki izpolnju-jejo zahteve po dogovoru. Torej ne bo omogočeno vsem, ki nada-Ijujejo šolanje po osnovni šoli. Seveda bo še vedno najmočneje prisoten kriterij izenačevanja materialnih možnosti za šolanje. Vendar mora sleherni prosilec upoštevati družbene kadrovske potrebe. Izkazanu mora biti per-spektiva vključitve v združeno delo. To pa mora biti razvidno iz razvojnih načrtov. KOLIKŠNA NAJ BO ŠTIPENDUA Praviloma naj bi po novem šti-pendija h združenih sredstev ne bila višja od neto meseenega /a-jamčenega osebnegii dohodka v Sloveniji. V lctu 1977 je zajam-čeni mesečni OD v SRS 55% po-prečnega mesečnega neto OD v gospodarstvu v minulem letu. Ker je bil poprečni OD 3.932 din, je zajamčeni mesečni OD neto 2.162. Če bi torej to uvelja-vili v celoti in takoj, bi praviloma imeli pravico zaprositi za štipen-dije iz združenih sredstev tisti, pri katerih dohodek na družin-skega člana ne presega 2.162 din mesečno. MEDSEBOJNO OBVEŠČA- NJE O ŠTIPENDIJAH IN ŠTIPENDISTIH Tudi strokovnim službam ob-činskih skupščin je dana večja vloga. Uvesti morajo evidence in register podpisnikov samou-pravnega sporazuma v občinnh. Na podlagi podatkov so dolžne redno posredovati pristojnim samoupravnim organom s po-dročja štipendiranja razpisne roke, podatke o podelitvi štipen-dij, o kadrovskih štipendijah, o štipendijah iz združenih sred-stev, o socialni strukturi in struk-turi vpisa na šole, o doseženih uspehih štipendistov in o fi-nančni realizaciji tako pri zdru-ženih sredstvih kot pri kadrov-skem štipendiranju v SR Slove-niji. Štipenditorji pa morajo po-sredovati strokovnim službam občine vse splošne akte. s kate-rimi imajo urejeno štipendira-nje, pregled vsehštipendistov, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, napoved predvidenih potreb po kadrovskih štipendijah za tekoče leto, pregled razpoložljivih šti-pendij za posamezno šolsko leto (ki bo uporabljen za razpis ka-drovskih štipendij), pregled po-deljenih kadrovskih štipendij v tekočem letu na osnovi razpisa in druge podatke, ki zadevajo šti-pendiranje in so skupnega inte-resa ter se zanje dogovorijo pod-pisniki samoupravnega spora-zuma. SPREMEMBE NAJ BODO DOGOVOR VSEH ZAINTERESIRANIH Še bi lahko naštevali spre-membe, ki bodo vnesle več reda na to pomembno področje ka-drovske politike združenega dela, vendar o tem več po kon-čani razpravi. V razpravi sodelu-jejo in morajo sodelovati vsi podpisniki družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju šti-pendijske politike tj. SZDL v - okviru sveta za vzgojo in izobra-ževanje in izvršnega odbora, ob-činske konference SZDL, sindi-kati v občinskem svetu zveze sin-dikatov, ZSMS prek predsedstva občinske konference, konfe-rence mladih delavcev in konfe- rence mladih v vzgoji in izobra-žcvanju, občinska skupščina prek zbora združenega dela, ob-činska skupna komisija podpi-snic sporazuma o štipendiranju in občinske interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti, zveza komunistov pa se vklju-čuje v javno razpravo znotraj na-vedenih organizacij, organov in drugih. POSEBNO POZORNOST NAMENIMO IZHODIŠČEM V razpravi se velja opredeliti tudi do naslednjih vprašanj: — ali so v OZD izdelani ka-drovski načrti in na tej osnovi tudi načrti za štipendiranje, — alisovsamoupravnihaktih TOZD upoštevana določila sa-moupravnega sporazuma o šti-pendiranju in kako se uresniču-jejo pri podeljevanju kadrovskih štipendij, — kaj ovira uspešnejše in do-slednejše uresničevanje štipen-dijske politike, kako premostiti ovire in probleme. Med predvidenimi spremem-bami pa je potrebno zlasti zavzeti stališča do poglavij: — nova lestvica o višini ka-drovskih štipendij, — izpolnjevanje obveznosti štipendistov in štipenditorjev pri izvajanju pogodb, — spremembe kriterijev za pridobitev štipendij iz združenih sredstev. ČAKA NAS ŠE MNOGO DELA Iz doslej napisanega je razvid-no, da je treba v bazi, v občini po-storiti kar precej, lahko rečerno najpomembnejših opravil. In predvsem zdaj bo končno treba odločneje odstraniti nekatere slabosti. Skupščina naše občine edina v Ljubljani, kjer strokovne službe, ki bi se sistematično in načrtno ukvarjala s itipendira-njem, sploh ni, in to kljub števil-nim sklepom predsedstva OK SZDL, OK ZSMS, IS občinske skupščine, številnih sej 1O skupne komisije podpisnic sa-moupravnega sporazuma o šti-pendiranju, da se mora nekdo v kadrovski službi ukvarjati s tem instrumentom kadrovske politi-ke. Še več: do sedaj zaposlena re-ferentka za evidenco kadrov ki se je sicer ukvarjala tudi (brez de-lovne razporeditve) s štipendira-njem, je že nekaj časa v drugi de-lovni organizaciji. Najbrž tudi zato, ker je težko delati tako za-htevno delo poleg drugega red-nega dela in se pri tem zavedati, da delamo na področju štipendi-ranja kar tako nekaj »povrhu« . Zares lepo bi bilo čimprej videti (tako kot smo videli za vse ljub-ljanskeobčine)razpisvdnevnem časopisu, ki bi se začel takole: Iš-čemo referenta za štipendira-nje... Da pa bi se morali o odgo-vornosti za takšno stanje jasneje in odločneje pogovoriti, ni nobe-nega dvoma! KAJ DELAJO OZD V OBČINI Še ena zanimiva informacija: Organizacije združenega dela naše občine so neposredno po-sredovale skupnosti za zaposlo- vanje Ljubljana vsega skupaj 47 potreh po kadrovskih štipendi-jah za leto 1977. V časopisih pa smo dodatno zasledili še nekaj razpisov štipendij oziroma 14 kadrovskih štipendij. V tem letu smo torej v naši občini razpisali 61 štipendij. Vse OZD sopodpi-sale samoupravni sporazum o oblikovanju in izvajanju štipen-dijske politike in sprejele vrsto pravic in dolžnosti... Ko je zavod za zaposlovanje reagiral na razpisane štipendije, ko je v organizacije združenega dela usmerjal naše štipendiste, so od vseh 61 iskanih štipendistov »ustrezali« leštirje! Ponekodres še niso sklepali o prošnjah... V glavnem pa je videti, kot da sože imeli »pripravljene« kandidate, katere so špekulantsko spreje-mali. Skoraj nobena OZD pa še ni vprašala skupne komisije podpisnic pri kadrovski služ občine: Potrebujemo štipendis za ta in ta poklic. Ali ga lahko po-sredujete? Tu tiči eden osnovnih problemov neskladnosti širših družbenih potreb in kampanj-skega kadrovskega načrtovanja na ravni organizacije zdrožene] dela.