Štajerski TEDNIK petek, 24. 7. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 24. julija 2020 Letnik LXXIII  št. 58  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Aktualno Ptuj  Občina sprožila postopek razlastitve zaradi gradnje ceste  Stran 3 Podravje Slovenske gorice  Bo pošto obdržal Ben- ko ali mu jo bo speljal Pukšič?  Stran 5 Haloze Žetale  V štirih letih nad gradnjo obupalo pet družin  Stran 2 Kmetijstvo Slovenija  Če prepo- vemo pesticide, bomo lačni  Strani 8 in 9 Kronika Slovenija  Z jesenjo morda že višje kazni za voznike  Stran 12 SPORED Ljubezen po domače To se bo dogajalo v naslednji sezoni TV-šova! Anja Ramšak in Robert Roškar Noro zabavna, noro povezana! Od 24. 7 . do 30. 7 . 2020 TV-spored 23. JULIJ 2020 ŠT. 30 Vsi ptice Vrhunska zasedba za vznemirljivo predstavo Ob sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Foto: Črtomir Goznik Ptuj  Na Potrčevi in Osojnikovi novo blokovsko naselje  Stran 2 Novo poimenovanje pokrajin  Ptuj, Ormož in Ljutomer v mariborski pokrajini  Strani 6 in 7 Slovenija, Podravje  Kje in kako so upravičenci doslej unovčevali turistične bone Ptuj prehitel celo Ljubljano Finančna uprava je ta teden razkrila, da smo Slovenci in Slovenke izkoristili že za dobrih 20 milijonov evrov turističnih bonov. Pričakovano največ v Primorju in na Gorenjskem ter v občinah, kjer turistično statistiko pomembno krojijo terme. Tako se je na seznamu mestnih občin po vrednosti unovčenih bonov ptujska občina uvrstila le za Koper in za seboj pustila celo prestolnico. Več na straneh 6 in 7. Aktualno Podravje  Ministrica napovedala konec stojnic ob cestah  Stran 3 Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi -50 % na odras lo ali otro ško celodnev no vstopn ico Štajerski TEDNIK petek, 24. 7. 2020  COLOR CMYK stran 2 Damjan Jerebic naj bi sredi lanske- ga decembra po prepričanju policije in tožilstva oropal poslovalnico Po- šte Slovenije v Trnovski vasi. Ropar, ki je iz poslovalnice odnesel kupček denarja, je bil zamaskiran. Skočil je čez pult, od uslužbenke zahteval denar, ga pobasal in bliskovito izgi- nil. Policisti so za izsleditev roparja postavili cestne blokade, Jerebicu so prostost odvzeli še isti dan. Ali je kriv ali nedolžen, bo odločil tričlanski senat ptujskega okrožnega sodišča, na čelu katerega je sodnica Marja- na Kosi. Jerebic krivde za očitano mu kaznivo dejanje ne priznava. Ne zanika, da se je tistega dne gibal v Trnovski vasi, a odgovornosti oziro- ma krivde za rop ne prevzema. Kot smo že poročali, so si kriminalisti pri iskanju osumljenca pomagali s sle- dljivostjo po njegovih Googlovih ele- ktronskih računih in s posnetki var- nostnih kamer na različnih lokacijah. V trgovini Jager v Trnovski vasi je, kot je razvidno s posnetka na kame- ri, kupil rokavice, ki naj bi bile enake tistim, ki jih je pri kaznivem dejanju nosil zamaskirani ropar pošte. Za torek, 21. julija, razpisana glav- na obravnava je bila po pojasnilu okrožnega sodišča na Ptuju prekli- cana zaradi zamenjave zagovornika. »Zagovornica (odvetnica) obtožen- ca je zahtevala svojo razrešitev. Zato mu je bil postavljen zagovornik po Po OPPN bi bila na tem območju možna gradnja sedmih stolpičev, v katerih bi bilo med drugim kar sto stanovanjskih enot. Sklep o začetku izdelave OPPN za območje ob Osojnikovi in Potrče- vi cesti, ki ga vodi Skupna občinska uprava občin Spodnjega Podravja, je bil izdan pred tremi leti. Po zače- tnem zagonu so se zadeve za nekaj časa ustavile, konec lanskega leta pa so kolesje ponovno zagnali in ak- tivno začeli pridobivati in dopolnje- vati potrebna mnenja in soglasja. Kot so pojasnili na Mestni občini Ptuj, je razlog za začetek postopka predvidena izgradnja oskrbovanih stanovanj ob Potrčevi cesti. Gre si- cer za občinsko zemljišče, ki pa ga očitno nameravajo prodati: „Me- stna občina Ptuj bo za namen izgra- dnje varovanih stanovanj parcelo prodajala na javni dražbi.“ Interes za nakup zemljišča naj bi že obstajal, gradil bo predvidoma zasebnik. Na podlagi prejetih pobud na razgrnjen OPPN bo pripravljeno gradivo za obravnavo na seji ptu- jskega mestnega sveta. Zadnjo be- sedo bodo imeli svetniki, ki pa so v večini naklonjeni novogradnjam na petek  24. julija 20202 Aktualno Na Potrčevi tudi varovana stanovanja Prizadevanja, da se na Ptuju zgradijo varovana oziroma oskrbovana stanovanja, imajo že dolgo brado. Vsi dosedanji poskusi so se izjalovili. Precej blizu realizaciji smo bili v mandatu županovanja Mirana Senčarja, ko so tekli aktivni dogovori z Domom upokojencev Ptuj. Ta je želel graditi nasproti ptujske enote, a se jim z vodstvom občine ni uspelo dogovoriti za ceno zemljišča. To je bilo kasneje na dražbi prodano Cestnemu podjetju Ptuj (makadamsko parkirišče nasproti upravne stavbe PP). Nova lokacija za gradnjo oskrbovanih stanovanj je le nekaj sto metrov oddaljena od prvotno mišljene. Ptuj  Na Potrčevi in Osojnikovi načrtovano novo blokovsko naselje 100 novih stanovanj in dve poslovno-trgovski zgradbi Pogoj za začetek novih gradenj na območju Potrčeve in Osojnikove ceste na Ptuju je sprejem občinskega podrob- nega prostorskega načrta (OPPN). Prav danes se izteče javna razgrnitev za to območje, čemur bo sledila priprava gradiva za obravnavo na mestnem svetu. Če bodo svetniki načrt potrdili, bo to korak v smeri novih gradenj, oči- tno pa tudi prodaje občinskega zemljišča, na katerem naj bi zasebnik gradil oskrbovana stanovanja. Foto: ČG OPPN se sprejema za zemljišča površine 3,3 hektarja na območju Potrčeve in Osojnikove ceste. Ptuj, Trnovska vas  Sojenje za rop pošte preloženo Zagovornica obtoženega razrešena, nova obravnava septembra Na ptujskem okrožnem sodišču je bila za ta teden razpisana glavna obravnava za sojenje 32-letnemu mladeniču iz okolice Murske Sobote, ki ga obtožnica bremeni kaznivega dejanja ropa. Žetale  Nerazumljive zahteve iz ljubljanskih pisarn V štirih letih nad gradnjo obupalo pet družin Občina Žetale je pred štirimi leti začela spreminjati občinski pro- storski načrt (OPN). Čeprav bi si na občini želeli, da bi bile spre- membe sprejete v najkrajšem možnem času, je OPN že dve leti v predalih ljubljanskih pisarn, zataknilo se je na direkciji za vode. »OPN se vleče kot jara kača. Vsa mnenja smo pridobili že leta 2018, zastalo je pri zahtevani študiji o poplavni ogroženosti zaradi potoka Rogatnica. Vendar če Rogatnica pri nas tako poplavi, kot je narisano na poplavnih kartah, potem mora biti več deset metrov globoka, na Ptujskem polju pa imamo potem Panonsko morje,« je osrednji razlog za obstoj na mrtvi točki navedel župan Anton Butolen. Dodal je, da je v prestolnici vprašal, kdo je pripravljal te opozorilne poplavne karte, in dobil odgovor, da strokovnjaki. »Menim, da so bili bolj malarji, ki so pač s čopičem označili neko območje. In zaradi njih moramo naročiti poplavno študijo, ki bo te opozorilne karte ovrgla.« Foto: ČG Poplavna študija za poplavno neogroženo občino Študija naj bi stala 20.000 evrov. Sprva so se nadejali, da bo država, ki je posodabljala te opozorilne karte, Žetale izločila, vendar tega ni storila, čeprav Žetale po oceni Uprave za zaščito in reševanje sodijo v kategorijo občin, ki so najmanj poplavno ogrožene. »Tako nam ne preostane nič drugega, kot da naročimo študijo.« To pomeni, da še vsaj leto OPN občine Žetale ne bo sprejet in da bo nad gradnjo v tej haloški občini obupala še kakšna družina. »Nekaterim smo uspeli izbo- riti gradbene parcele v okviru OPN, ampak so v tako dolgotrajnem postopku sprejemanja nad gradnjo že obupali in odšli. Vsaj pet prime- rov poznam. Sicer pa je dolgotrajen postopek sprejemanja sprememb OPN problem številnih, ne samo občine Žetale, zgolj pri Magni je šlo hitreje,« je izpostavil župan. Na konkretna vprašanja, zakaj so na direkciji za vode zahtevali poplavno študijo ter ali so si razmere pogledali na terenu, pa so pi- sarniško odgovorili, da je izdelava študije potrebna, saj da se morajo določiti razredi poplavne nevarnosti in da je treba ugotoviti skladnost pobud o namembnosti parcel z uredbo, ki določa oziroma omejuje dejavnosti in posege na območjih, ogroženih zaradi poplav. Glede ogledov na terenu pa so dejali, da tega opravijo vedno, ko se za to izkaže potreba. Podlehničani tik pred koncem, Makolčani na začetku Tik pred sprejetjem spremenjenega občinskega prostorskega načr- ta je tudi občina Podlehnik. Župan Sebastian Toplak je sicer sprejem OPN napovedal že za konec lanskega leta, a se je prav tako zataknilo na direkciji za vode, ki je po šestih letih usklajevanj od množice že do- govorjenih pobud upoštevala le peščico, za povrh pa se je sedaj še menjala oseba na ministrstvu, ki je vodila njihov OPN. S spremembami OPN pa so začeli v Makolah. Občani in drugi lahko pobude za spremembe in dopolnitve oddajo do 15. septembra. tem območju. Na površini dobrih treh hektar- jev bi se tako omogočila gradnja kar sedmih blokov. Umestiti bi bilo možno poslovne dejavnosti, poslovne dejavnosti z bivanjem, ki dopolnjujejo dejavnosti starega mestnega jedra, z dodanimi more- bitnimi nezahtevnimi objekti ter z ustrezno izvedenimi pripadajočimi funkcionalnimi površinami. Kakšni naj bi bili novozgrajeni objekti Glede na OPPN se predvideva gradnja v več nizih oziroma ob- močjih. Omogočila bi se gradnja poslovnega ali poslovno-trgovske- ga objekta, sestavljenega iz dveh delov, v skupni velikosti maksimal- no 52-krat 18 metrov. Maksimalna etažnost objekta pa klet, pritličje in pet nadstropij. Uvoz bi uredili z Osojnikove ceste. Drugo območje je vzporedno z omenjeno Osojnikovo cesto in je locirano bolj v notranjosti. Namenili bi ga za gradnjo dveh večstanovanj- skih objektov. Maksimalni gabariti predvidenih objektov pa so 21-krat 41 metrov in 21-krat 21 metrov. Mo- žna bi bila gradnja v štirih etažah. uradni dolžnosti, ki pa je zahteval preklic obravnave zaradi študija spisa in priprave na obrambo. Na- slednja glavna obravnava je tako razpisana za 1. september,« je pove- dal predsednik Okrožnega na sodi- šča na Ptuju Andrej Žmauc. Foto: MZ Prekmurec Damjan Jerebic je od sredine lanskega decembra, ko naj bi storil kaznivo dejanje ropa pošte v Trnovski vasi, v priporu. Vir: MO Ptuj Tako naj bi v prihodnje na območju Potrčeve in Osojnikove ceste umestili kar sedem večjih objektov; pet stanovanjskih blokov in dva trgovsko-po- slovna centra. Dostop do tega bi prav tako bil ure- jen z novega uvozno izvoznega pri- ključka z Osojnikove ceste. V zgornjem delu, ob Potrčevi ces- ti, bi bila sodeč po pripravljenem podrobnem prostorskem načrtu možna gradnja dveh več stanovanj- skih objektov, vzporedno s cesto. Prav na tem zgornjem delu – ze- mljišče ob Mercatorjevi trgovini – bi gradili varovana stanovanja. Nekoliko nižje bi se omogočila gradnja še dodatnih treh stano- vanjskih blokov, prav tako v štirih etažah. Za vse te bloke bi bilo treba zem- ljišča komunalno opremiti, zgraje- no infrastrukturo pa bi investitor moral brezplačno prenesti v javno dobro ter upravljanje izvajalcem javnih gospodarskih služb. Enako bi veljalo za novo cestno navezavo z Osojnikove ceste. V primeru izgradnje vseh sedmih stolpičev bi na Ptuju torej dobili dve veliki poslovno-trgovski stavbi ter pet blokov s približno sto no- vimi stanovanjskimi enotami. Pot do tega bo najbrž še dolga, se bo pa v primeru sprejema OPPN vsaj nekoliko skrajšala. Na Ptuju sicer potrebujemo nova stanovanja, saj jih kronično primanjkuje, so pa cene novogradenj povečini tako visoke, da ostajajo stanovanja marsikomu nedostopna. Štajerski TEDNIK petek, 24. 7. 2020 COLOR CMYK stran 3 Inšpekcija za varno hrano je ne- davno opravila obsežen nadzor prodajalcev sadja in zelenjave. Sklenili so, da bi bilo treba zakon- sko regulirati prodajo sadja in ze- lenjave na stojnicah izključno na za to organiziranem in registrira- nem mestu in ne ob cestah ali na parkiriščih ob cestah. Kmetijsko ministrstvo je sledilo temu predlo- gu. »Prodaja sadja in zelenjave ob cestah bo dovoljena le tistim, ki prodajajo svoje izdelke na svojem zemljišču ali pa so pridobili dovo- ljenje občine na za to namenjenih prostorih, to je tržnicah, ali ob posebnih dogodkih,« je pojasnila ministrica in dodala, da bodo na takšen način inšpektorji lažje nad- zirali sledljivost. Pivčeva predvide- va, da ta ukrep sprva ne bo dobro sprejet. »Vendar bomo s tem stopi- li na prste tistim, ki se poslužujejo različnih goljufi vih praks.« Datuma, kdaj bo ukrep, ki bo omejil prodajo sadja in zelenjave na stojnicah, sto- pil v veljavo, na ministrstvu še niso želeli napovedati, saj da je zakon o spremembah in dopolnitvah Za- kona o kmetijstvu trenutno v javni obravnavi. »Švercarje« naj se omeji, kmete pusti pri miru Jagode ob glavni cesti Ptuj–Haj- dina že vrsto let prodaja Ivan Ber iz sadjarske kmetije iz občine Že- tale. »Prodajamo ob glavni cesti, ob kmetiji, kjer je živela moja žena. Če tam ne bomo smeli prodajati, potem se nam prodajna mreža podre,« je dejal Ber. Meni namreč, da obstajajo tudi drugi načini, da bi se omejilo »švercarje«, kot se je izrazil sadjar iz Kočic. Ob tem je prepričan, da bo ta ukrep, ki prepoveduje prodajo ob cestah, kmete močno osiromašil dohod- ka. »Kmetje smo bili že sedaj pod drobnogledom, mi smo vsako leto imeli obisk inšpektorja na stojnici ob cesti, vendar nikoli nismo imeli težav. Računica glede prodaje pa je jasna – kjer je več prometa oziro- ma ljudi, več prodaš. Lep čas smo prodajali na tržnici, ker pa je upad- lo število obiskovalcev v mestu, se nam prodaja na tržnici enostavno ne obnese več,« je dejal Ber, ki iz- delke s sadjarske kmetije prodaja tudi javnim zavodom, na doma- čem pragu oziroma jih dostavlja na dom, prostor je našel tudi v gostiš- čih in v Ptujskem šrkniclu. Tržnice in sejmi zaprti – treba se je znajti Da bi moral biti ukrep, ki bo omejil goljufi ve prodajalce sadja in zelenjave, že v veljavi, pa meni Franček Janežkovič s Kmetije Mi- hec iz Stojncev. A enako kot Ber je tudi on mnenja, da pa bi morala za kmeta veljati izjema v zakonu. »Zaradi epidemije so številni sejmi oziroma tržnice, kot je bolšji sejem v Mariboru, odpovedani in številni so zato primorani iskati nove pro- dajne poti, tudi mi smo se odloči- li za prodajo ob cestah. Namreč paradižnik in papriko, ki ju dnev- no potrgaš, moraš tudi prodati.« Na drugi strani pa se zavzema za strožji nadzor nad prodajo sadja in zelenjave, kajti tudi kmetje so takšni in drugačni. »Nekateri imajo svoje zelenjave zgolj za vzorec, po preostalo pa hodijo v Hrvaško ali še kam drugam,« je dejal Janžeko- vič, ki ima sezonsko zelenjavo ter krompir zasajeno na 15 hektarjih zemlje. Zapletom z načrtovano gradnjo hiš v Ulici Jožefe Lacko na Ptuju ni videti konca. Ker so se stanovalci te ceste pritožili in večkrat izrazili glasno nestrinjanje s tem, da bi promet do novega naselja potekal po obstoječi cesti, naj bi bila edi- na rešitev gradnja nove povezave mimo cerkve Leopolda Mandiča. Ta rešitev je sicer stara več let, a nikoli ni bila usklajena z lastniki zemljišč. Ker jim z večino ni uspelo doseči kompromisa, je občina na Upravno enoto Ptuj podala vlogo za razlastitev, čeprav je županja Nuška Gajšek še nedolgo nazaj za- gotavljala, da se bodo tej možnosti na vsak način skušali izogniti. Brenčičeva: »Razočarani smo tudi nad načinom dela občine« Marija Brenčič Petek, ki je lastni- ca največjega dela zemljišč, po katerem bi nova cesta potekala, je prepričana, da ni osnove, da se jo razlasti. Kot pravi, v obstoje- čem občinskem podrobnem pro- storskem načrtu cestna povezava sploh ni predvidena mimo njene hiše, pač pa po obstoječi Ulici Jo- žefe Lacko: »Odvetnik je že vložil pritožbo. Mislim, da občina nima argumentov. Še nedolgo tega so mi tako županja kot drugi pred- stavniki občine zagotavljali, da ne bodo šli v razlastitev, pred tremi tedni pa so mi poslali obvestilo, da so sprožili postopke. Tudi sosedje se ne strinjajo s tem, več nas je, ki smo stranke v postopku. Vsi smo razočarani nad potekom dogaja- nja. Ne moremo verjeti, kaj si obči- na privošči, nimam besed.« Brenčič Petkova je sicer potrdi- la, da ji je občina ponudila odkup zemljišč, na kar ni pristala. Najprej naj bi se pogajali o 19.000 evrih, kasneje so ji bili pripravljeni ponu- diti še nekaj več, a kot pravi, se s tem ni strinjala: »V ozadju pa so oni vse delali potiho, nikoli si nisem mislila, da bodo tako pokvarjeno igrali.« Občina: »Nimamo druge možnosti!« Na občini se branijo, da je bila vložitev zahteve za razlastitev zadnja možnost, ki si je niso želeli, a da drugih izhodov iz te zakom- plicirane situacije ni. Izpostavljajo, da je v občinskem prostorskem načrtu cesta po tej novi trasi vri- sana ter da mora temu slediti tudi podrobni načrt: »Dolžnost občin- ske uprave je, da sledi sprejetim aktom. Z vsemi lastniki v potezi do OPPN Ljubec-Purg smo peljali več pogovorov, skušali najti kom- promis, dali konkretno ponudbo, ki je bila precej višja od ustaljenih cenilnih izhodišč, a ponudba ni bila sprejeta. Zato smo dolžni izpeljati in sprožiti postopke, da zgradimo cesto, ki je opredeljena v občinskih prostorskih aktih in bo povezava med Slovenskogoriško ter načrto- vanim novim naseljem. V tem pri- meru ne gre zgolj za gradnjo novih prepotrebnih stanovanj, temveč tudi za varnost predšolskih in šolo- obveznih otrok, saj je Ulica Jožefe Lackove že zdaj preobremenjena.« Razplet najverjetneje na sodišču Odločitev je trenutno v rokah Upravne enote Ptuj, a se bodo skoraj zagotovo postopki nada- ljevali na sodišču. Brenčič Pet- kova pravi, da bo izkoristila vse pravne možnosti za ohranitev svoje lastnine. Predlog, da bi cesta tekla po tej trasi, so sicer podali tudi sta- novalci Ulice Jožefe Lacko. Ti so prepričani, da je cesta preozka in prenevarna za nove prome- tne obremenitve. Tisti, ki so lastniki zgornjih zemljišč, pa si želijo, da se stvari čim prej ure- dijo, da lahko začnejo graditi. Tudi sami so v primeru, da jim bo onemogočena gradnja kljub sprejetim občinskim aktom, gro- zili s tožbami. Rešitve, po kateri bo volk sit in koza cela, za zdaj ni na vidiku. Nekdo bo v vsakem primeru pote- gnil kratko. Trenutno se očitno le še tehta, na kateri strani bo manj žrtev. petek  24. julija 2020 3Aktualno Ptuj  Do ceste v novem elitnem naselju v Novi vasi očitno po sodni poti Občina sprožila postopek razlastitve zaradi gradnje ceste »Kljub prijaznim besedam in zagotovilu, da iščejo rešitve, ki bodo dobre za vse, je ptujska občina sprožila zahtevo za razlastitev mene in še nekaterih drugih lastnikov ne- premičnin. Vsi smo razočarani, ne moremo verjeti, kaj so si privoščili. Nimam besed, sprašujem se, kje živimo, da lahko nekomu kar vzamejo njegovo lastnino,« je odločitev ptujske občine, da vloži zahtevo za razlastitev zaradi gradnje ceste v Novi vasi, ki bi vodila do načrtovanega novega elitnega naselja, komentirala Marija Brenčič Petek. Foto: ČG Nova cestna povezava bi tekla po zemljišču Marije Brenčič Petek, mimo njene hiše, po gozdu, travniku in vinogradu. Foto: ČG Spodnji del zemljišča ob cesti je v lasti DUTB. Tudi z njimi se bo treba dogovoriti, preden se bodo stroji lahko pognali. Foto: ČG Slovenija, Podravje  Kmetje ukrep pozdravljajo, a se bojijo za lasten prihodek Kmetijska ministrica napovedala konec stojnicam ob cestah Stojnic s sadjem in zelenjavo ob cestah po napovedih kmetijske ministrice Aleksandre Pivec ne bo več. K tej odločitvi je privedlo vse več zlorab porekla in sledljivosti zele- njave in sadja. Kmetje namero ministrstvo pozdravljajo, a si želijo nekaj izjem. Na UE še ne vedo, kako bodo odločili Na vprašanje, kakšne so dejanske možnosti, da bo prišlo do razlastitve, na UE Ptuj odgovarjajo le, da v tem trenutku to še ni znano. Ugotavljajo namreč, ali obstaja javni interes, ki bi izkazoval, da je to edina in najboljša rešitev. »Zastopnica lastnice nepremičnin ugovarja zahtevi za razlastitev in tudi obstoju javnega interesa. O vprašanjih bo treba odločiti v postopku,« pojasnjuje Metod Grah, načelnik UE Ptuj. Štajerski TEDNIK petek, 24. 7. 2020  COLOR CMYK stran 4 petek  24. julija 20204 Podravje „Proračun smo dvignili tako na prihodkovni kot na odhodkovni ravni. Vse predvidene investicije smo ohranili, nekatere tudi popra- vili, prav tako pa smo nekatere do- dali,“ je pojasnil župan Jurij Borko. V občinski proračun se bo v tem letu steklo kar 212.790 evrov več denarja in bo znašal skoraj 2,8 mi- lijona evrov. Hkrati se bodo povi- šali tudi odhodki v višini 260.000 evrov. Za investicije bodo name- nili skupno 863.357 evrov, kar je 123.000 evrov več, kot je bilo pred- videno v proračunu. Zadolževanje pa bo ostalo v predvidenih okvirih. Za društva manj, za ceste več denarja „Pri fi nanciranju delovanja obči- ne, zavodov in prireditev smo prila- godili postavke oziroma jih zmanj- šali, saj je bilo delovanje spreme- njeno zaradi epidemije. Prireditev ob občinskem prazniku je odpadla. Za 20 % smo zmanjšali sredstva za društva, saj je bilo njihovo delova- nje okrnjeno,“ je pojasnil župan. Na drugi strani bodo namenili 2.000 evrov več sredstev pri razpisu za kmetijstvo. Prav tako namenjajo več sredstev za ureditev cest, za Krajinski park in za sanacijo posle- dic spomladanskega neurja. Z dodatnimi sredstvi v višini 98.000 evrov bo občina fi nancira- la ureditev slabo utrjenih cest ob meji in širitev javne razsvetljave. „Sploh v zimskem času so ceste, ki peljejo do meje, slabo prevo- zne, zato bomo makadamska ces- tišča uredili in utrdili. V Spodnjih Šalovcih, Godenincih in Pobrežju pa bomo uredili dodatno razsvet- ljavo. „Odobrena sredstva bomo poskušali čim bolj izkoristiti,“ je zagotovil Borko. Na državna sredstva ne bodo čakali Zaradi nujne sanacije posledic poplav bodo povečali postavko za proračunske rezerve na višino 41.603 evrov. Gre za nujno sana- cijo ceste, ki se je že začela, dveh poškodovanih mostov (v Gode- nincih in Grabah) in sanacijo plazu pri Črčku. Prav tako pa bodo naku- pili nekaj zaščitne opreme zaradi epidemije. Nadejajo se, da bodo sredstva od države dobili povrnje- na, a na to ne bodo čakali. „Inve- sticije bomo izvedli, zahtevek za državna sredstva pa bomo oddali skupaj z vsemi dokazili,“ je zagoto- vil Borko. Svetniki so se strinjali tako s pre- dlogom rebalansa kakor tudi s po- višanimi sredstvi za proračunsko rezervo. Foto: KG „K projektu razvoja kulturne dediščine ormoške enote Pokrajinskega mu- zeja Ptuj-Ormož bomo pristopili, za to imamo v proračunu predvidenih 5.000 evrov. Projekte smo muzeju vedno plačali in tudi tega bomo plačali. Prizadevamo pa si, da bi se prenavljal naš Muzej NOB, ki je prenove potre- ben. Ob tem pa si želimo tudi, da bi se razvil še oljarski muzej,“ je povedal župan Jurij Borko Središče ob Dravi  Večina dodatnih prihodkov za investicije Dobrih 200.000 evrov več denarja Na julijski seji občinskega sveta je bila osrednja točka dnevnega reda rebalans pro- računa, saj je občina prejela dodatnih 88.000 evrov povprečnine, prav tako pa še 98.000 evrov zaradi južne meje. Ob tem je bilo za nekatere investicije porabljenega več denarja, za druge pa manj. Med večjimi proračunskimi po- stavkami so transferji posamezni- kom in gospodinjstvom, ki bodo znašali 1,2 milijona evrov. V postav- ko je vključeno subvencioniranje plačevanja varstva otrok v vrtcih (720.000), plačevanje stroškov šol- skih prevozov (146.000), oskrbnin v domovih za ostarele (251.000), plačilo družinskega pomočnika (42.000), izplačevanje štipendij (34.000 evrov), nagrad ob rojstvu otrok, subvencije najemnin … Za investicije bodo letos namenili 1,7 milijona evrov. Med drugim bodo kupili zemljišče za gradnjo doma upokojencev (220.000 evrov), uredili prostore nove zdravstvene ambulante v Leskovcu (85.000 evrov), obnovili več cestnih od- sekov, postavili svetilke javne razsvetljave ter nadaljevali gradnjo kanalizacijskega sistema. V Vid- mu že urejajo krak kanalizacije, v izdelavi je tudi dokumentacija za Lancovo vas. 850.000 evrov pro- računskega denarja namenjajo za prometne površine, od tega bo približno polovica denarja šla za investicije v cestno infrastrukturo, ostalo pa za izvajanje rednega pro- grama vzdrževanja, gramoziranje, utrjevanje brežin in podobno. Videm  Potrdili rebalans proračuna Vrednost proračuna 5,9 mio evrov Svetniki občine Videm so na julijski seji potrdili rebalans letošnjega proračuna. V občinski blagajni se bo letos predvidoma zbralo 5,9 milijona evrov. Foto: MZ O rebalansu proračuna in posameznih postavkah svetniki na seji niso posebej razpravljali, saj je bila glavnina razprave osredotočena na amandma za postavitev mobilnega (modularnega) vrtca v Leskovcu. Kidričevo  Modernizacija cest Za ceste pol milijona evrov V občini Kidričevo so končali letošnji program modernizacije občinskih cest. Nov asfalt so položili na različnih odsekih lo- kalnih cest in javnih poti v skupni dolžini 2,5 kilometra. Razširili in preplastili so dobrih 300 metrov cestišča od šole do no- vega krožišča, približno enako dolžino cestnih odsekov so obnovili še v naseljih Njiverce (Ob železnici) in Dragonja vas. Preplastili so tudi odseke cest v Lovrencu na Dravskem polju, Pleterjah, Mihovcih, Cir- kovcah, Zgornjih in Spodnjih Jablanah, Starošincah ter Stražgonjci. Dela na cestni infrastrukturi je izvajalo Cestno podjetje Ptuj. Občina Kidričevo je v prometno infrastrukturo letos vložila dobrega pol mi- lijona evrov. V načrtu imajo tudi preplastitev pešpoti ob obnovljeni Tovarniški cesti, proti Talumu. V občini Kidričevo so v pričakovanju še dveh velikih državnih projek- tov: gradnje obvoznice in obnove regionalne ceste Ptuj–Slovenska Bi- strica. Oba projekta bi se predvidoma začela letos. Predvsem se mudi z gradnjo obvoznice, saj gre za evropska sredstva iz iztekajočega se fi nančnega obdobja EU. Foto: MZ Novo podobo je dobila tudi cesta, ki pelje od krožišča pri novem bloku do šole. Cirkulane  Brezplačni internet Prosto brezžično omrežje Središče občine Cirkulane je po novem opremljeno z brezžič- nim signalom, na katerega se je možno brezplačno povezati in brezplačno dostopati do interneta. Vzpostavili so devet oddajnikov, geslo za registracijo v omrežje ni potrebno. Notranja oddajnika pokrivata prostore stare in nove dvorane, zunanji oddajniki pa območje parka z igrali in fi tnesom na prostem, zdravstvenega doma, stadiona, obeh večnamenskih dvo- ran, gasilskega doma, občinske zgradbe, vrtca in pokopališča. „Brez- plačno omrežje na javnih mestih v središču občine smo vzpostavili v okviru projekta WiFi4EU in pridobitve voucherja v višini 15.000 evrov. Sredstva za nakup in namestitev opreme so bila uspešno pridobljena na razpisu EU Call 1, sredstva za internetno naročnino pa zagotavlja občina. Gre za visoko hitrostni širokopasovni internetni dostop, ki ga lahko brezplačno koristijo vsi občani in obiskovalci naše občine ter zagotavlja nadaljnje možnosti razvoja digitalnih storitev za javne na- mene, kot so e-uprava, e-turizem, e-zdravje in podobno,“ je povedala županja občine Cirkulane Antonija Žumbar. Foto: Občina Cirkulane Utrinek s kratke svečanosti ob predaji brezplačnega brezžičnega omrež- ja v uporabo Starše  Obisk kmetijske ministrice Pivčeva podprla projekte V prvi polovici julija se je predsednica DeSUS-a in ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec mudila v Staršah. Pivčevo sta sprejela nadomestni župan Marjan Malek in direktori- ca občinske uprave Mojca Kacjan. „Ministrici smo predstavili projek- te, ki so v naši občini trenutno najbolj aktualni in jih želimo realizirati čim prej,“ je povedal Malek. Na srečanju so sicer največ pozornosti namenili gradnji doma za upokojence v Staršah. Beseda je tekla tudi o poslovno-obrtni coni v Zlatoličju ter o začetku gradnje nove podru- žnične šole v Marjeti. Kmetijski ministrici je vodsvto občine predsta- vilo domčo kmetijsko dejavnost, ki je zelo pestra in razširjena, saj se s kmetijstvom in dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah ukvarja veliko občanov. Magerjeva je že dolgo aktivna članica ZPMS, saj je v njej doslej opravljala kar dve funkciji; bila je namreč regijska predstavni- ca za Koroško, obenem pa zadolžena tudi za mednarodno sodelovanje in izmenjave mladih kmetov. Pred dvema letoma je bila izvoljena tudi za članico odbora Evropske podeželske mladine. »Potrebno je razumevanje in ne samo zahteve. In če se že zahteva nekaj od kme- tov, jim je treba tudi nuditi podporno oko- lje, ki jim bo zagotavljalo neki dostojen do- hodek, nekaj, kjer bodo mladi, predvsem mladi, videli prihodnost,« je med drugim dejala ob izvolitvi v zvezo, ki šteje nekaj več kot 3.000 članov, ter obenem izposta- vila pomembnost kmetijstva in pridelave hrane ter ohranjanje poseljenega in obde- lanega podeželja. Slovenija  Vodstvo Zveze podeželske mladine Slovenije prevzela Korošica Mladi ne bodo kmetovali brez podpore Na skupščini Zveze podeželske mladine Slovenije (ZPMS) v Gornji Radgoni je mesto dosedanjega predsednika Roka Damjana prev- zela Anja Mager. Foto: osebni arhiv Nova predsednica ZPM Slovenije je Anja Mager. Štajerski TEDNIK petek, 24. 7. 2020 COLOR CMYK stran 5 petek  24. julija 2020 5Podravje Destrnik, Trnovska vas  Sosedska bitka za redno poštno poslovalnico Bo pošto obdržal Benko ali mu jo bo speljal Pukšič? Na Destrniku je redna poštna poslovalnica delovala med letoma 1972 in 2017, ko jo je Pošta Slovenije zaprla in predala pogodbeniku v trgovini Špic Market. Po pojasnilu, ki smo ga dobili iz občine Videm in Komunalne- ga podjetja (KP) Ptuj, ki napravo upravlja, se sprememb ni nadeja- ti. Smrad v okolici čistilnih naprav je normalen dejavnik, pravijo v vodstvu ptujske komunale. „Do- ločen vonj v okolici čistilnih naprav je normalen. V vseh bioloških čistilnih napravah je nujno inten- zivno vpihovanje zraka v biološki del naprave, s katerim se zagota- vlja potrebna koncentracija kisika v odpadni vodi in s tem omogoči delovanje mikroorganizmov, ki so nosilec čiščenja raztopljenega onesnaženja v vodi. Ob vpihova- nju zraka v vodo del zraka izhaja v okolico, s tem pa izpihuje tudi del spojin, ki povzročajo neprijeten vonj (predvsem so to spojine du- šika). Do neke mere je specifi čen vonj v okolicah naprav normalen. Če pa naprava ne obratuje pravil- no in se v njej začne gnitje organ- skih snovi, postane vonj močnej- ši,“ je povedal direktor KP Ptuj Janko Širec. Novogradnja ne bi bila smiselna Po podatkih KP Ptuj je bilo ko- nec lanskega leta na videmsko čistilno napravo priključenih 220 odjemnih mest z okoli 700 stano- valci. Na napravo so priključeni še javni objekti v središču obči- ne: šola, vrtec, občinsko upravno Videm  Smrad okoli čistilne naprave moti občane Smrdi, odkar stoji … in še bo smrdelo Videmski občinski svetnik Andrej Rožman je povedal, da okoli čistilne naprave v Vidmu, ki je na robu naselja, v neposredni bližini šole, vrtca in športnega igrišča, zelo smrdi. Upokojenci se zaradi neznosnega smradu, ki še širi iz čistilne naprave, v Vidmu več ne morejo srečevati na kegljaških tekovanjih, saj druženje in rekreacija ob smradu nista niti najmanj prijetna. Foto: MZ Smrad v okolici čistilnih naprav je običajen pojav, pravijo v KP Ptuj, ki upravlja videmsko čistilno napravo. Foto: SD Apetiti po redni pošti v Trnovski vasi segajo v sosednjo občino Destrnik. Ptuj  Novi svet Doma upokojencev Ptuj Več je denarja, več interesa za članstvo Vlada RS je konec maja objavila razpis za članstvo v svetu Doma upokojencev Ptuj in začela »iskati« najprimernejše kandidate, ki bodo bdeli nad delom tega zavoda. Interes naj bi bil zelo velik tudi znotraj posameznih strank. Neuradne informacije o tem, koga so izbrali, so že znane. Nove pred- stavnike ustanovitelja naj bi na seji potrdili te dni. 25. maja je bil objavljen javni poziv za predstavnike ustanovitelja, to- rej Vlade RS v Domu upokojencev Ptuj. Za prijavo so imeli kandidati 30 dni. Po naših informacijah je bil interes zelo velik, zato je bilo znotraj koalicijskih strank potrebno kar nekaj usklajevanj, a so zadeve kljub temu hitro dorekli. Neuradna, a zanesljiva informacija je, da so kandidati že izbrani. Stranko SMC naj bi tudi v prihodnje zastopal Igor Kopše, NSi Boris Kmetec, DeSUS Milan Klemenc, medtem ko bo SDS imel dva predstav- nika oziroma predstavnici, to naj bi bili Simona Lacko in Katja Svenšek. S tem aktualne vladne stranke vajeti prevzemajo v svoje roke. Svet Doma upokojencev Ptuj šteje devet članov, pet je predstavnikov usta- novitelja, dva zaposlenih ter po en občine in stanovalcev. Medtem ko se od skupno petih kar štirje vladni predstavniki menjujejo, ostajajo predstavniki zaposlenih, občine in stanovalcev do konca mandata. Kdo bodo predstavniki ustanoviteljice, ki jih imenuje vlada, smo uradno skušali izvedeti na Ministrstvu za delo, družino, socialne za- deve in enake možnosti. V sredo so odgovorili, da trenutno nimajo informacije, da bi vlada ta teden imenovala predstavnike ustanovitelja v Dom upokojencev Ptuj: »Prav tako vam bomo imena lahko sporočili, ko bodo tudi uradno imenovani.« Kljub temu naši dobro obveščeni viri trdijo, da bodo zgoraj našteti posamezniki v kratkem skorajda za- gotovo imenovani. Zakaj je tako pomembno, kdo bodo novi člani? Članstvo v svetu zavoda je še kako pomembno tudi (ali prav) zato, ker bo v naslednjih mesecih objavljen razpis za prosto delovno mesto direktorja Doma upokojencev Ptuj. V javnosti se že pojavljajo imena, kdo si želi voditi enega največjih slovenskih domov. Čeprav razpis še niti ni objavljen, naj bi se v ozadju na veliko lobiralo. Med kandidati se omenja tudi nekdanjega župana ene izmed spodnjepodravskih občin, pa ostrega kritika sedanje direktorice … Vsekakor bo jesen prinesla pestro in razgibano dogajanje. Soraz- merno z deležem denarja, s katerim razpolagajo javni zavodi, se na- mreč povečuje tudi interes za članstvo v svetih, še bolj pa za direktor- ske stolčke. V igri so milijonske investicije, ki se načrtujejo v prihodnjih letih. Zaradi višine sredstev za gradbene posle, ki so v planu, so apetiti veliki, zato je pričakovati napeto dogajanje. Razpis za prosto delovno mesto, ki se bo sprostilo po upokojitvi sedanje direktorice Jožice Šem- nički, še ni objavljen. Slišati pa je, da se tudi znotraj koalicije nakazuje možen spor okrog tega, kdo bo naslednjih pet let vodil Dom upoko- jencev Ptuj. Foto: ČG Svet zavoda bo prvo sejo v novi sestavi najbrž izvedel avgusta ali v začetku septembra. Kmalu po tem jih namreč čaka pomembna naloga: izbira novega direktorja. Vrnitev redne pošte na Destrnik je bila ena od predvolilnih obljub Franca Pukšiča. Zato je na Pošto Slovenije z destrniške občine ro- mal poziv po ponovnem odprtju redne poslovalnice, ki so ga ute- meljili z ugodno geografsko lego, zaradi katere bi nova pošta pokrila širše območje z vidika logistike, dostave in distribucije. Destrnik po prepričanju župana postaja središče širšega območja, občinski upravi, policiji, splošni zdravstveni in zobozdravstveni ambulanti, fi - zioterapiji, šoli in trgovini pa naj bi se v kratkem pridružil še ponovno vzpostavljen krajevni urad ptujske upravne enote. Nadaljujejo pa se tudi aktivnosti v zvezi z izgradnjo doma starejših v Zasadih in Term Gaja v Janežovcih. A kot kaže, ostaja samo pri želji. Kljub naštetemu in priprav- ljenosti občinske uprave, da bi pošti pokrila tudi mesečne stro- ške elektrike, vode, odvoza od- padkov, ogrevanja in kanalizacije ter ji tako odvzela delež bremena poslovanja, si na Destrniku očitno (še) ne bodo povrnili pred tremi leti zaprte redne pošte. Na Pošti Slovenije namreč pravijo, da »v strategiji poštnega omrežja ni predvidena«. Župan Pukšič zago- tavlja, da ga prva izgubljena bitka ne bo ustavila, ampak se bo za odprtje redne pošte z vsemi sila- mi zavzemal še naprej. Hkrati je završalo tudi v sose- poslopje, gasilski in zdravstveni dom … Na čistilno bi bilo glede na njeno nazivno kapaciteto teore- tično možno priključiti 3.500 sta- novalcev, vendar je pri napravah takšnega tipa dejanska kapaciteta nekoliko nižja. „Nazivna kapacite- ta pomeni, da bi naprava morala teoretično sprejeti obremenitve 3.500 prebivalcev, a je treba upo- števati, da del kapacitet zasedajo obremenitve iz negospodarskih in gospodarskih dejavnosti, s tem se število prebivalcev, ki se bodo lah- ko priključili, ustrezno zmanjša.“ Po podatkih KP Ptuj je čistilna naprava v Vidmu začela poskusno obratovati v letu 2015, uporabno dovoljenje zanjo so pridobili sredi leta 2016. Med videmskimi svetniki pa so se porajala tudi vprašanja, ali na- prava deluje pravilno in kako bo smrdelo šele takrat, ko se bodo nanjo priključili novi uporabniki. Bi bilo najboljše trenutno napravo opustiti in zgraditi novo? Na KP Ptuj so odgovorili, da ni potrebe za takšno odločitev. Naprava še raz- polaga s prostimi kapacitetami in po njihovih navedbah deluje dob- ro. Zato kot upravljavec razlogov za sanacijo obstočeje naprave ali morebitno gradnjo nove ne vidijo. dnji občini Trnovska vas, kjer so se razširile govorice, da bodo izgubili pošto, saj naj bi se zanjo zavzemal Pukšič, zato naj bi se se- lila na Destrnik. V zakulisju naj bi namreč potekalo prav nič prijazno tekmovanje sosednjih občin za ohranitev redne pošte v Trnovski vasi oziroma za njen prevzem na Destrniku. Spomnimo, da Pošta Slove- nije že dalj časa potrebuje večje prostore za svojo poslovalnico v Trnovski vasi, kjer zjutraj razdelijo pošto tudi za občini Sveti Andraž in Destrnik. Da raziskujejo trg in pre- verjajo vse razpoložljive možnosti za gradnjo nove pošte, so nam tak- rat povedali, saj prostori trenutne poslovalnice v Trnovski vasi po ve- likosti ne ustrezajo več potrebam Pošte Slovenije, prav tako tam ni možna širitev objekta. Ker je ob- čina odkupila nekdanjo Kirnovo domačijo nasproti obstoječe pošte in dotrajano stavbo porušila, se zdi poštarjem gradnja nove pošte na tej lokaciji ena od možnih rešitev. Pred dnevi so nam sporočili, da na to temo za zdaj ni sicer še nič no- vega, a potrdili, da so »aktivnosti v zvezi z izgradnjo nove pošte v teku, namera Pošte Slovenije pa je, da pošta Trnovska vas v kraju os- tane«. Žogica je torej trenutno na strani Trnovske vasi. Štajerski TEDNIK petek, 24. 7. 2020  COLOR CMYK stran 6 petek  24. julija 20206 V središču Do 19. julija smo Slovenci unovči- li 149.577 bonov v skupni vrednos- ti 20,5 milijona evrov. Turistične bone so najpogosteje koristili ob- čani Ljubljane (14,3 % vseh bonov), Maribora (5,5 %) in Kranja (3,1 %). Upravičenci so turistične bone najpogosteje unovčili v turističnih destinacijah severozahodne in ju- gozahodne Slovenije. Najpogoste- je so letovali v občinah Piran, Izo- la, Bovec, Bohinj, Kranjska Gora, Mesto Ptuj doslej statusa regij- skega središča ni imelo, saj regije pravno-formalno niso oblikovane. Ima pa Ptuj status mestne občine, tako kot še deset drugih mestnih središč v državi. Status mestne občine prinaša na eni strani več pravic in denarja, na drugi pa tudi več obveznosti v zvezi s fi nancira- njem institucij širšega (regijskega) značaja. V aktualni fi nančni per- spektivi EU so bile mestne občine upravičene do evropskih sredstev iz mehanizma Celostnih teritori- alnih naložb, kar recimo drugim občinam, niti tistim, ki imajo sta- tus mesta, kot sta v podravskem okolju Ormož in Slovenska Bistri- ca, ni pripadalo. Izguba ali prido- bitev statusa regijskega središča nedvomno pomeni prikrajšanost ali privilegij pri fi nanciranju in ra- zvoju. Deset pokrajin, regiji tudi Maribor in Ljubljana Po predlogu, ki ga je oblikovala vladna komisija za standardizacijo zemljepisnih imen, bi bodoče slo- venske pokrajine enotna imena nosile po največjem mestnem sre- dišču. Komisija, ki jo vodi Matjaž Geršič, bi oblikovala pokrajine z na- slednjimi imeni: murskosoboška, mariborska, velenjska, celjska, tr- boveljska, novomeška, ljubljanska, kranjska, novogoriška in koprska, poseben status samostojnih po- krajin bi imeli dve največji mesti v državi – Ljubljana in Maribor. De- vet od enajstih mestnih občin bi svoja imena celo razširilo na pokra- jinsko poimenovanje, medtem ko bi imeni Ptuj (Spodnje Podravje) in Slovenj Gradec (Koroška) iz re- gijskega poimenovanja izginili. Ime Ptuja bi se »izgubilo« v mariborski regiji, Slovenj Gradca pa v velenj- ski. Ptujčani in Ormožani si bodo najverjetneje prizadevali, da bi ma- riborska pokrajina dobila kakšno drugo ime. Dosedanja imena regij niso bila enotna Pokrajinska imena, kot so bila doslej v rabi, čeprav pokrajine formalno niso bile ustanovljene, po mnenju komisije za standardi- zacijo zemljepisnih imen niso bila enotna. Nekatere pokrajine so nosile imena po rekah (Podrav- je, savinjska pokrajina), druge po zgodovinskih pokrajinah (Gorenj- ska) ali lokaciji (osrednejsloven- ska). V komisiji so tudi zadržani do zgodovinskega poimenovanja pokrajin, v skladu s katerim bi ob- močje, ki ga trenutno imenujemo še Podravje (Maribor – Slovenska Bistrica – Ptuj – Ormož), nosilo ime štajerska pokrajina. Komisija konkretno za to pokrajino predla- ga naziv mariborska. SOS: »Ključnega pomena bo predlog fi nanciranja in nalog pokrajin« Skupnost občin Slovenije (SOS) s predlogom imen pokrajin vla- dne komisije za standardizacijo zemljepisnih imen predhodno ni bila seznanjena. »Vodstvo SOS o predlogu imen ni razpravljalo in se do njega ni opredelilo. O številu pokrajin, po zadnjem predlogu je to deset pokrajin ter MO Maribor in MO Ljubljana, smo bili seznanje- ni,« so povedali na SOS in dodali: »Vsekakor sta z vidika pokrajin- ske zakonodaje in ustanavljanja pokrajin pomembni vsebina in členitev. Členitev je bistvena, da se naredi fi nančni razrez in uredi način fi nanciranja pokrajin, kar je ključno. Pokrajine morajo imeti svoj ustrezni vir fi nanciranja za do- seganje avtonomnosti. Menimo, da bodo za sprejem končnih reši- tev potrebni še nadaljnji dialog in glasovi večine. Zato je vsekakor potrebno, da se pri nadaljnjem usklajevanju predlogov pokra- jinske zakonodaje upoštevajo in vključijo predlogi občin ter skup- nosti kot partnerjev v projektu. V skupnosti bo na temo ustanavlja- nja pokrajin, njihovih pristojnosti ter modelov fi nanciranja potekalo še veliko razprav, ko bodo v uskla- jevanje posredovani predlogi za- konov glede fi nanciranja in nalog pokrajin. Tako bodo določeni tudi parametri, kakšne bodo fi nančne posledice prenosa pristojnosti in nalog z države in lokalne samou- prave na pokrajine.« Slovenija, Podravje  Kje in kako so upravičenci do sredine julija unovčevali turistične bone Ptuj po vrednosti unovčenih bonov v vrhu slovensk Finančna uprava je nedavno zaupala, da smo Slovenci in Slovenke izkoristili že za dobrih 20 milijonov evrov turističnih bonov. Pričakovano terme. Tako se je na seznamu mestnih občin po vrednosti unovčenih bonov ptujska občina uvrstila le za Koper in za seboj pustila celo prestolni Slovenija  Vladni predlog poimenovanja pokrajin: Ptuj, Ormož in Ljutomer v mariborski pokrajini Podravje in Štajersko gladko izbrisali iz pokrajinskih im V medijih je te dni zaokrožil noveliran predlog poimenovanja slovenskih pokrajin. Od lanskega avgusta, ko se je govorilo o oblikovanju 11 pokrajin je nastal predlog o desetih pokrajinah in še dveh okrog dveh največjih slovenskih mest, Ljubljane in Maribora. Vzhodnoštajerska regija s sedežem območji Ormoža in Ljutomera, je iz pokrajinskega zemljevida medtem izginila. Celotno območje Podravja, od severne meje z Avstrijo do južne s Hrvašk mariborska pokrajina. Ker bi bila MO Maribor posebej pokrajina s svojim sedežem, naj bi bil za sedež mariborske pokrajine (celotno Podravje brez MO Tema oblikovanja pokrajin v javnosti in med politično srenjo vedno pritegne ogromno po medijskih poročanj. A vprašanje pokrajin se že kakšnih 15 let vsakič znova zaustavi že da bi defi nirali način fi nanciranja in njihove naloge. Bomo videli, kako bo tokrat: ali se bomo ob letu osorej še enkrat gulili zemljepisno ter poimensko razdelitev ali pa bomo mo Foto: ČG V haloških občinah je turistične ponudnike, kjer so bili unovčeni boni, moč prešteti na prste ene roke. Število in skupna vrednost vnovčenih bonov do 15. julija v Spodnjem Podravju Občina Št. unovčenihBonov Skupna vredn. unovč. bonov Benedikt 25 2.588 Cerkvenjak 152 18.677 Destrnik 22 2.950 Hajdina 39 5.070 Hoče-Slivnica 206 26.027 Lenart 36 4.081 Ormož 227 20.454 Podlehnik manj kot 5 - Ptuj 1.342 180.412 Rače-Fram 41 3.995 Slovenska Bistrica 349 31.997 Starše manj kot 5 - Sveta Ana 6 725 Sveti Andraž v slov. goricah manj kot 5 - Videm 22 2.202 Zavrč manj kot 5 - Vir: Furs Občine, kjer so Ptujčani najpogosteje vnovčili turistične bone Občine Št. upravi-čencev Piran 339 Bohinj 73 Izola 71 Kranjska Gora 68 Koper 64 Bovec 61 Bled 57 Ankaran 45 Podčetrtek 41 Moravske Toplice 37 Brežice 32 Vir: Furs Koper, Kobarid, Tolmin … Največ bonov, to je slabih 20.000 v vred- nosti tri milijone evrov, pa je bilo izkoriščenih v kraju Portorož. Na seznamu omenjenih 18 krajev, kjer je bilo največ unovčenih bonov, se je znašel tudi Ptuj, sicer na zadnjem mestu s 1.342 unovčenimi boni v vrednosti 180.412 evrov, kar pred- stavlja 1,1 % vrednosti izkoriščenih bonov do vključno 15. julija. Na fi nančni upravi so predsta- vili še podatke o najpogosteje izbranih destinacijah za prebivalce Ljubljane, Kopra in Maribora. Ptuj se je med najpriljubljenejšimi des- tinacijami znašel le na zemljevidu Ljubljančanov. Polovica vseh bo- nov je bila uporabljenih za hotel- ske namestitve, 11 % v apartmajskih naseljih in 10 % v apartmajih. Za podravske hotelirje ostale drobtinice Da gre ukrep vlade predvsem na roke velikim ponudnikom, ka- žeta statistika in zemljevid poštnih okrajev, kjer so bili boni koriščeni. V Podravju, kot že omenjeno, iz- stopa le Ptuj, sledi Slovenska Bistri- ca, nato še nekaj podravskih občin, ki so zabeležile do 50 unovčenih bonov, peščica občin je zabeležila od enega do 100 unovčenih bonov, v polovici podravskih občin pa ni bil izkoriščen še noben vavčer. Med njimi so predvsem haloške. Sicer pa so bone Slovenci unov- čevali v občinah Ormož, Hajdina, Videm, Zavrč, Destrnik in Pod- lehnik. V slednji so se slovenski počitnikarji ustavili v Gostišču pri Ribniku. Lastnik gostišča Stanislav Skledar je dejal, da imajo goste predvsem iz zahodnega dela Slo- venije, ki so se za Podlehnik od- ločili zaradi ribolova, spet drugi zaradi želje po raziskovanju svojih Štajerski TEDNIK petek, 24. 7. 2020  COLOR CMYK stran 7 petek  24. julija 2020 7V središču kih občin prehitel tudi Ljubljano o največ v Primorju in na Gorenjskem ter v občinah, kjer turistično statistiko pomembno krojijo ico, sicer pa je Ptuj tudi na 18. mestu v celotni državi po številu in vrednosti unovčenih vavčerjev. men – toliko, kot je mestnih občin, na Ptuju, ki bi vključevala še ko, bi se v prihodnje imenovalo O Maribor) predviden Ptuj. Foto: ČG ozornosti, zato je o njej veliko javnega diskurza in pri risanju zemljevida in poimenovanju, kaj šele e bo kolesje časa ponovno zavrtelo za leto dni in orda že lahko poročali o kakšnem koraku naprej. Foto: Furs Število unovčenih bonov pri ponudnikih turističnih storitev v Podravju do vključno 15. julija Občine o predlogu (še) niso bile uradno obveščene Županjo mestne občine (MO) Ptuj Nuško Gajšek je predlog novega poimenovanja pokrajin presenetil. Še najbolj je bila presenečena nad tem, da je zaokrožil v medijih, medtem ko občine o njem niso bile uradno obveščene. Zato je bila pri komentarju zadržana. »Ker gre za časopisni članek in ne uradni predlog, ki bi ga prejeli, vsebino težko komentiramo. Ko in če bomo prejeli nov uradni predlog, bomo zavzeli stališče in ga predstavili javnosti.« Gajškova je pred letom dni ob takratnem predlogu oblikovanja pokrajin povedala, da ga podpira, zagovarja tudi korake za enakomeren razvoj in decentralizacijo države, ne strinja pa se s povečevanjem birokratskega aparata. Vendar je bila predpostavka oblikovanja pokrajin izpred leta dni povsem drugačna, kot je danes. Po predlogu iz avgusta 2019 bi območje Ptuja, Ormoža in Ljutomera povezali v vzhodnoštajersko regijo. Sedež pokrajine bi bil na Ptuju, sedež pokrajinskega sveta v Ormožu, sedež sveta občin pa v Ljutomeru. A tudi ta predlog, tako kot številni pred njim, je zapisan le na papirju. Sedanji osnutek predvideva veliko skupno podravsko (mariborsko) pokrajino, brez MO Maribor. Čeprav je vzhodnoštajerska pokrajina s sedežem na Ptuju po predlogu iz avgusta 2019 le še bled spomin na papirju, pa Ptuj kljub temu ostaja v igri za sedež regije. »Stališče mestnega sveta in kolegija županov občin Spodnjega Podravja je jasno: Ptuj je središče pokrajine,« je poudarila županja Gajškova. Največ bonov porabili Slovenjebistričani, sledijo Ptujčani Občina Skupna vrednost bonov v evrih, Slovenska Bistrica 210.036,98 Ptuj 181.876,72 Ormož 86.844,59 Lenart 70.896,21 Kidričevo 53.545,97 Videm 38.094,02 Starše 31.151,09 Hajdina 31.032,28 Gorišnica 29.391,06 Majšperk 28.946,49 Dornava 19.288,88 Benedikt 18.782,15 Destrnik 16.579,33 Sveta Ana 15.313,03 Sv. Trojica 14.707,27 Makole 13.222,31 Sveti Tomaž 13.208,40 Juršinci 13.189,35 Središče ob Dravi 12.659,54 Podlehnik 12.420,35 Cirkulane 11.903,55 Cerkvenjak 11.081,49 Trnovska vas 10.974,92 Sveti Andraž 9.116,59 Žetale 6.954,31 Zavrč 3.012,17 Vir: Furs Mestne občine po številu vnovčenih bonov in njihova skupna vrednost do 15. julija Št. unovčenih bonov Vrednost unovčenih bonov (v EUR) Koper 3.989 532.122,85 Ptuj 1.342 180.412,33 Ljubljana 1.113 126.397,57 Maribor 714 99.303,69 Nova Gorica 484 54.352,44 Murska Sobota 403 44.276,50 Novo mesto 301 38.218,28 Slovenj Gradec 282 31.961,70 Velenje 199 18.436,13 Kranj 143 17.359,73 Celje 149 16.308,15 Vir: FURS zaradi želje po raziskovanju svojih rodnih krajev. Ob tem je prepri- čan, da so Haloze biser same po sebi in da imajo obiskovalci obilo možnosti za vabljive izlete. Tujcev, ki so navadno polnili ležišča, letos praktično ni. »Večina rezervacij je odpovedanih,« je dodal. Primanj- kljaj tujih gostov močno občutijo tudi v Hotelu Roškar iz Hajdine. »Težko verjamemo, da bodo do- mači gostje nadomestili izpad tujih, a moramo biti zadovoljni z drobtinicami. Namreč zavedamo se, da nismo ne Bled in ne Primor- ska, da bi bili zanimivi za obisko- valce sami po sebi,« so povedali v Hotelu Roškar. Sicer pa so njihovi letošnji gostje iz Kranja, nekaj je Primorcev, najbližji turisti pa so iz Celja. #Okvir Podpri malo, naredi veliko. V M E D E N I O A Z I A R O M E L L I S VA M P O N U J A M O • • Šibila M itja, s.p., Tržec 46a, SI-2284, Videm pri Ptuju Bodo boni spodbuda za izbiro manj znanih krajev? Tudi na Turistični kmetiji Lovrec z Destrnika so se med poletno sezo- no navadno zanašali na tujce. Ti so predstavljali kar 95 % vseh nočitev v poletnih mesecih, letos je slika pov- sem drugačna, prevladujejo domači gostje. »Pri nas prespijo, pozajtr- kujejo in si nato ogledajo Destrnik, Ptuj, se sprehodijo ob Blaguškem jezeru, se odpravijo v Maribor. Na- šim gostom služimo kot izhodiščna točka za raziskovanje tega ob- močja severovzhodne Slovenije,« je povedal Marjan Lovrec. Dodal je, da so turistični boni obliž na rane katastrofalnega začetka nove turistične sezone in torej pozitivna spodbuda za naprej. Nadeja se tudi, da bodo boni spodbudili Slovence in Slovenke k odločitvi, da se tudi v pri- hodnje podajo na odkrivanje ali spo- znavanje manj znanih slovenskih krajev. Enake želje ima tudi gospo- darski minister Zdravko Počivalšek, ki dodaja, da če bodo boni razlog za okrepljeno zanimanje za skrite in manj prepozna kraje v Sloveniji, po- tem bo to največja in neprecenljiva dodana vrednost turističnega bona. Foto: ČG Štajerski TEDNIK petek, 24. 7. 2020  COLOR CMYK stran 8 petek  24. julija 20208 Kmetijstvo Žanjci in žanjice so se na prizo- rišče pripeljali na posebnih pri- kolicah, pripetih na starodobne traktorje. „Če obujamo običaje, se na žetev ne moremo pripeljati z avtomobili,“ je dejala Janja Golob, predsednica društva Ajda. Potem je bila na vrsti priprava orodja; mojstri so sklepali kose za žetev, nato pa se je žetev začela. Kose so trije žanjci vihteli tako urno, da je imelo kar deset žena polne roke dela s spravljanjem žita v snope. A to ni bilo edino opravilo. Tradicija namreč veleva, da žena poleg opravljanja dela poskrbi še za dobro počutje vseh „težakov“, seveda predvsem z dobro jedačo in pijačo. Članice društva Ajda so kruh z zaseko postregle po sta- rem običaju, kar na njivi. Za dobro razpoloženje vseh zbranih pa so poskrbele še s kakšno norčijo iz starih časov; tako so, recimo, kos- ca presenetile in ga zasule s pože- to pšenico. Druženje je bilo zaradi omejevalnih ukrepov nekoliko osiromašeno, saj so se tradicional- ne žetve udeležili predvsem člani društva Ajda in domačega turistič- nega društva, ki tudi sicer že vrsto let dobro sodelujejo. V preteklih letih so tako organizirali košnjo trave, letos pa so se odločili za pri- kaz starodavne žetve. Prireditev so podprli tudi na občini: žetev je odprl podžupan Marjan Malek, ki se je vsem organizatorjem zahvalil za trud in ohranjanje tradicije. Starše  Ročna žetev pšenice „Tako se je delalo v dobrih starih časih“ Minuli konec tedna v Zlatoličju ni bilo slišati nobenega kombajna, pač pa šelestenje zlate pšenice in trpki zven kose. Smeh in dobro voljo pa je, kot se za žetev na tradicionalni način spodobi, spremljala harmonika. Foto: KG A so kljub temu vse močnejši in glasnejši tisti, ki ne tolerirajo nobe- nega sredstva za zaščito zdravja rastlin, za zdravljenje številnih, tudi za človekovo zdravje nevarnih bolezni in škodljivcev, ki se širijo z nezadržno hitrostjo. Po najnovej- ših podatkih raziskovalcev namreč zaradi rastlinskih bolezni in ško- dljivcev vsako leto izgubimo do 40 % prehranskih pridelkov. Svetovno gospodarstvo tako letno samo za- radi bolezni rastlin utrpi gospodar- sko škodo okoli 220 milijard ame- riških dolarjev, zaradi invazivnih insektov pa še dodatnih 70 milijard dolarjev. »Zdrave rastline so temelj življenja, delovanja ekosistemov in osnova za zagotavljanje zadostnih količin hrane. Škodljivi organiz- mi in bolezni uničujejo pridelke, zmanjšujejo razpoložljivost hrane ter zvišujejo njeno ceno,« pravijo na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Smo bolj papeški od papeža? Ekološka pridelava hrane v svetovnem merilu še vedno pred- stavlja zgolj pet odstotkov, saj je hektarski donos bistveno nižji, kot ga lahko doseže sodobno kmetij- stvo z uporabo fi tofarmacevtskih sredstev (FFS) pod strogim nadzo- rom. A tudi teh je, zaradi nepriza- nesljive registracijske zakonodaje še posebej v Evropski uniji, iz leta v leto manj. Naši kmetje tako za zatiranje določenih bolezni nimajo več na voljo učinkovitega prepa- rata, številnim, ki so še v uporabi, pa v kratkem grozi odpoklic. Stro- kovnjaki pri tem opozarjajo: če bolezni ne zdravimo, bo rastlina tvorila številne toksine, ki precej bolj ogrožajo zdravje ljudi kot mo- rebitni ostanki fi tofarmacevtskih sredstev v dovoljenih količinah. Precej ohlapnejša pravila v zvezi z uporabo FFS pa veljajo v številnih državah izven EU, v katerih ne poz- najo strogih omejitev pri uporabi sredstev za zdravljenje rastlin in iz katerih uvažamo velike količine različnih vrst hrane. Analize so po- kazale, da pogosto celo pridelki iz njihove »ekološke« pridelave vse- bujejo visoke koncentracije ostan- kov pesticidov. Zahtevajo prepoved, a nimajo pojma Kako torej zapleteno situacijo rešiti tako, da bo volk sit in koza cela; da nam bo uspelo ohraniti zdrave rastline in hkrati omejiti uporabo FFS na minimum oziroma da bomo našli nadomestna, manj škodljiva sredstva? Svetovna orga- Slovenija  Iskanje ravnovesja med varstvom narave in uporabo fi tofarmacevtskih sredstev Če prepovemo pesticide, bomo lačni Na prelomu stoletja bomo morali, kot kažejo napovedi, nahraniti že devet milijard ljudi, zato obstaja velika nevarnost, da bo takrat hrana za mnoge težko ali sploh nedosegljiva. Prizadevanja za omejevanje živil živalskega izvora in reje živali za prehrano so zadnja leta vse močnejša, kar 80 % človekove prehrane pa je že zdaj rastlinske, kar pomeni, da bi varstvu rastlin morali posvečati veliko več pozornosti kot doslej. Foto: Profimedia/M24 Žita za večji del človeštva predstavljajo prehransko bazo, kar pomeni, da ima razvoj plesni lahko pogubne učinke na našo prehransko piramido. Vse več novih insektov in plesni Zadnja leta se tudi v Evropi vse pogosteje pojavljajo novi insekti in plesni. Žuželke, ki so se v preteklosti razmnoževale le enkrat na leto, se sedaj dvakrat ali celo trikrat. Preprečevanje širjenja škodljivih organizmov in bolezni je mednarodna odgovornost, ki zahteva meddržavno sodelovanje. Zato je Generalna skupščina Združenih narodov leto 2020 razglasila za mednarodno leto zdravja rastlin, glavna prizadevanja pa usmerila v ozaveščanje javnosti in odločevalcev o politikah, ki se navezujejo na pomen in nujnost varstva zdravja rastlin. nizacija za kmetijstvo FAO ocenjuje, da bo treba v naslednjega četrt sto- letja pridelati toliko hrane, kot smo je pridelali v zadnjih 10.000 letih sku- paj, kar pa brez uporabe učinkovitih fi tofarmacevtskih sredstev, zdravil, ki rastlinam omogočajo zdravo rast, ne bo mogoče. Za dosego teh ciljev bodo morale svetovne in evropske kmetijske politike bolj tvorno sodelo- vati z industrijo, ki proizvaja sredstva za zdravljenje rastlin, in znova pre- misliti o težnjah po ukinjanju rabe ke- mijskih sredstev za njihovo zaščito, ki so zlasti močne v Evropi. »Danes imamo opravka z zelo resnimi situacijami na ravni raznih civilnih iniciativ, ki stremijo k popol- A črni scenarij je še mogoče preoblikovati s kmetijskimi ukre- pi, ki bodo prilagojeni haloškim kmetijam na strminah, je dejal. Da posluh kmetijskega ministrstva imajo in da bodo oblikovani ukre- pi, ki bodo mladim dali razlog za obstanek na haloškem območju, pa je obljubila kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Leta 2012 je bila oblikovana de- lovna skupina za razvoj Haloz, ki si je prizadevala za sprejetje ukre- pov, ki bi presekali trend zaraščan- ja površin in izseljevanje s tega hri- bovitega območja. A ukrepi, ki so bili takrat sprejeti, so bili premili, posledice premajhne, rezultat je na novo zaraščenih več 100 hektar- jev kmetijske zemlje in opuščene kmetije. »Od nove vlade in starih ljudi si obetamo več, obetamo si nam prilagojene ukrepe, ki bodo imeli večje in boljše posledice,« je dejal Jože Vovk iz Makol, rejec drobnice, ki priložnosti išče tudi na področju turizma. Kateri naj bi bili ti ukrepi, je na- štela ministrica Pivčeva: »Večji delež sofi nanciranja naložb, spod- bujanje kolektivnih naložb, višja subvencijska mera, ki bo upošte- vala težje pridelovalne pogoje, Žetale  Okrogla miza o ohranitvi kmetij na Če bo haloški kmet »Haloškemu kmetu že bijejo zvonovi,« je udarno dejal se izšolali in odšli za boljšim kruhom.« izplačilo za krave dojilje …« A bistveno pri tej zgodbi je, da morajo kmetje doseči skupen dogovor glede oblikovanja ukre- pov kmetijske politike v novi fi nančni per- spektivi. »Za zdaj kaže, da nam je uspelo izpogajati približno enak obseg sredstev kot v preteklem obdobju. Način, kako Štajerski TEDNIK petek, 24. 7. 2020 COLOR CMYK stran 9 petek  24. julija 2020 9Kmetijstvo žavljani EU bomo tako v večji meri odvisni od uvoza hrane iz drugih delov sveta. Naši kmetje so že v sti- ski, saj imajo, denimo, v zelenjadar- stvu dovoljenje za uporabo samo še enega herbicida, proti vse bolj prisotnim strunam in bramorju pa nobenega učinkovitega insekticida več. Tudi za zd ravljenje fuzarioz na žitih v letu ali dveh ne bomo imeli več učinkovitega pripravka. Tako bomo ogrozili pridelek, ljudi pa izpostavili nevarnim toksinom teh gliv, ki povzročajo alergije. Prav žita namreč za večji del človeštva predstavljajo prehransko bazo, kar pomeni, da ima razvoj plesni lahko pogubne učinke na našo prehransko piramido. Kljub enotni evropski zakonodaji je zaradi naci- onalnih pogojev stanje registracij po državah različno, zato tu naši kmetje niso v enakovrednem polo- žaju, saj je njihovim konkurentom v sosednjih, večjih državah na voljo več sredstev.« Foto: Profimedia/M24 Neverjetno je, da se zdi velika ponudba živil na prodajnih policah, ki jo zagotavljata samo dva odstotka kmetov, potrošni- kom samoumevna. A vprašanje je, kako dolgo še. ni prepovedi sredstev za zaščito rastlin, čeprav so v njih ljudje, ki o tem ničesar ne vedo in tudi nimajo nikakršnega kemijskega znanja, na podlagi katerega bi takšne ukrepe lahko presojali,« pravi Renata Fras Peterlin, prokuristka GIZ fi tofarma- cije, gospodarsko interesnega zdru- ženja, ki ga sestavljajo predstavniki podjetij za proizvodnjo sredstev za zaščito rastlin. Hranita nas dva odstotka kmetov »Zahteve javnosti so seveda ukaz politiki in trgovini, ki se nato prilagaja po svoje, toda javnost so tudi kmetje, ki se upirajo novim okoljskim smerni- cam in so proti prepovedi uporabe fi tofarmacevtskih sredstev. Ker pa je kmetov med prebivalstvom ko- maj dva odstotka, to pomeni, da so s stališča vlad najbrž manj pomembni volivci, četudi prav ta majhen odsto- tek skrbi za prehrano preostalih 98 odstotkov ljudi. Neverjetno je, da se zdi velika ponudba živil na prodaj- nih policah, ki jo zagotavljata samo dva odstotka kmetov, potrošnikom samoumevna. A vprašanje je, kako dolgo še.« Kot rečeno, imajo tudi slovenski kmetje na voljo čedalje manj izdelkov za zaščito rastlin, s čimer je v nevar- nosti njihova pridelava in posledično nacionalna samooskrba s hrano, ki je v Sloveniji že tako ena najslabših med državami Evropske unije. Pridelamo namreč le slabih 40 odstotkov hrane za lastne potrebe. »Za vrsto bolezni in škodljivce imamo v Sloveniji sedaj registrirano komaj eno učinkovino ali pa niti te. Z enostransko uporabo, uporabo enega in istega sredstva, dosežemo nasproten učinek od žele- nega, saj škodljivi organizmi razvijejo odpornost, sredstvo postaja neučin- kovito, uporabljamo ga pogosteje in s tem več. Zato je bolje zagotoviti ši- rok izbor ustreznih sredstev in z njimi ravnati strokovno.« Neenakovredni zaradi strožje zakonodaje A na tem področju lahko v Slove- niji in EU pričakujemo še nadaljnje zaostrovanje razmer in izgubo še več učinkovitih sredstev. Evropsko kme- tijstvo bo še bolj kot sedaj pred veli- kim izzivom, saj se na globalnem trgu srečuje s pridelovalci, ki imajo širši dostop do sredstev za varstvo rastlin in so tako lahko konkurenčnejši. »Dr- Namesto stroke odloča politika Sodobni postopki registracije sredstev za zdravje rastlin, ki sledijo željam po varnosti, brez negativ- nih vplivov na okolje in zdravje ljudi, postajajo vse zahtevnejši. Renato Fras Peterlin, strokovnjakinjo za fi tofarmacevtska sredstva, skrbi posebnost EU, kjer o registraciji aktivnih snovi v primerjavi z dru- gimi deli sveta namesto stroke vedno bolj odloča politika, izgube registracij sredstev za zdravljenje rastlin pa so nepredvidljive. »Na trg res prihajajo nove aktivne snovi, a njihovo število ne sledi hitrosti izgube števila obstoječih. Stroški razvoja ene same nove aktivne snovi zanašajo približno 280 milijo- nov evrov, postopek pa traja več kot enajst let. Ob tem je treba poudariti, da so sredstva za varstvo rastlin najbolj preučena od vseh kemikalij.« Samo sedem let nazaj je bilo na trgu sredstev za varstvo rastlin še skoraj 1.000, danes jih je samo še 440. Še bolj zanimiva je primerjava števila kemijskih sredstev: od leta 1993, ko jih je bilo 703, se je do danes njihovo število zmanjšalo za skoraj dve tretjini, saj jih je le še 267. Razvoj in uvajanje bioloških sredstev za zdravje rastlin, je prepričana, ne bosta mogla nadomestiti izpada sintetičnih, saj jih je relativno malo, njihova učinkovitost je nižja, uporaba pa zahteva bistveno več znanja in vlaganj v tehnologijo pridelave rastlin. Kljub temu raziskave za odkritje in izdelavo manj škodljivih sredstev za zaščito rastlin intenzivno potekajo. Foto: KGZS Renata Fras Peterlin pravi, da imajo naši kmetje na voljo čedalje manj sredstev za zaščito rastlin, s čimer je v nevarnosti njihova pridelava in posledično nacionalna samooskrba s hrano. območju Haloz ponovno izvisel, za to ne bo kriva Evropa predsednik društva hribovskih kmetij Franc Cep, saj, kot ugotavlja, na kmetijah vztraja zgolj še generacija, ki bo kmalu dopolnila 50 let: »Mladi pa so Foto: Mojca Vtič bomo oblikovali ukrepe, pa je pretež- no v naših rokah. Na terenu smo sli- šali, kaj potrebujete, kaj potrebujejo posebna območja, območja z omeje- nimi dejavniki in to skušamo umestiti v okvire, ki nam jih določa Evropa.« Dodala je, da imajo ravninske in hri- bovske kmetije različne potrebe, da ima vsaka kmetijska panoga svoje potrebe. »Če bo vsak sektor vztrajal na svojem, ne bo kompromisa. Po- tem se pač nekdo na ministrstvu od- loči in se ukrepi spišejo do konca,« je priznala ministrica. Vsak kmet zagovarja svoje interese Srčika problema tega hribovitega območja z izjemnimi strminami je ravno pogajalska moč oziroma ne- moč majhnih haloških kmetov, kar je navsezadnje priznal tudi predsednik KGZ Slovenije Cveto Zupančič. »Prav bi bilo, da ima ravninski kmet v mislih tudi hribovskega kmeta in da ima do njega razumevanje.« Župan Anton Butolen pa je slišano povzel: »Vedno slišimo, da nam Evro- pa vse diktira. Vi, gospa ministrica, ste dejali, da se moramo sami dogo- voriti glede ukrepov v novi fi nančni perspektivi. Vendar na koncu preteh- ta moč, žal te moči naši kmetje nima- jo, enako kot ne mi, haloški župani.« Rebernišek: "Rešitev je uvedba temeljnega dohodka" Sicer pa so kmetje in KGZ Ptuj z direktorjem Andrejem Reberniškom na čelu ponovili željo po sprejetju posebnega zakona ali drugih zakon- skih predpisov za Haloze. »Politika se menja, pride nova oblast. Če pa imamo nekaj zapisano, pa imamo Županja Majšperka Darinka Fakin in župan Žetal Anton Butolen sta opozorila, da bi k ohranjanju poseljenosti in torej življenja v Halozah pripomoglo tudi večje razumevanje birokratov v Ljubljani do razpršene gradnje. »V mestu se najboljša kmetijska zemlja pozidava, tukaj pa zarašča. Če načrtovalec okolja v prestolnici reče, da je tukaj razpršena gradnja zločin, ker da je predraga, pomeni, da nikoli ni bil na terenu ali pa da ni bil na terenu vsaj zadnjih 40 let. Če imamo ob cesti tri kmetije, potem četrta pomeni le pocenitev investicije v infrastrukturo.« Tudi Fakinova je podala primer nerazumevanja birokratov do potreb haloških občin: »Dve družini sta želeli graditi v Halozah, sami smo šli in skušali v Ljubljani izprositi dovoljenje za gradnjo, a nismo bili uspešni. Tudi zaradi neposluha v Ljubljani se prebivalstvo v haloškem predelu znižuje, in če tukaj ne bomo nekaj naredili, Haloze čaka temna prihodnost. Foto: MV V mestu najboljša kmetijska zemljišča pozidana, v Halozah zaraščena osnovo,« je pojasnil. In dodal še en predlog, ki po njegovem mnenju lahko zagotovi obstoj nekaj hek- tarjev velikih oziroma malih kmetij v Halozah – to je temeljni doho- dek. »Težko pričakujemo, da bo človek, ki dela na kmetiji, ob tem še hodil v službo. Morda to počne še sedanja generacija kmetoval- cev, v prihodnje tega ne bo več,« je pojasnil. »Potrebna je posebna obravnava Haloz. Veseli nas, da ima ministrstvo posluh in da so na vidiku spremembe,« je še zaključil. Štajerski TEDNIK petek, 24. 7. 2020  COLOR CMYK stran 10 petek  24. julija 2020Ljudje in dogodki10 Ker se na razpis lahko prijavijo projekti, vredni več kot 700.000 evrov, se je hajdinska občina za energetsko sanacijo šole prijavi- la skupaj z občino Duplek. Tudi ta namreč želi obnavljati šolske prostore. Oboji si obetajo zajeten delež evropskih sredstev. Ali bodo uspešni, bo predvidoma znano septembra. So pa že korak bližje k realizaci- ji, saj so z javnim pozivom izbrali podjetje, ki je pripravljeno vstopiti v javno-zasebno partnerstvo. Prija- vilo se je namreč le podjetje Plistor iz Ptuja, ki je izpolnjevalo vse zah- tevane pogoje. Prenovo javnega objekta OŠ Hajdina, ki je v občinski lasti, na- meravajo izpeljati sočasno z vzpo- stavitvijo sistema energetskega upravljanja objekta v prihodnje po modelu energetskega pogod- beništva. Zasebnik bo sofi nanciral nekaj manj kot polovico vrednosti investicije, 191.000 evrov. Pogod- beništvo pa bo trajalo 20 let. Delež občine znaša 61.000 evrov, iz naslova javnih virov EU in RS (Ministrstvo za infrastrukturo) pa si obetajo 164.037 evrov. Župan Stanislav Glažar upa, da bodo na razpisu uspešni. »Tak sistem ob- nove oziroma energetske sanacije šole je trenutno optimalen. S tem je soglašal tudi občinski svet. Upa- mo le še na pozitiven razplet in pri- dobitev evropskih sredstev.« Sanacija se bo predvidoma pri- hodnje leto izvedla na starem delu šole, prinesla pa bo številne izbol- jšave tudi z vidika prihranka pri stroških za energijo . Preša pravzaprav ne izvira z njihove domačije, ampak je Sen- čakova. Kar dolgo, priznava Ma- tjaž Žnuderl, je ležala razstavljena in čakala, da pride na vrsto ob številnih nujnih delih na kmetiji. Slednjič je dočakala; letos spo- mladi jim jo je namreč z očetom Jožetom uspelo obnoviti, urediti in postaviti, da je zasijala, a ne več kot aktivna vinska preša na kamen, ampak zgolj kot okras in kulturna dediščina. »Z očetom sva razmišljala, kako bi jo umestila v prostor, padla je ideja, da bi stala kar ob fasadi hiše, kjer že raste tudi potomka Stare trte. Najprej sva prostor tlakovala, nato nanj postavila prešo. Pri tem sta bila najtežja kamen, ta tehta kar 1,7 tone, in tako imenovani prešpan, debeli tram za stiskanje grozdja, ki je dolg šest metrov. Taki prešpani so med kupci starih hrastovih tramov danes še pose- bej cenjeni, saj jih iščejo za izde- lavo pohištva. Ohranila sva tudi leseni pod od preše, a ga preure- dila v praktično klop za sedenje,« pripoveduje Žnuderl in nas zatem popelje še v sodobnost, in sicer v brezhibno urejeno vinsko klet z moderno tehnologijo 21. stoletja, ki jo zahteva profesionalno vino- gradništvo. Ni več nekdanje romantike Medtem ko je bilo prešanje grozdja nekoč velik družabni do- godek, na katerem so se ljudje sprostili in poveselili, pesem pa je pogosto odmevala še pozno v noč, danes ni več tako. »Res je, da pri tem opravilu ne potrebuje- mo več veliko pridnih rok, ni več tiste romantike iz prejšnjih časov, gre pač za posel, ki ga ne moremo mešati z zabavo. Kljub temu pa pri nas še vedno organiziramo manjšo simbolično trgatev za svojce in pri- jatelje, s katero skušamo ohranjati delček nekdanje tradicije.« Družina Žnuderl obdeluje šest hektarjev vinogradov, iz katerih letno dobijo približno 50.000 litrov vina; največ rumenega muškata, sovinjona in penin. Trsničarstvo je njihova dopolnilna dejavnost. Vina prodajajo pod blagovno znam- ko Gomilski, ki je dobila ime po 352-metrskem razglednem stolpu na Gomili, ki stoji v neposredni bli- žini njihove domačije. »Hujše krize zaradi znane situacije z viški vina in covidom-19 na srečo za zdaj ne čutimo, morda tudi zato, ker ne prodajamo grozdja, ampak konč- ni izdelek – vino, za katerega nam je uspelo obdržati kupce. Dejstvo je, da mora biti kmet danes zelo vsestranski. Gledati mora široko sliko, tu pa igra neprecenljivo vlo- go znanje, brez tega ne gre,« pravi Žnuderl, ki je zato tudi študiral ag- ronomijo. Foto: SD Tri generacije vinogradniške družine Žnuderl so ponosne na obnovljeno staro prešo. Juršinci  V Senčaku stoji 110 let stara obnovljena preša na kamen Danes štejeta vsestranskost in znanje Vinogradništvu in trsničarstvu, od katerega živijo, so se Žnuderlovi iz Senčaka pri Juršincih poklonili tako, da so obnovili prešo iz leta 1910 in jo postavili ob pročelje hiše. Pogled na staro lepotico iz hrasta in kamna je tako prva stvar, ki jo prišlek zagleda, ko se pripelje k njim na dvorišče. Foto: ČG Občina Hajdina namerava izvesti energetsko sanacijo starega dela šole. Hajdina  Javno-zasebno partnerstvo Izbrali zasebnika za prenovo šole Občina Hajdina je iskala najkrajšo pot do zagotovitve sredstev za potrebno energetsko sanacijo starega dela šole in vrtca. Odločili so se za javno-zasebno partnerstvo. Pred nekaj dnevi so zasebnika, ki je pripravljen sodelova- ti v pol milijona evrov vrednem projektu, že izbrali. Zdaj upajo le še, da bodo uspešni na razpisu za evropska sredstva, na katerega se prijavljajo skupaj z občino Duplek. Ptuj  Priprave na 20-letnico Soroptimistk Letos brez koncerta Članice Soroptimist kluba Ptuj so se te dni dokončno odločile, da velikega tradicionalnega osmomarčevskega koncerta, ki so ga po odpovedi v marcu zaradi koronavirusa prestavile na jesen, letos zaradi negotove situacije ne bodo organizirale. „Prestavile smo ga v leto 2021, ko ga bomo izvedle v prvotno načrto- vani vsebini. Tako bodo letos kupljene vstopnice veljale za koncert v pri- hodnjem letu. Vsem, ki so to želeli, smo denar vrnile. Po programu za le- tos bomo podelile štipendijo nadarjeni študentki, podobno kot prejšnja leta pa smo s sredstvi podprle projekta Mirno morje in Botrstvo. Izpeljati želimo tudi božični bazar, če bo to le mogoče. V času koronavirusa smo s tisoč evri pomagale tudi ptujski bolnišnici pri nakupu zaščitne opreme,“ je povedala predsednica Soroptimist kluba Ptuj Tanja Tučič. Bolj ali manj se sedaj že posvečajo pripravam na 20-letnico delova- nja v letu 2021. Ob jubileju bodo izdale tudi zbornik, v katerem bodo v sliki in besedi predstavile svoje poslanstvo, dejavnost na humanitar- nem področju in projekte, ki so jih izvedle za večjo prepoznavnost in kakovost življenja na Ptuju. Njihov daleč največji projekt v skoraj 20-le- tnem delovanju je bil nakup mamografa za potrebe ptujske bolnišni- ce. Uredile so krožišče pri ptujski bolnišnici, s pomočjo sponzorjev in donatorjev so mestu darovale pitnik na Vinarskem trgu, od lani pa ima po njihovi zaslugi Ptuj prstan, ki je izjemna kulisa za vse tiste, ki želijo panoramo mesta z enkratno veduto ujeti v njegov obroč. Še naprej bodo s svojim delom in prispevki pomagale tam, kjer bo to potrebno. Foto: Črtomir Goznik V Soroptimist klubu Ptuj so se odločili, da letos velikega tradicionalnega koncerta ne bodo organizirali. Foto: Arhiv podjetja V osnovi so posodobili način spremljanja celotnega vodovodnega sistema iz zastarelih in nezanesljivih analognih modemov na hiterjši in učinkovitejši GPRS-sistem mobilne telefonije. Prehod na GPRS-komunikacijo je Komunalnemu podjetju Ptuj prine- sel zanesljivost, hitrost, neobčutljivost na motnje in prihranek pri stro- ških. V Komunalnem podjetju Ptuj že beležijo prihranke pri mesečnih računih telekomunikacijskega operaterja, ki se je znižal na tretjino. Po- leg tega nov sistem nadzora omogoča avtonomno delovanje samega črpališča Skorba, kjer samodejno spremlja dogajanje na vodooskrb- nem sistemu in samostojno upravljanje z vodnjaki, kar je bistveno raz- bremenilo operaterje v nadzornem sistemu. Modernizacija nadzorne- ga centra upravljanja, ki jo v Komunalnem podjetju Ptuj z rešitvami Schneider Electric izvaja Petrol, omogoča upravljavcu hitrejše in bolj informirano odzivanje, hitrejše poznavanje vodnih izgub in skrajša- nje odzivnega časa odprave okvar, povečanje obratovalne varnosti, optimiranje rabe električne energije in najboljšo storitev za končne uporabnike. »Vse to prinaša zmanjšanje načrpane količine vode in s tem manj porabljene električne energije, kar zmanjšuje obremenitve vodnih virov,« je še dodal Miha Petrovič, ki v Komunalnem podjetju Ptuj nadzoruje projekt posodobitve. Volitve bodo v potekale v ne- deljo, 27. septembra, v osmih volilnih enotah. „Morebitni drugi krog nadomestnih volitev se bo opravil 14 dni po prvem krogu, torej v nedeljo, 11. oktobra,“ so povedali na občini. Kar 3.438 volilnih upravičen- cev bo odločalo o tem, kdo bo občino vodil do konca manda- ta. Kdo vse se bo podal v boj za županski stolček, za zdaj še ni znano. Uradni seznam potr- jenih kandidatur bo občinska volilna komisija objavila med 7. in 11. septembrom. Kandidati pa morajo po rokovniku za izvedbo volitev kandidature vložiti do 27. avgusta, 28. avgusta pa se bo za- čela volilna kampanja. Starše  Volilna kampanja pred vrati Še pred koncem septembra na volišča V ponedeljek je občinska volilna komisija Občine Starše pod predsedovanjem Mar- jana Premzla razpisala nadomestne volitve za župana občine Starše. Podravje  Modernizacija v Komunali Ptuj Avtomatski nadzor porabe in kakovosti vode Podjetje Schneider Electric je v Komunalnem podjetju Ptuj izvedlo obsežen projekt modernizacije, s katerim so znižali stroške in zagotovili avtonomno delovanje črpališč. Štajerski TEDNIK petek, 24. 7. 2020  COLOR CMYK stran 11 petek  24. julija 2020 Ljudje in dogodki 11 Oba predstavljata celoten ko- lektiv Javnih služb Ptuj, ki je v času kriznih razmer zaradi epidemije novega koronavirusa skrbel za ne- moteno delovanje gospodarskih javnih služb in za urejeno ter čisto okolje. Zaposleni na področju dejav- nosti komunalnega gospodarstva so bili v času nedavne epidemije koronavirusne bolezni nepogreš- Korenine rodovniškega dreve- sa segajo daleč nazaj, ko sta se poročila Matevž in Marija Cafuta in se naselila v viničarijo na Gorci. Rodilo se jima je sedem otrok, še živeča sta Milica in Albin. Na svet je privekalo 21 vnukov, 18 je še živih, njuno družinsko drevo pa nadaljuje 30 pravnukov. Dan so začeli z zahvalno mašo pri Sv. Trojici na Gorci, ki jo je da- roval pater Benjamin Mlakar v so- maševanju z Damjanom Tikvičem. Marsikateremu se je oko orosilo že v cerkvi ob lepi vzpodbudni pri- Slovenija, Podravje  Jabolko navdiha komunalnim delavcem Nagrajena tudi Ptujčana Sredi julija je predsednik RS Borut Pahor sprejel komunalne delavce iz vse Slovenije, ki so s svojim požrtvovalnim delom kljub omejitvam v času pandemije zagotavljali nemoteno izvajanje občinskih gospodarskih javnih služb. Med udeleženci podelitve priznanja sta bila tudi dva komunalna delavca iz Javnih služb Ptuj: Rajko Zupanič iz enote urejanja in čiščenja javnih površin ter Robert Šuen iz enote ravnanja z odpadki. Podlehnik  Spomine obujalo 40 sorodnikov Srečanje potomcev Šrajeve domačije V začetku julija so se na pobudo Marije Prevolšek prvič srečali potomci Šrajeve domačije z Gorce, kjer je sedaj urejen viničarski muzej. Srečanja se je udeležilo okrog 40 sorodnikov. Foto: osebni arhiv Robert Šuen Prejemnika jabolka navdiha Rajko Zupanič in Robert Šuen s predsednikom RS Borutom Pahorjem Foto: Klementina Prevolšek ljivi in dela niso odložili niti takrat, ko je večina države obstala. S tem so bili tudi pomemben in zanes- ljiv člen pri preprečevanju širjenja okužb. »Čistilke in smetarji ste ne- nadomestljivi. Zaposleni v javnih in zasebnih službah zagotavljate, da vse deluje, kakor da ne bi bilo po- sebnih razmer – zaradi vas imamo vodo, elektriko, internet, ulice so urejene, ceste varne,« je zapisano v utemeljitvi jabolka navdiha Priznanje je v imenu udeležen- cev prevzel predsednik Zbornice komunalnega gospodarstva Miran Lovrič, ki se je zahvalil za izkazano čast in poudaril, da so bile priori- tete komunalnih podjetij v času epidemije predvsem varstvo zapo- slenih in opravljene storitve za go- spodinjstva in gospodarstvo. digi in ko so privreli na dan vsi lepi in grenki spomini. Po maši so si še ogledali cerkev in se odpravili na pokopališče ter se spomnili vseh pokojnih sorodnikov in jim prižgali svečko. Ogledali so si seveda tudi vini- čarski muzej na Gorci, kjer je dru- žina začela poganjati korenine. Albin in Milica, ki sta živela v njej, sta povedala marsikatero žalostno in veselo zgodbo. Prisluhnili so še kulturnemu programu turističnega podmladka in pozdravu organiza- torke srečanja Mariji Prevolšek. Zabave in obujanja spominov na dogodku ni manjkalo, prav tako so se sorodniki povezovali, spoznava- li svoje korenine in krepili družin- ske vrednote. Sorodniki si želijo in upajo, da bo srečanje postalo tradicionalno in da se srečajo na Šrajevem vsako leto. »Med sorodniki ostaja nevidna povezanost, ki ji na svetu ni enake. Dobro je, če zmoremo prepoznati dediščino, ki nam je bila dana po prejšnjih generacijah,« je zaključila Zdenka Golub iz TD Podlehnik. ŠOPEK GORENJSKIH BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj, Če še ne veste, kje boste izkoristili vaš vavčer, preživite vikend, 29. in 30. avgusta, za ceno 165 € v družbi ekipe Radio-Tednik Ptuj ter z nami obiščite ŠOPEK GORENJSKIH NAGELJČKOV. • • • • • • • • Štajerski TEDNIK petek, 24. 7. 2020  COLOR CMYK stran 12 Kidričevski svetniški zbor je na seji občinskega sveta, ki je bila le nekaj dni za tragičnim dogodkom, ugotavljal, da je cesta sedaj, ko je obnovljena, žal tudi bolj nevarna. Lepa, ravna, široka in gladka ces- ta voznika kar zamika, da močne- je potisne na plin in pelje z večjo hitrostjo. Hitrost je nemalokrat tudi razlog, ki pripelje do prome- tne nesreče. Čeprav je cilj vsake obnove ceste zagotoviti večjo prometno varnost, so se Kidričani po junijskem tragičnem dogodku spraševali, ali morebiti z novo in širšo cesto niso prišli do naspro- tnega učinka – da vozniki vozijo hitreje, posledično je tveganje za nesreče večje. Tovorni promet skozi naselja Druga pereča točka na cestah v Kidričevem je tovorni promet, zlasti dostava in odprema pri veli- kih industrialcih. Dovozne ceste do kidričevskih tovarn so za vlačilce in težki tovorni promet neprimerne. Nemalokrat se vozniki tovornih vozil zaradi nepoznavanja lokacije izgubijo in z vlačilci izgubljeno ta- vajo tudi skozi Njiverce, kjer so ces- te za tovrstni promet popolnoma neprimerne. Župan Anton Lesko- var je dejal, da se bodo neprijetnim situacijam s tovornim prometom skozi naselja popolnoma izognili, ko bodo zgradili obvoznico. Če bo šlo vse po načrtu, bi obvoznico za- čeli graditi letos jeseni. Vozniki pogosto s pretežko nogo Vodja medobčinskega redarstva Robert Brkič je na julijski seji kidri- čevskega občinskega sveta pojas- nil, da so v lanskem letu na obmo- čju občine Kidričevo obravnavali 185 kršitev cestnoprometnih pred- pisov, od tega je bilo 136 prekrškov zaradi prekoračitve dovoljene hi- trosti vožnje. Leto prej so redarji prehitro vožnjo izmerili pri 108 vo- znikih. Največ prekoračitev hitrosti so izmerili v naseljih Apače (36) in Mihovce (69). Vozniki so imeli težko nogo predvsem v Mihovcih. Prvi rezultati meritev hitrosti so bili izredno slabi tako po številu kršitev kot tudi izmerjeni hitrosti vožnje, ki je bila visoko nad dovoljenimi ome- jitvami. Sčasoma se je ob vsakem nadzoru število kršitev postopoma zmanjševalo, enako tudi izmerjene hitrosti vožnje. Najvišja hitrost vo- žnje v naselju, ki so jo medobčinski redarji izmerili v preteklem letu, je bila v Kungoti, in sicer 93 km/h. Vožnja brez pasu, sprehod v temi brez kresničke Redarji so poostren nadzor iz- vedli tudi ob začetku novega šol- skega leta, ko so staršem otrok izrekli opozorila zaradi vožnje brez uporabe varnostnega pasu, preč- kanja cestišča izven označenega prehoda za pešce in parkiranja na zelenicah ali lokacijah, kjer to ni dovoljeno. Pri pešcih so zaznali ne- uporabo kresničk in odsevnih tra- kov. Pri mladih mopedistih, zlasti voznikih skuterjev, redarji še ved- no opažajo vožnjo brez uporabe varnostnih čelad. petek  24. julija 2020Kronika12 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno. Sredi dne- va in popoldne bodo nastaja- le krajevne plohe in nevihte, ki se bodo ponekod nadalje- vale tudi v noč na soboto. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 17, na Primor- skem do 19, najvišje dnevne od 22 do 29 °C. Dejstvo je, da so električni ski- roji prehiteli Slovenijo po desni; zakon, ki bi jasno opredelil oziro- ma določal, kaj je dovoljeno in kaj ne, namreč še ni nared oziroma je šele zdaj prišlo do predloga novele zakona o pravilih cestnega prome- ta, ki določa tudi pravila ravnanja za električna posebna prevozna sredstva, med katera štejemo tudi električne skiroje. Na ministrstvu so ob tem po- jasnili, da se bomo z e-skiroji lah- ko vozili na površinah za pešce in kolesarskih površinah, »pri čemer bodo morali uporabniki električ- nih posebnih prevoznih sredstev hitrost vožnje prilagoditi površini, po kateri se gibajo. Hitrost na ob- močjih v prometu, ki so namenjena pešcem, ne bo smela preseči naj- večje hitrosti, s kakršno se lahko gibljejo pešci. Če bomo hitrejši, nas lahko oglobijo za 80 evrov. Kjer teh prometnih površin ni oziroma niso prevozne, smejo električna posebna prevozna sredstva upo- rabljati tudi desni rob smernega vozišča ceste v naselju.« Mladi jih ne bodo smeli voziti Pri vožnji ponoči morajo skiroji na električni pogon imeti žaro- mete spredaj in zadaj, vključno z odsevniki. Predvidena kazen, če e-skiro ne bo tako opremljen, zna- ša 40 evrov. Kar zadeva zaščitno opremo, morajo čelado na e-ski- roju nositi vsi do dopolnjenega 18. leta starosti. Kazen za neupo- števanje: 120 evrov. Predlog tudi pravi, da otroci do 14. leta električ- nega skiroja sploh ne bodo smeli upravljati. Kazen v višini 120 evrov preti tudi, če bomo vozili električni ski- ro in istočasno še telefonirali ali počeli nekaj, kar bi zmanjševalo našo slušno ali vidno zaznavanje oz. zmožnost obvladovanja e-ski- roja. Enkrat višja kazen za telefoniranje med vožnjo Ministrstvo za infrastrukturo se je odločilo zaostriti še nekatere kaz- ni, med drugim tudi za telefoniranje med vožnjo. »Zaradi vse večje razšir- jenosti uporabe mobilnih telefonov v Sloveniji in premajhnega zavedanja o posledicah v prometnih nesrečah, ki ga predstavlja uporaba mobilnega telefona med vožnjo, se predlaga zvišanje globe in kazenskih točk za ta prekršek,« so sporočili z ministrstva. Tako bi globa po novem znašala enkrat več prej, to je po novem 250 evrov, k temu pa si bo prekrškar »pri- služil« še tri kazenske točke. Kar skozi rdečo Zanimivo je novo pravilo, ki do- loča (če bo predlog novega zako- na jeseni sprejet), da je vozniku ob rdeči luči na semaforju, ki mu je dodan prometni znak za vožnjo desno ob rdeči luči na semaforju, dovoljena vožnja desno ob rdeči luči na semaforju, vendar le ob po- goju, da je smer prosta. V novem predlogu zakona pa še ni prišlo do sprememb v delu, ki se nanaša na vožnjo pod vplivom al- kohola. Marsikdo od pristojnih, ki v državi delajo na področju prome- tne varnosti, si prizadeva za ničelno toleranco do vinjenih voznikov, kar pomeni, da bi radi dosegli, da bi v prihodnosti zakon spremenil tako, da bi bile visoke kazni za vsakega, ki bi napihal vsaj malo nad 0,0, in ne samo za tiste, ki bi napihali nad 0,50 grama alkohola na kilogram krvi, ki zdaj predstavlja mejo. Slovenija, Podravje  Kaj prinaša novi predlog zakona o cestnem prometu Z jesenjo morda že novosti, tudi višje kazni za voznike Ministrstvo za infrastrukturo, ki je pripravilo predlog novega zakona, je e-skiroje uvrstilo med električna posebna prevozna sredstva, ki lahko dosežejo najvišjo hitrost 25 kilometrov na uro. Za preseganje te hitrosti je predvidena kazen kar 500 evrov. Kidričevo  Stanje prometne varnosti Lani relativno dobro, letos na cestah ugasnili že dve življenji Podatki s področja prometne varnosti za občino Kidričevo so glede na poročilo medobčinskega redarstva za minulo leto relativno dobri. Letošnje poletje pa je prenovljena glavna cesta proti Lovrencu vzela dve življenji. Pred mesecem dni sta v prometni nesreči umrla kolesar in motorist, oba domačina. Foto: GT/M24 Kidričani in Njiverčani se pritožujejo zaradi težkega tovornega prometa po lokalnih cestah. Župan Anton Leskovar poudarja, da bo problem odprav- ljen, ko bodo zgradili obvoznico. Foto: M24 Predloga zakona natančno opredeljuje tudi vožnjo z električnimi skiroji; med drugim jih ne bodo smeli voziti mladi do 14. leta. Foto: Dreamstime/M24 Kazen za telefoniranje med vožnjo se bo, če bo predlog zakona sprejet, pod- vojila. Število prekoračitev hitrosti po letih 2016 48 2017 52 2018 108 2019 136 Vir: Medobčinsko redarstvo SOU Sp. Podravje Štajerski TEDNIK petek, 24. 7. 2020 COLOR CMYK stran 13 petek  24. julija 2020 Kultura 13 Ste že brali / Mitja Čander: Rodbina Če želite izvedeti, kdo je gost današnjega bralnega kotička, boste najbrž storili tako, kot sem jaz: šli bos- te na internet, poiskali (=poguglali) njegovo uradno spletno stran (https://www.jergovic.com/bio-bibli- ografi ja/) – in tam našli tako rekoč nič biografskih podatkov: rodil se je leta 1966 v Sarajevu, živi pa »v neki vasi pri Zagrebu«. (Iz nekih podatkov sklepam, da je doma v Zaprešiću, vasi tik pred Zagrebom.) In to je to. Kaj pa koga briga vse drugo v zvezi z njego- vim življenjem! Pa menda se ne boste z njim poročili, ampak želite prebrati kakšno njegovo literarno delo. In tu se začne. Ko človek pogle- da spisek njego- vih del, objavljen na tej spletni strani, ostane brez besed. Pravi človek iz Ašker- čevega verza: »V delih svojih živel sam boš večno!« Jergovićeva čaša nesmrtnosti je neverjetna! Če pa želite spoznati njegovo življenje v času med rojstvom v Sarajevu in življenjem v Za- grebu, je roman Rodbina pravi kraj za to. V njem namreč izvemo vse o njegovi ožji in širši žlahti. Pa še o sosedih, njihovih navadah in razvadah. Pa seveda – ker se pripoved o rod- bini začenja za časa Jergovićevega pradedka – še o zgodovinskem ozadju krajev nekdanje naše bivše skupne države. Na katero smo mnogi še danes rodbinsko, čustveno in kako drugače vezani. Jergović je torej rojen v Sarajevu, potem se je preselil na Hrva- ško. V nič kaj posebej prijazno okolje. »V času mojega prihoda v Hrvaško je bila to etnično zelo homogena dežela, z devetdeseti- mi odstotki Hrvatov in katoličanov, v kateri se je večina izredno sovražno obnašala do vseh, ki so pripadali kaki manjšini. To sov- raštvo je bilo v temelju državne ideologije, vendar ga je določa- lo tudi dejstvo, da je v deželi potekala vojna in da je bila tretjina njenega ozemlja zasedenega. Vlogo okupatorja je igrala nekdanja JLA, vlogo domačih izdajalcev pa so igrali pripadniki srbske na- rodnostne manjšine. Toda kot sovražnike so doživljali tudi maloš- tevilne hrvaške muslimane, saj so v tem času, jeseni 1993, hrvaške oblasti začele agresijo na muslimanska območja v Bosni in Herce- govini. Zunaj nacionalnega koda so bili sovražniki znotraj družbe še ateisti, ki so državljane spominjali na štirideset let komunistične vladavine, verjetno pa tudi na lastno licemerje glede vere v Boga. Dokler je bila to želena družbena norma, so ga množično zanikali, zdaj ko se je čas spremenil, so enako množično drli v cerkve.« (Str. 14.) Roman, kot ga je napisal Jergović, bi pravzaprav lahko napisal marsikdo od nas, če bi seveda bil za to nadarjen in še zlasti, če bi se nam dalo brskati po družinskih koreninah. Moja babica je rada rekla: »Moje življenje je bilo pravi roman!« Pa žal tega njenega družinskega romana ni nihče napisal. Jergović pa ga je. Z vsem razvejanim družinskim drevesom, ki je obsegalo ves Balkan. Tudi na Slovensko so segale veje njegove družinske krošnje. Čeprav so že precej pozabljene, so se pa ohranile v tem romanu. Jergović je namreč kritičen do tega, kako današnja družba pozablja na to, s kakšnimi žrtvami je bila ustvarjena. Tako je na Hrvaškem, pa tudi v Sloveniji. (Ja, tudi če roman govori o tujem kraju, je dobro, če si ga vsaj malce preslikaš na domače razmere. Še zlasti, če v njih živiš.) Tako na primer o nekem sorodniku, Slovencu Stanku Rojniku, ki je bil žrtev ustaškega nasilja (malo pred osvoboditvijo, aprila 1945, so ga ustaši ob umiku iz Sarajeva skupaj s številnimi drugimi obesili v nekem drevoredu), zapiše: »Ime Stanka Rojnika je še nekaj časa živelo v spominu stanovalcev poslopja nad Templjem. /.../ Pozneje ni bilo ničesar, kar bi jih spominjalo na tega človeka, čigar ime je zabeleženo samo v nekaterih starih knjigah v mestnem arhivu na seznamu žrtev fašističnega nasilja. Nič se ni imenovalo po Stanku Rojniku. In se tudi nikoli ne bo imenovalo. To, za kar je dal življenje, ne obstaja v nobeni obliki več.« (Str. 129.) Ko boste imeli veliko časa (poudarjam: veliko časa, kajti roman obsega skoraj nespodobnih 935 strani!), vzemite v roke Rodbino. Mogoče vas bo roman vzpodbudil, da malce pobrskate po svojih družinskih koreninah, svojih spominih in spominih svojih še živečih sorodnikov. Vsi dogodki bodo potekali ob doslednem upoštevanju vseh zdravstvenih in varnostnih ukre- pov. Mladen Delin, umetniški vod- ja in direktor festivala, je tik pred odprtjem festivala povedal, da sta pri obiskovalcih opazna strah in previdnost zaradi covida-19, kar zadeva nakupa vstopnic v pred- prodaji. Prepričani pa so, da jim bo tudi letos uspelo napolniti vsa pri- zorišča, četudi bodo letos na glav- nem, na dvorišču minoritskega samostana, lahko postavili le 220 do 270 stolov, ob upoštevanju 1,5 m razdalje. Člani skupnega gospo- dinjstva bodo lahko sedeli skupaj. Na vseh drugih prizoriščih bo do- gajanje lahko spremljalo do 50 gle- dalcev. 120 jih bo lahko le na dvo- rišču dominikanskega samostana. Nastopi pa se bodo zvrstili še na ptujskem gradu, Slovenskem trgu, kjer se bodo predstavili mladi glas- beniki, v Domu kulture Muzikafe in v Mestnem kinu s Kino vrtičkom. Na svečanem odprtju festivala, ki bo 26. julija, bo na minoritskem dvo- rišču nastopil Big Band RTV Sloveni- je s solisti: Klemnom Slakonjo, Majo Keuc, Ano Soklič, Alenko Godec in Jurijem Bučarjem. Oto Pestner in Uroš Perić bosta s svojima izjemni- ma vokaloma popeljala v obdobje kralja rock'n'rolla Elvisa Presleyja. Na dvorišču minoritskega samosta- na bosta gostovala 28. julija. Dan kasneje bodo obiskovalci na glav- nem festivalskem prizorišču lahko prisluhnili glasbenemu dialogu dveh prvakov slovenskega koncertnega roka, Guštija in Tomija Megliča. Vla- do Kreslin z gosti pa bo postavil piko na i zadnjega festivalskega večera. Z izbranimi nastopi vabijo tudi sklo- pi Glasbe v mestu, Mladi virtuozi, ob že omenjenem Odru mladih na Slovenskem trgu, spremljevalnem programu, ki je tudi letos odprl vra- ta mladim glasbenim talentom v Po- letni glasbeni šoli, in Otroški festival, ki je prav tako festivalska stalnica. Še več o dogodkih 12. festivala Arsa- na pa prinaša programska knjižnica. V Društvu za glasbeno umet- nost Arsana so ne glede na vse na- pore, povezane s pripravo letoš- njega festivala, na koncu nadvse zadovoljni, da ga bodo vendarle lahko izpeljali. Po izbruhu pande- mije namreč v začetku niso imeli podpore za izvedbo. Četudi bodo vsi dogodki potekali v omejenem obsegu oz. z največ 270 oz. 50 gle- dalci, bo zagotovo tudi letošnji fe- stival spisal kakovostno zgodbo v vsebinskem smislu. Redkokdaj se namreč zgodi, da bi na odru enega festivala nastopali samo slovenski glasbeniki oz. izvajalci. Zaradi preprečevanja okužbe s covid-19 pijače na letošnjih prizo- riščih ne bo mogoče dobiti. V pro- gramu glasbenega festivala Arsa- na pa letos iz znanih razlogov tudi ni Odprte kuhne. Ptuj  Začetek glasbenega festivala Arsana 2020 Stoodstotno slovenski nastopi in omejena prizorišča Z dogajanjem na Mitrovem vrtu hotela Mitra se bo nocoj začel 12. glasbeni festival Arsana 2020, ki bo v celoti gostil domače glasbenike oz. izvajalce. Le-ti se tako kot občinstvo že ve- selijo nastopov v najstarejšem slovenskem mestu, ki jih je vedno prijazno sprejelo. Z glasbe- nimi dogodki in spremljevalnim programom (poletna glasbena šola) in otroškim festivalom bo Društvo za glasbeno umetnost Arsana s soorganizatorji tudi letos poskrbelo za glasbeno eksplozijo v mestu do 30. julija. Z delom dogajanja pa bo 1. avgusta gostovalo še v Ormožu. Ptuj  Letos koncertna izvedba Poletne noči 2020 Zabava bo, a brez plesa Zabavni del praznika MO Ptuj bo letos potekal povsem drugače. Pandemija covid-19 je tudi na tem delu posegla vmes. Dvodnevna zabava je v preteklosti polnila ulice in trge starega Ptuja. Letos bo potekala le en dan, 1. avgusta, na ptujski tržnici. Zaradi zago- tavljanja varnostnih in zdravstvenih standardov se je spremenila v kulturno prireditev s sedežnim redom, na kateri bodo nastopali slovenski oz. domači glasbeni izvajalci. Ptu- jski gostinci, ki so tudi producenti dogodka, so tudi pri sestavi samega programa sledili strateškim usmeritvam mesta na področju kulture, oživljanju starega mestnega jedra in prizadevanjem, da mesto uspe pri kandidaturi za Evropsko prestolnico kulture 2025. Predvsem pa so želeli tudi sami s kakovostnim glasbenim dogodkom prispevati k mestne- mu praznovanju. »Prizorišče (ptujska tržnica) bo urejeno tako, da bo omogočalo nadzor nad vstopom in izstopom gostov (ograja), dezinfekcijo rok ob vstopu in še na sedmih doda- tnih mestih, za nastopajoče pa še v zaodrju in na odru. Higienska navodila za obiskovalce (goste) bodo izobešena na vidnih mestih v slovenskem in angleškem jeziku. Prisotna bo varnostna služba, ure- jen bo sedežni red. Iz teh razlogov smo bili primorani izbrati primerno lokacijo in uvesti vstopnino (de- vet evrov), s katero želimo pokri- ti manjši del stroškov. Poskrbeli bomo tudi za postrežbo pijače in hrane,“ so povedali ptujski gostin- ci, sicer tudi producenti dogodka. To so: Olimpic, d. o. o., s poslov- no enoto Kava bar Florijan, Rick's cafe, gostilna Pri pošti, The Legend Pub, Bodi kavarna in Ptujska kavar- na podjetja Javne službe Ptuj. Koncertna oblika Ptujske noči 2020 se bo začela ob 20. uri in bo trajala do tretje ure zjutraj. V tem času se bodo zvrstili številni glas- beni nastopi v okviru treh pro- gramskih sklopov. Začelo se bo ob sončnem zahodu. Gosti bodo v tem delu uživali v „zlati uri“, v kateri Ptuj najlepše zažari; nova tržnica v srcu mesta to omogoča. Jure in Katarina ter Vinilnica (giba- nje ljubiteljev vinilnih plošč) bodo s slovenskimi in tujimi popevkami pričarali zlata šestdeseta in sedem- deseta leta prejšnjega stoletja. Poletno noč, ki jo namenjajo malo zahtevnejšemu občinstvu, bodo začeli s predstavo Eno balado, pro- sim!, v izvedbi akademskih glasbe- nic Zvezdane Novakovič in Urške Centa. Nadaljevala jo bo slovenska diva Helena Blagne, ki bo nastopila s svojim gala programom. V skle- Foto: Črtomir Goznik Največja ptujska mestna zabava – Ptujska noč –, ki je ptujske ulice in trge polnila vrsto let, se je z lanskim doga- janjem za vedno poslovila. Letos vabi 1. avgusta s koncertnim programom na ptujsko tržnico. Foto: Črtomir Goznik Mladen Delin, umetniški vodja in direktor festivala Arsana: „Vse načrto- vane dogodke bomo izvedli, ob doslednem upoštevanju vseh zdravstvenih in varnostnih ukrepov.“ pnem delu Poletne noči bodo oder zavzeli mladi Ptujčani, redni gostje Radia Val202, ki žanrsko spadajo v obdobje melanholičnega synthpo- pa. V spanec pa bo goste pospre- mil frontman Vinilnice z bolj ambi- entalnim programom, v stilu Cafe del Mar. Nastopili bodo: Anomalo in Herbalist. Po več desetletjih ulične in tr- žne zabave, ki ni več sodila v mes- to, kot je Ptuj, je prve premike na tem delu „prinesel“ covid-19. O spremenjenem konceptu največje ptujske mestne zabave so ptujski mestni gostinci razmišljali že nekaj časa. Letošnje dogajanje je uvod v nov koncept največje ptujske mestne zabave, spremljevalke praznika MO Ptuj. Ptujski gostinci imajo ideje, so dobri organizatorji, zato ni dvoma, da ne bi tudi na pri- reditvenem področju poskrbeli za nekaj, kar bo v prihodnje dodatno vabilo na Ptuj. Pri tem pa računajo tudi na pomoč oz. podporo mesta. Štajerski TEDNIK petek, 24. 7. 2020  COLOR CMYK stran 14 sopis in revije za listanje in spodbu- jamo branje odlomkov, pri čemer upoštevamo življenjski stil osebe. Televizijo uporabljamo usmerje- no, saj daje lažen občutek, da se nekaj dogaja in lahko povzroča strahove. Ponudimo glasbo, ki so jo poslušali v mladih letih, in z njimi tudi kdaj zapojemo in zaplešemo. Glede na navade osebe jo kdaj spremimo k maši ali na družabne in kulturne prireditve. V vseh pro- storih pripravimo predmete, ki jih sami prepoznajo kot možnost, da lahko z njimi kaj počnejo. Poskr- bimo, da se bodo pri opravljanju vseh dejavnosti počutili uspešne, saj uspešne dejavnosti vodijo k ob- čutku dobrega počutja, neuspeš- ne pa lahko privedejo k občutku obupa in depresije. Dnevni ritem petek  24. julija 2020Zdravstveni globus14 Zaposlitev in dejavnosti čez dan Osebo povabimo oz. jo prosimo za pomoč pri opravljanju enostav- nih del, kot so pometanje, obeša- nje, sortiranje in zlaganje perila ter druge smiselne dejavnosti, vklju- čujemo jo v pripravo obrokov in dogajanja v družini, prilagodimo hobije iz mladosti, omogočimo ji kontakt z zemljo, urejanje šopkov iz nabranega cvetja, čiščenje in loščenje čevljev, skupne sprehode za ohranjanje kondicije, ponudimo druženje z živalmi, saj jo to zapo- sli, pomiri in razvedri. Pomembno je ustvarjanje in druženje z otroki, ki jim lahko bere pravljice, igra dru- žabne igre, ki pa jim prilagodimo pravila glede na sposobnost ose- be; pripravimo albume, knjige, ča- Foto: arhiv DUP Iz Doma upokojencev Ptuj Življenje osebe z demenco v domačem okolju – 2. del Demenca je sindrom, ki ga povzroča možganska bolezen. O njej govorimo takrat, ko znaki upadanja spoznavnih (kognitivnih) funkcij postanejo tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje. Dnevni ritem naj bo ustaljen, podnevi poskrbimo tudi za več svetlobe, da je razlika med nočjo bolj očitna in je časovna dezorien- tiranost manj izrazita. Če se pojavi krajevna dezorientiranost, se o tem pogovorimo zdravnikom, pa tudi s sosedi in sorodniki, da so seznanje- ni s težavami. Za večje dogodke povemo osebi tik pred zdajci, da se ne obremenjuje. Osebe z demenco se niso sposobne dogovarjati in planirati, zato je vse tukaj in zdaj. Pripravimo pa ustaljeno dnevno ru- tino, ki jo lahko zapišemo kot urnik, kar osebi pomaga vedeti, kaj sledi v posameznem dnevu. Komunikacija Spodbujamo pogovor o dnevu in dnevnih dogodkih, praznikih, poznanih ljudeh, obiskih … in pri tem damo osebi dovolj časa za od- govor in sodelovanje. Oblika komunikacije so tudi dotiki – v začetni fazi demence običajno oseba ne želi dotikov, v drugi fazi pa dotik dobiva vse večjo veljavo, zato je pomembno, da osebo občasno objamemo, pobožamo, namažemo kremo po telesu … Razdražljivost Ko opazimo znake razdražljivos- ti, pristopimo mirno in pomirjujo- če, z naklonjeno mimiko, znižamo ton glasu, da preprečimo nasta- nek agresije. Nekateri potrebujejo veliko osebnega prostora, zato moramo zaznati, koliko blizu nam pusti, da ne izzovemo agresije. Skrb za družinskega člana z de- menco ni enostavna, zato posku- šajmo razdeliti vloge za skrb na vse družinske člane, organizirano dostavo hrane na dom, nekajurno varstvo, gospodinjsko pomoč …, kar nam omogoči, da si lahko na- beremo novih moči za ohranjanje in vzpostavljanje dobrih odnosov v družini. Kako pogosta je možganska kap Možganska kap vsako leto pri- zadene vsaj 0,2 % populacije in več kot 1 % ljudi, starejših od 65 let. Bo- lezen je usodna za tretjino zbole- lih, tretjina je popolnoma odvisna od tuje pomoči in le tretjina jih po kapi lahko živi samostojno. Med preživelimi je vsaj polovica trajno onesposobljenih, zaradi česar ta bolezen pomeni v svetu in pri nas prvi vzrok zmanjšane motorične, kognitivne, govorne in socialne zmožnosti. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja se v Sloveniji v zadnjih letih zdravi zaradi mož- gansko-žilnih bolezni okoli 4.400 oseb letno, okoli 2.100 jih umre. Delež možganske kapi zajema 10 % vseh smrti, v Sloveniji pa je mo- žganska kap na tretjem mestu gle- de na vzrok smrti. Zaradi staranja prebivalstva se stopnja umrljivosti zaradi možganske kapi vsakih pet let podvoji. Kaj povzroča nastanek možganske kapi V 80-90 % je možganska kap pos- ledica zapore možganske arterije s krvnim strdkom, kar posledično privede do nezadostne preskrbe dela možganov s kisikom in hitrega odmiranja možganskih celic: govo- rimo o nastanku t. i. ishemične mo- žganske kapi. Vzrok za možgansko kap je v 10-20 % lahko tudi krvavi- tev (govorimo o t. i. hemoragični kapi). Ta je lahko subarahnoidal- na (razpok anevrizme – razširitve krvne žile) ali znotrajmožganska. Vzrok za znotrajmožgansko krva- vitev je v prvi vrsti zvišan krvni tlak. Žile zaradi povišanega krvnega tla- ka postanejo toge, notranje stene razpokajo, na teh mestih se odla- gajo najrazličnejši odpadni produk- ti. Žile lahko postanejo porozne in sčasoma popustijo, zaradi česar nastopi krvavitev v možgane. Kako se možganska kap kaže Simptomi in znaki so odvisni predvsem od tega, kateri del mo- žganov je prizadet in kako močno je prizadet. Če je prizadeta leva polovica možganov, so posledice vidne na desni polovici telesa in obratno. Možganska kap se lahko kaže s komaj opaznimi ali pa zelo izraženimi nevrološkimi motnjami. Bolniku lahko ohromi polovica ob- raza ali cela polovica telesa, lahko nenadoma ne more več govoriti ali pa govori težko ali zmedeno. Mo- žganska kap se lahko kaže tudi s hudo vrtoglavico, bolnik ne more samostojno stati in pada. Možgan- sko kap lahko spremljajo močan glavobol, bruhanje in motnje vida. Lahko se pojavijo tudi motnje za- vesti od zmedenosti, zaspanosti pa vse do globoke nezavesti. Zani- mivo pa je, da doživljanje napada kapi večinoma ni boleče. Ishemič- na kap se razvije brez kakršnihkoli bolečin. Pogosto se kap razvije ponoči, bolnik pa se je zave šele zjutraj, ko ne more premakniti dela telesa. Pri krvavitvah je potek veliko hujši, boleč in neprijeten. Pri suba- rahnoidalni krvavitvi bolnik začuti nenadno, ostro bolečino v glavi, kot bi ga nekdo zarezal z nožem. Pojavijo se enaki znaki kot pri me- ningitisu: hud, skorajda neznosen glavobol, trd tilnik, bruhanje in splošno slabo stanje. Pri znotraj- možganski krvavitvi so klinični znaki podobni: glavobol, bruhanje, motnje zavesti, lahko tudi epilep- tični napadi, dodatno pa se pojavi še ohromelost polovice telesa. Zaradi posledic možganske po- škodbe lahko postane mišljenje manj okretno, miselni procesi so upočasnjeni, v spominu se pojavi- jo vrzeli, pomnjenje postaja manj zanesljivo, oslabljeno je presoja- nje in obvladovanje prostora, po- manjkljivo je načrtovanje, slabše je organiziranje dejavnosti, šibka in nestanovitna je pozornost, slabši je nadzor lastnega vedenja, čustvovanje je nestanovitno, po- večana je občutljivost, negotova je presoja socialnih odnosov ... Sporazumevanje je lahko oteže- no, prav tako razumevanje, govor, branje, pisanje, računanje ... Literatura : Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije/ Navodila za bolnike Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Možganska kap – 1. del Foto: Profimedia/M24 Motnje v presnovi so lahko celo osnovni vzrok za nastanek človeku nevarnih bolezni. Pogos- to je čezmerna telesna teža znak, da je s presnovo nekaj narobe. Na kaj natančno mislimo, ko rečemo presnovni sindrom? To je skupina dejavnikov, ki kažejo na motnje presnove: trebušna debelost, zvi- šan krvni tlak, zvišana vrednost krvnega sladkorja, izmerjena na tešče, motnje v presnovi krvnih maščob (znižana vrednost ko- ristnega holesterola HDL in zviša- na vrednost trigliceridov). Kako ovrednotiti trebušno debelost Obseg pasu si lahko izmerite sami. Merilni trak ovijte okoli pasu v višini popka, sprostite trebuh in izdihnite. Pri moškem obsegu, večjem od 94 centi- metrov okoli pasu, govorimo o povečani ogroženosti, o obsegu nad 102 centimetroma pa o zelo povečani ogroženosti. Razlika: presnovni sindrom ali debelost. Debelost določa indeks telesne mase (ITM), izražen v kg/m2. Če je ITM več kot 30 kg/m2, govorimo o debelosti, če je ITM od 25 do 30, govorimo o čezmerni telesni teži. Presnovni sindrom pa je skupina dejavnikov, ki kažejo na motnje presnove – hkrati se pojavljajo trebušna debelost, zvišan krvni tlak, motnje v presnovi krvnih ma- ščob in povišane vrednosti krvne- ga sladkorja. Debelost je torej le eden od dejavnikov tveganja za nastanek presnovnega sindroma, vendar je najpomembnejši. Ni pa nujno, da ima človek presnovni sindrom samo zaradi debelosti. Naredite nekaj zase Ker je trebušna debelost najpo- membnejši dejavnik presnovnega sindroma, se je treba najprej lotiti urejanja telesne teže. Iskreno si odgovorite na nekaj vprašanj. Ali je povečan vnos hrane posledica stresnih obremenitev na delov- nem mestu ali v šoli? Se lakota stopnjuje, ker pojeste na dan pre- malo obrokov? Koliko časa prese- dite pred televizijskim sprejemni- kom ali pred računalnikom? Na- redite si načrt: čim bolj zdravo in uravnoteženo prehrano, telesno dejavnost in vzdrževanje primer- ne telesne teže. Foto: Dreamstime/M24 Tedenski mikroskop Kaj je presnovni sindrom in koga najbolj ogroža S presnovnim sindromom se ne srečujejo samo sladkorni bolniki. Gre za zapleteno stvar, ki jo je treba obravnavati skupaj z drugimi zdravstvenimi težavami, ne ločeno. Visok krvni tlak Več kot polovica ljudi s presnovnim sindromom ima tudi zvišan krvni tlak. Zato je znižanje krvnega tlaka zelo pomembno, saj tako zmanjšamo tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. Če sistolični krvni tlak znižamo za 2 mmhg, se umrljivost zaradi možganske kapi zmanjša kar za deset odstotkov. Eden od dejavnikov presnovnega sindroma so tudi motnje v presnovi krvnih maščob. Te motnje so posledica povečanega izločanja maščobnih kislin iz trebušnih maščobnih celic. Odvečne maščobe se v procesu ateroskleroze postopoma nalagajo na žilno steno. Sčasoma se lahko žile delno ali popolnoma zamašijo, kar vodi v srčni infarkt, možgansko kap ali periferno arterijsko bolezen. Proces ateroskleroze je pri osebah s presnovnim sindromom hitrejši kot pri ljudeh z enim samim dejavnikom tveganja. Štajerski TEDNIK petek, 24. 7. 2020 COLOR CMYK stran 15 petek  24. julija 2020 Za kratek čas 15 Če povečate telesno aktivnost, boste bolj energični in seveda tudi lažje po- rabili odvečne kalorije. Kadar greste ven, se podajte po bolj naporni poti (klanec, daljša pot, namesto z dviga- lom po stopnicah …). Kratke razdalje, kot so poti do trgovine, knjižnice ali pošte, prehodite ali prekolesarite. Med odmorom za malico na delovnem me- stu ali v šoli pa se ukvarjajte tudi z jogo ali telovadite. MEREDITH, Burgess - ameriški igralec (1907-1997), TOSC - gora med Pokljuko in Velim poljem, TUVA - ruska sibirska republika ob meji z Mongolijo V prihodnjih dneh boste uživali v čutnih zadovoljstvih. Prihajate v obdobje aktiviranja kreativnih moči, polni boste energije, zlasti na čustvenem področju. V poslu bo slika nekoliko drugačna: razočarani boste zaradi zastojev, za katere bodo krivi sodelavci. Prihaja čas, ko se boste morali žrtvovati za druge. To ne bo lahko, saj boste morali opraviti kup nalog, ki vas bodo spravljale ob živce. Kljub nervozi vam bo uspelo, vendar popazite na zdravje in bodite uvidevni do partnerja, saj se vaše razmerje sicer lahko konča. Ni potrebno, da bi do uspehov prihajali le z velikimi težavami. Prihodnji teden bodite vztrajni v svojih zahtevah, a ne pozabite na taktičnost. Nesporazumi s partnerjem so posledica različnih pogledov in vaše trmoglavosti. Prisluhnite mu in se pogovorite. Če ste v službi, boste prihodnje dni dosegli zavidljive rezultate, če pa dopustujete, boste polni šarma, ki se mu nihče ne bo mogel upreti. Vezani, pazite, da ne zamajete zakona, nevezani pa imajo izjemne možnosti, da spoznajo nekoga, ki jim bo vzel srce. Sicer ste aktivni, toda brez prave motivacije, zato kakšen dan dopusta ne bi bil odveč. Potrebujete psihično stabilnost, premislite, kaj želite od življenja. Ne odločajte se prehitro, še posebej ne v čustvenih zadevah, kjer si lahko naredite nepopravljivo škodo. Ne počutite se dobro, čeprav poskušate normalno funkcionirati. V službi vas ne čaka nič posebnega, doma pa bodo na sporedu manjši prepiri, tokrat predvsem po vaši zaslugi, saj boste iskali dlako v jajcu. Umirite se in počakajte, prihaja boljše obdobje. Pred vami je delovno umirjen teden, kar vam bo omogočilo, da se poglobite vase. Zadnje čase ste vse preveč nevrotični, da bi lahko trezno razmišljali. Dopust s partnerjem ne bo rešil ničesar; bolje za vas bi bilo nekaj dni v osami. Ne obremenjujte več okolice in svojih najbližjih z diktatorskim obnašanjem. Naveličali se vas bodo in ostali boste sami. Poskusite zaigrati na srečo, veliko možnosti je, da dobite nagrado. V ljubezni pa bo nastopilo daljše zatišje, ki vas niti ne bo motilo. Posel teče, kot je treba, vi pa ste vseeno nezadovoljni. Brez potrebe. Razmislite raje, kaj se dogaja v vašem čustvenem življenju. Tam je veliko večja zmeda, ki ji boste morali narediti konec. Poslušajte srce, če hočete sprejeti pravilno odločitev. Sicer boste obžalovali. Zaradi posla ste že dalj časa nerazpoloženi, loteva se vas depresija. V kratkem času ne boste ničesar rešili, zato se raje odpravite na dopust, če le imate možnost. Lahko se tudi hudo sporečete s partnerjem okoli denarja. Krivda bo vaša, priznajte jo in popravite vtis. Prijetno obdobje vas čaka, vse boste obvladovali z levo roko. Kakšen prepirček s partnerjem ne bo pomenil nič hudega, saj se bo zaključil z vročimi poljubi. Če vas bo zajel občutek monotonije, se mu nikakor ne vdajte. Tako mirno obdobje ne bo trajalo več dolgo. V poslu vam nikakor ne steče tako kot bi radi. Ne obupajte, čaka vas pomoč osebe, na katero sploh ne računate. V ljubezni ne bo ničesar novega, tudi zato, ker vas prav nič in nihče ne mika. Poskrbite za več telesne aktivnosti, saj se boste počutili precej boljše. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 23. julija Petek, 24. julij 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 10:00 Ptuj, Ljudski vrt in CID, Poletne ulične delavnice in delavnica Zaplešimo po indijsko 17:00 Ptuj, CID, odprtje razstave Ronje Jakomini Črta na črti ob črtah, prva samostojna razstava risb 19:00 Sela, Kulturna dvorana, slavnostna seja in svečana večerja v gostilni Pri kostanju ob 23. prazniku Krajevne skupnosti Sela 21:00 Ptuj, Hotel Mitra, 12. festival Arsana, Blaž Švagan in Blunout-Sound in time trio 22:00 Ptuj, Slovenski trg, 12. festival Arsana, Golden frets Sobota, 25. julij 07:00 Draženci, pri ribniku, tradicionalno srečanje ribiških društev – tekma četvork, v ribolovu s plovcem 11:00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, Glasbeni festival Arsana; Maček Muri in muca Maca 18:00 Ptuj, dominikanski samostan, Glasbeni festival Arsana; predstavitev knjige Kurent, Stojan Kerbler, Liljana Klemenčič, Matjaž Antončič 21:00 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, Glasbeni festival Arsana; koncert The port of life II. Enso 22:00 Ptuj, Slovenski trg, Glasbeni festival Arsana; koncert Katarina Samobor in Jure Pišek Nedelja, 26. julij 08:00 Majšperk, konferenčna dvorana KPC, seminar za pridobitev orožne listine 10:00 Ptuj, Mestni kino, Glasbeni festival Arsana; Kino vrtiček, 1,2,3 Maček Muri in pevska delavnica, pevska delavnica za otroke z Ano Delin 18:30 Ptuj, minoritski samostan, Naturally 7 feat. Maja Keuc & Klemen Slakonja 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, Glasbeni festival Arsana; slavnostno odprtje, koncert Big band RTV SLO s solisti, solisti Klemen Slakonja, Maja Keuc, Ana Soklič, Alenka Godec in Rudi Bučar 22:00 Ptuj, Slovenski trg, Glasbeni festival Arsana; koncert Sain duet Ponedeljek, 27. julij 10:00 Ptuj, Štuki, posest Zeleno zdravje, počitniška delavnica Mali vrtnar, za otroke nad 7 let 17:00 Ptuj, domKULTure Muzikafe, Glasbeni festival Arsana; glasbene pravljice 18:00 Ptuj, domKULTure Muzikafe, Glasbeni festival Arsana; ustvarjalna delavnica – poslikava obraza 19:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu, Glasbeni festival Arsana; recital Ana Julija Mlejnik in Tanja Činč 20:00 Ptuj, dominikanski samostan, Glasbeni festival Arsana; Stand-up Tadej Toš 21:30 Ptuj, Slovenski trg, Glasbeni festival Arsana; koncert Hinotama Mestni kino Ptuj Petek, 24. julij: 17:00 Dolittle; 19:00 Zlati časi; 21:00 Kubanskih pet. Sobota, 25. julij: 17:15 Dolittle; 19:00 Matura 2021: Konje krast; 21:05 Kubanskih 5. Nedelja, 26. julij: 10:00 Kino vrtiček v sklopu festivala Arsana: 1, 2, 3 Maček Muri in pevska delavnica z Ano Delin; 17:15 Dolittle; 19:00 Zlati časi; 21:00 Kubanskih 5. Prireditvenik Štajerski TEDNIK petek, 24. 7. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  24. julija 2020Poslovna in druga sporočila16 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste naročili na Štajerski tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote do 29. 8. 2020. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK petek, 24. 7. 2020  COLOR CMYK stran 17 Za zaključek sezone so v kidričevsko šumo prišli lanskoletni državni prvaki iz Maribora, ki pa so morali krono v sezoni 2019/20 predati Celjanom. Tako je »kanta« še naprej ostala na Štajerskem in ni prešla Trojan … V prvem polčasu nogometaši na zelenici ob rahlem dežju niso postregli s kakšnimi presežki, čeprav polpriložnosti na eni in drugi strani ni manjkalo. Tako so šumarji zapretili že v 1. minuti, a je žogo s črte izbil eden izmed go- stov. Tekma je bila zaprta za gledalce, a je bila kljub temu v prvem polčasu za pet minut prekinjena zaradi – gledalcev … Tekmo so namreč s svojim prihodom (stacionirani so bili za ograjo, op. a.) vseeno »popestrili« člani navijaške skupine Viole, ki so v 40. minuti z metanjem bakel na igrišče poskrbeli za kratek odmor … Igralci v drugem polčasu umerili merilne naprave Medtem ko so strelci v prvem polčasu »streljali« s lepimi naboji, pa so ob polčasu očitno zamenja- li »strelivo«. Do 60. minute so še »umerjali naprave«, nato pa je šlo »na polno«. Prvi so zadeli gostje v 61. minuti, ko je do odbite žoge pri- šel Rudi Požeg Vancaš in jo kratko oddal do Amirja Derviševića, ta pa je z močnim in natančnim strelom z 20 metrov povedel vijoličaste v vodstvo – 0:1. Sven Dodlek, Drava »Viktor je za mlade prava oseba za razvoj« Stran 19 Footgolf Dalen Dalič in Amir Karič nova kralja Olimja Stran 19 Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije (SPINS) je tudi letos podelil priznanja za najboljše posameznike Prve lige Telekom Slovenije. To se je zgodilo na odlo- čilni tekmi letošnje sezone v Celju. Nominiranci za laskavo prizna- nje v sezoni 2019/20 so bili Ante Vu- kušić (Olimpija), Dario Vizinger in Mitja Lotrič (oba Celje), priznanje pa je šlo zasluženo v roke kapeta- nu Celja Lotriču. V kategoriji trenerjev so se za laskavo priznanje najboljšega tre- nerja sezone potegovali Dušan Kosić (Celje), Dejan Grabić (Bra- vo) in Ante Šimundža (Mura), tudi tukaj pa je priznanje ostalo v knežjem mestu, prejel ga je Du- šan Kosić. Med tremi nominiranci za naj- boljšega mladega nogometaša sezone so bili Dario Vizinger (Ce- lje), Aljoša Matko (Bravo) in Luka Šušnjara (Mura). Slavil je drugi naj- boljši strelec (23) in prvi asistent sezone (12) Dario Vizinger. Med nominiranimi (in izbranimi) nogometaši za igralske nagrade je bil en član Aluminija, med branilci si je to mesto prislužil Nemanja Jakšić. V najboljši enajsterici SPINS XI za sezono 2019/20 so po glaso- vanju ob članu Aluminija pristali še po štirje nogometaši Olimpije in Celja ter dva iz Mure. SPINS je izbor najboljših prip- ravil že šestnajstič. Preko spleta so glasovali nogometaši 1. SNL, več kot 200 trenerjev, novinarji in 5.255 navijačev. Skupaj so prejeli 5.680 glasov, so sporočili priredi- telji. Spins zaradi prekinitve tekmo- valne sezone, ki je bila posledica ukrepov pandemije novega koro- navirusa, letos ne bo podelil pri- znanj za najboljše nogometaše 2. SNL in nogometašice v SŽNL. Nominiranci in izbranci (odebeljeni tisk) za igralske nagrade v sezoni 2019/20: - vratarji: Matjaž Rozman (Ce- lje), Igor Vekić (Bravo) in Matko Obradović (Mura); - branilci: Matic Maruško (Mura), Mitja Viler (Maribor), Mi- ral Samardžić (Olimpija), Mario Jurčević (Olimpija), Macky Bag- nack (Olimpija), Nemanja Jakšić (Aluminij), Žan Zaletel (Celje) in Nemanja Mitrović (Maribor); - vezisti: Nino Kouter (Mura), Luka Bobičanec (Mura), Rok Kro- naveter (Maribor), Tomislav Tomić (Olimpija), Stefan Savić (Olimpija) in Luka Menalo (Olimpija); - napadalci: Ante Vukušić (Olim- pija), Mitja Lotrič (Celje), Dario Vizinger (Celje), Amadej Maroša (Mura), Aljoša Matko (Bravo) in Roko Baturina (Bravo). UR Nogomet  Nagrade SPINS Celjani pobrali vse, med nagrajenci tudi Jakšić Nogomet Celjani vzeli to, kar je bilo rezervirano za Maribor in Olimpijo Stran 18 Atletika Maja čez šest metrov Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Aluminij – Maribor 1:4 (0:0) STRELCI: 0:1 Dervišević (61.), 1:1 Vrdoljak (67.), 1:2 Mi- trović (75.), 1:3 Bajde (83.), 1:4 Kronaveter (85.). ALUMINIJ: Janžekovič, Vrdoljak, G. Pečnik, Kontek, Muminović, Šaka (od 83. Bosilj), Grajfoner, Čer- mak (od 68. Horvat), Matjašič (od 68. T. Pečnik), Klepač, Živković. Trener: Slobodan Grubor. MARIBOR: Pirić, Klinar, Mitro- vić, Rajčević (od 10. Koblar), Kol- manič, Dervišević, Cretu (od 61. Pihler), Požeg Vancaš (od 61. Baj- de), Kronaveter, Mešanović (od 71. Santos), Zahović (od 71. Tavares). Trener: Sergej Jakirović. Nogomet  1. SNL, 36. krog S štirimi goli poskrbeli za četrto medsebojno zmago Foto: Črtomir Goznik Nemanja Mitrović (Maribor) in Ante Živković (Aluminij) sta imela številne dvoboje, uspešnejši – tudi glede doseganja zadetkov – pa je bil igralec v belem dresu. Za Mitroviča je bil to sploh prvi zadetek v dresu Maribora. Foto: Črtomir Goznik Mitja Lotrič (Celje) je bil izbran za najboljšega igralca 1. lige v sezoni 2019/20, v naj ekipo je bil uvrščen tudi Nemanja Jakšić (Aluminij). Prvi odgovor je domačinom še uspelo pripraviti, oz. je to storil Stipe Vrdoljak, ki je v 67. minuti na sredini igrišča odvzel žogo Jas- minu Mešanoviću, nato pa stekel proti golu Mariborčanov in s stre- lom s približno 22 metrov zadel v polno (žoga je na poti v gol tudi nekoliko oplazila Mitrovića) – 1:1. Zanimivo bi bilo videti, kako bi se tekma razvila, če bi Ante Živković v 73. minuti izkoristil izjemno priložnost, ko je po globinski podaji stekel sam proti golu, a se je prehitro odločil za strel in žoga je končala v rokah Kenana Pirića. Praktično v naslednji akciji so gostje ponovno prešli v vodstvo: Dervišević je izvajal prosti strel s približno 30 metrov s strani, na od- daljenejši vratnici je bil na pravem mestu Gregor Bajde, ki je žogo spretno in srečno podal do Nema- nja Mitrovića, ki mu ni bilo težko zadeti iz bližine – 1:2. Zadnji poskus vrnitve v tekmo so rdeče-beli izvedli v 81. minuti, po podaji Gašperja Pečnika pa je Živković z glavo meril premalo natančno. Naslednje priložnosti ni bilo več, saj sta Gregor Bajde (asi- stenca Aleks Pihler) in Rok Krona- Foto: Stanko Kozel Nemanja Jakšić je edini igralec Aluminija, ki si je prislužil nomina- cijo za nagrado SPINS. In jo tudi osvojil, saj se je uvrstil v najboljšo enajsterico lige! Priznanje mu je podelil predsednik NK Aluminij Marko Drobnič. »To priznanje mi dosti pomeni, saj so glasovali igralci vseh moštev, trenerji, novinarji in navijači. Kar se tiče in- dividualne ravni, je to nekakšna krona sezone. Uvrstitev med le 11 izbranih je res nekaj posebnega.« veter (asistenca Gregor Bajde) v naslednjih štirih minutah povišala vodstvo in potrdila zasluženo zma- go Maribora – 1:4. S to zmago so vijoličasti zaključili poker asov v tej sezoni na tekmah proti Aluminiju, saj so slavili na vseh štirih medsebojnih tekmah. Na drugi strani so Kidričani sezono končali s sedmim zaporednim do- mačim porazom. Kljub temu so s 5. mestom zasedli najvišje končno mesto, odkar nastopajo v 1. ligi (lani so bili 6.). Jože Mohorič Štajerski TEDNIK petek, 24 7. 2020  COLOR CMYK stran 18 Pred začetkom sezone 2019/20 je bilo med nogometnimi strokovnjaki edino resno vprašanje glede vrha lestvice postavljeno nekako takole: lahko Olimpija prepreči Mariboru ubranitev naslova prvaka? Vsak drugačen scenarij je bil domala izključen, čeprav so Domžalčani kar glasno omenjali, da se želijo enakovredno vključiti v ta dvoboj. Končni razplet sezone je vse te napovedi postavil na glavo! Resda je bila Olimpija do zadnje sekunde zadnje tekme zadnjega kroga še v igri za naslov, a ji je spo- drsnilo na zadnji stopnički, naslov jim je pred nosom speljala ekipa Celja. Če so bili varovanci Duša- na Kosića najboljša napadalna in obrambna ekipa lige, potem je njihov naslov nedvomno zaslužen. »Konstantnost je bila naša največja odlika, pa borbenost, želja, fantje so pravi,« je po tekmi vzneseno razlagal Kosić. V ekipi zvečine mladih in med seboj tesno povezanih igralcev je izstopala trojica: kapetan Mitja Lotrič, najboljši strelec ekipe Dario Vizinger in vratar Matjaž Rozman. Ti so bili dodana vrednost ekipe, iz katere pa je vedno izstopal še kateri: Luka Kerin, Ivan Božič, Žan Zaletel, Adnan Kadušić … Posebno pozornost si iz naše perspektive zasluži Matjaž Rozman iz Gerečje vasi. Ta ima za sabo pri 33 letih verjetno najboljšo sezono v karieri, ki jo je začel pri Aluminiju, pa nadaljeval pri Interblocku, nem- škem Greuther Fürthu, Rudarju iz Velenja, hrvaškem Slavenu Belupu in na koncu leta 2016 pristal v Ce- lju. Podobno, kot je on v knežjem mestu štiri leta rastel in zorel kot nogometaš, tako je rasla in zorela tudi ekipa. Veliki fi nale te generaci- je je bila sredina tekma proti Olim- piji, ki jo je – brez kančka lokalne pripadnosti – v kritičnih trenutkih reševal prav Rozman. Da so Celjani lahko osvojili krono, pa so morali nekaj krepko narobe delati v obeh naših največjih klubih, ki imata bistveno višja proračuna od vseh drugih klubov. Najbolj duhovito, a z največ skrite resnice je to opisal nekdanji reprezentant Alfred Jermaniš, ki je rekel približno takole: »Če Maribor ne bi menjal trenerja, bi on osvojil naslov. Če Olimpija ne bi menjala trenerja, bi ona osvojila naslov. Celje ni menjalo trenerja …« Po tekmah zadnjega kroga je na lestvici prišlo do kar dveh zanimivih sprememb: Maribor se je z zmago v Kidričevem točkovno izenačil z Ljubljančani, zaradi boljšega količnika iz medsebojnih tekem (oboji so osvojili 4 točke, gol razlika pa je 5:4 v korist vijoličastih) pa je skočil na 2. mesto. Podobno dramatično so muraši zmagali v boju za končno 4. mesto: z zmago v Sežani, do katere so prišli z golom Žana Karničnika v tretji minuti dvominutnega sodnikovega podaljška, so prehiteli Aluminij. Nogometaši Rudarja so se do- besedno do zanje minute borili za prvo zmago v sezoni, pri Bravu so bili na pragu tega uspeha, a so v zadnji minuti prejeli zadetek – iz protinapada!?! Res tipičen zaklju- ček sezone, ki bi jo knapi želeli čim prej pozabiti … Jože Mohorič V Novem mestu je minuli konec tedna potekalo Prvenstvo Sloveni- je za starejše mladince in mladin- ke. V pestri konkurenci je nastopila tudi peterica iz Atletskega kluba Ptuj. Najboljši rezultat je dosegel Anej Čurin Prapotnik, ki je nasto- pal v teku na 100 metrov. Med 20 atleti se je naprej preko kvalifi ka- cij zanesljivo uvrstil v veliki fi nale, zabeležil je tretji rezultat (11,27 s). V fi nale se je s sedmim izidom kvalifi kacij prebil tudi njegov klub- ski kolega Alen Smiljan (11,51 s). V fi nalu sta oba ptujska atleta tekla še hitreje in se na koncu veselila 3. in 4. mesta. Anej si je s tekom blizu osebnega rekorda (11,09 s) priboril mesto na zmagovalnih stopničkah, le mesto za njim pa je z osebnim rekordom 11,35 sekunde tek kon- čal Alen. Drugo medaljo za AK Ptuj je osvojila Zala Cunk v metu diska, z metom 36,77 metra je osvojila 2. mesto. Zastopstvo AK Ptuj v Novem mestu sta dopolnili še Sara Šeruga in Pia Kramberger, ki sta nastopili v teku na 100 in 200 metrov. Sara je osvojila 17. in 15., Pia pa 23. in 21. mesto. Na Dolenjskem sta bila pos- tavljena dva državna rekorda za starejše mladince: v skoku v višino je Sandro Jeršin Tomassini (Mass) skočil 2,22 metra, Matic Ian Guček (Kladivar) pa je za tek na 400 me- trov z ovirami potreboval 52,72 sekunde. Maja v Avstriji presegla šest metrov V avstrijskem Gradcu je v soboto potekal mednarodni atletski mi- ting Top Meeting Graz 2020, na ka- terem sta nastopila dva predstav- nika ptujskega kluba, Maja Bedrač in Žan Viher. Maja je v skoku v daljino zabele- žila svoj najboljši rezultat v sezoni, saj je presegla znamko šestih me- trov – 6,03 metra. S tem dosežkom je osvojila 1. mesto. V isti disciplini je med fanti na- stopal Žan Viher in se približal sedmim metrom (6,90 m). S tem rezultatom je osvojil 5. mesto. JM Dosedanji nogometni državni prvaki: 1991/92 – Olimpija 1992/93 – Olimpija 1993/94 – Olimpija 1994/95 – Olimpija 1995/96 – Gorica 1996/97 – Maribor 1997/98 – Maribor 1998/99 – Maribor 1999/00 – Maribor 2000/01 – Maribor 2001/02 – Maribor 2002/03 – Maribor 2003/04 – Gorica 2004/05 – Gorica 2005/06 – Gorica 2006/07 – Domžale 2007/08 – Domžale 2008/09 – Maribor 2009/10 – Luka Koper 2010/11 – Maribor 2011/12 - Maribor 2012/13 – Maribor 2013/14 – Maribor 2014/15 – Maribor 2015/16 – Olimpija 2016/17 – Maribor 2017/18 – Olimpija 2018/19 – Maribor 2019/20 – Celje Število osvojenih naslovov: 15 – Maribor 6 – Olimpija 4 – Gorica 2 – Domžale 1 – Koper, Celje Rekreacija  Poletne športne igre v Ljutomeru Športna zveza Ljutomer je nameravala v soboto, 25. julija, izpe- ljati športno rekreativne dejavnosti s pestrim spremljevalnim pro- gramom, a je v zadnjem trenutku prišlo do spremembe termina. Tako bi naj igre potekal v soboto, 15. avgusta. NŠ Športni napovednik petek  24. julija 2020Šport, šport mladih18 Nogomet  1. SNL Celjani vzeli to, kar je bilo rezervirano za Maribor in Olimpijo Atletika  AK Ptuj Anej Čurin Prapotnik znova med najhitrejšimi REZULTATI 36. KROGA: Aluminij – Maribor 1:4 (0:0); Bravo – Rudar 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Vošnjak (23.), 1:1 Mensah (90.); Domžale – Triglav 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Podlogar (29.), 2:0 Kait (85.), 2:1 Petric (87.); Tabor Sežana – Mura 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Salkić (19.), 1:1 Horvat (64.), 1:2 Karničnik (93.); Celje – Olimpija 2:2 (1:0); strelci: 1:0 Kerin (34.), 1:1 Elšnik (58.), 2:1 Vizin- ger (64.), 2:2 Elšnik (75.). KONČNI VRSTNI RED SEZONE 2019/2020: 1. CELJE 36 19 12 5 74:36 69 2. MARIBOR 36 20 7 9 66:39 67 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 36 20 7 9 73:44 67 4. MURA 36 14 14 8 54:42 56 5. ALUMINIJ 36 16 7 13 58:48 55 6. BRAVO 36 13 10 13 50:53 49 7. CB24 TABOR SEŽANA 36 13 7 16 45:51 46 8. DOMŽALE 36 12 7 17 52:64 43 9. TRIGLAV KRANJ 36 9 5 22 44:87 32 10. RUDAR VELENJE 36 0 12 24 28:80 12 Kvalifi kacije za obstanek / napredovanje v 1. ligo: 1. tekma: Gorica – Triglav (v nedeljo, 26. 7., ob 18.00) 2. tekma: Triglav – Goriva (v četrtek, 30. 7., ob 17.00) Rajčević zaključil 10 let igranja za Maribor Deseta minuta tekme v Kidričevem je bila polna simbolike: takrat je igro zapustil Aleksander Rajčević, ki je s tem zaključil desetletno zgodbo pri Mariboru, za katerega je med drugim odigral deset te- kem v Ligi prvakov. Simbolni dres z njegovo številko 26 – klub te šte- vilke ne bo uporabljal naslednjih deset let – sta mu ob tem predala direktor Bojan Ban in športni direktor Oliver Bogatinov (na fotogra- fi ji). Ob robu igrišča so ga pričakali in pozdravili dolgoletni soigralci Marko Šuler, Goran Cvijanović, Dalibor Volaš in Petar Stojanović. Foto: Stanko Kozel Foto: Martin Metelko / m24.si Matjaž Rozman se s Celjani veseli prvega naslova državnih prvakov. Vratar iz Gerečje vasi je k temu s fantastičnimi obrambami skozi celotno sezono prispeval velik delež! Anej Čurin Prapotnik je v teku na 100 metrov stopil na zmagovalne stopničke, osvojil je 3. mesto. Štajerski TEDNIK petek, 24. 7. 2020  COLOR CMYK stran 19 igralci so bile minimalne … Drugo mesto je osvojil član Sport cluba M Robert Korošec, tretje pa Viktor Hotko (FG Ptuj). Na turnirju v Olimju je zaigral cela plejada nekdanjih odličnih športnikov in prikazala odlično igro. Tako je bilo mogoče na delu videti Romana Pungartnika (ro- komet), Matjaža Ula (vaterpolo), Gorana Stankoviča, Almira Sulej- manoviča (nogomet) … Zaigral je tudi predsednik Footgolf zveze Slovenije Aleksander Kravanja. UR Eden od najzanimivejših igralcev v letošnji zasedbi Drave je zagotovo Sven Dodlek. 24-letni igralec zvezne vrste je bil v mlajših selekcijah stalni član reprezentančnih selekcij, velikokrat je nosil kapetanski trak. Njegov nogometni razvoj ni šel v smer, kot bi si sam želel, a se bo sedaj preko Drave poskušal vrniti na „veliko sceno“. Kdo te je navdušil za nogomet? S. Dodlek: „Za nogomet me je navdušil brat (Timotej, igral za Ma- ribor, Nafto, Muro, Zavrč, Fužinar, sedaj je član Kopra, op. a.), ki je že pred mano igral za Maribor in je bil vedno moj vzornik. Veliko je na navdušenje za nogomet vplivalo tudi okolje: zrasel sem v Maribo- ru, na Taboru, v 'totalno nogome- tni ulici' – cele dneve smo nabijali žogo.“ Začetek v Železničarju Domala skozi celotno nogome- tno šolo si igral za Maribor. S. Dodlek: „Trenirati sem začel pri približno petih letih, prva izbira pa je bil Železničar. Takoj sem začel s tri ali štiri leta starejšimi. Nato pa sem šel po bratovih stopinjah: ko je Maribor pokazal veliko zanima- nje zame, sem pri desetih letih šel na drugo stran Drave. Tam sem os- tal celotno mladinsko nogometno šolo in še kasneje dve leti v B-ekipi Maribora, ki je nastopala v 3. ligi.“ Katere trenerje si najbolj zadr- žal v spominu? S. Dodlek: „Največ sem sodelo- val z Markom Lešnikom, dosti dob- rih stvari pa sta mi povedala tudi Krunoslav Jurčić in Ante Šimundža. Vsi omenjeni so mi v nogometnem smislu dali nekaj več.“ Kapetan različnih reprezentančnih selekcij V mlajših selekcijah si redno nastopal za reprezentanco (se- nimi igralci, ki sedaj igrajo v Ligi pr- vakov, med drugim me je treniral Robert Jarni. Tudi ta del reprezen- tančne zgodbe je bil nepozaben.“ »Prestop v Ankaran je bil največja napaka« Pri članih si nogometno pot začel pri že omenjeni B-ekipi Ma- ribora. To je bila zelo močna ekipa. S. Dodlek: „Na začetku smo zagotovo imeli ekipo, ki bi brez težav nastopala v 1. ligi in bi se po mojem mnenju držala v zgornjem delu lestvice. Takrat so zanjo med drugimi igrali Hotić, Vuklišević, Ploj, Dervišević, Trajkovski, Črnic, Vujčič, Lorbek, Sirk, v golu je bil Cotman … Nekateri so naredili res dobre kariere.“ Sledil je odhod k velenjskemu Rudarju in kasneje še v Ankaran, kjer si nabiral prvoligaške izku- šnje. S. Dodlek: „Za B-ekipo sem igral leto in pol, nato pa sem enostavno začutil, da potrebujem nekaj dru- gega, da sem prerasel 3. ligo. Hotel sem na posojo v kakšen prvoliga- ški klub, a za Maribor to ni prišlo v poštev. Po mojih pritiskih smo se odločili za razhod in sledil je od- hod v Rudar, kjer sem želel nabrati prvoligaške izkušnje in enostavno igrati čim več. Tudi naslednji korak, odhod v Ankaran, sem storil z enakim raz- logom. Izkazalo pa se je, da je bila to zame življenjsko največja na- paka. Tisto leto 2017 je bilo zame lektorja Miloš Kostič in Aleš Čeh). Kakšna izkušnja je bila to zate? S. Dodlek: „Od najmlajših selek- cij naprej sem bil stalni član teh re- prezentanc, tudi kapetan različnih ekip. Vedno sem s ponosom nasto- pal v dresu z državnim grbom.“ Bil si tudi kapetan selekcije U-17, ki je igrala na EP leta 2012 v Slove- niji. V ekipi so bili tudi Hotić, Zaho- vić, Stojanović, Črnigoj … Kako se spomniš tega? S. Dodlek: „Predstavljal sem Slovenijo v 'svojem' Ljudskem vrtu (na tekmi z Nizozemsko, 1:3, op. a), kar je bil dogodek, ki mi bo ostal v trajnem spominu. V ekipi je bilo ve- liko odličnih igralcev, tudi za TOP nivo. Videlo se je, da smo ekipa, ki je povezana, veliko je bilo igralcev iz Maribora, tudi pomočnik selek- torja Kostiča je bil Marko Lešnik. To je bilo fantastično obdobje v moji karieri. Nekateri od sodelujo- čih v tisti zgodbi so naredili velike korake v svojih karierah, drugi so morali iskati druge poti.“ Zanimivo pa je, da si se posku- sil tudi v hrvaški izbrani vrsti U-19. Kako si se odločil za ta korak? S. Dodlek: „Šlo je za splet raz- ličnih okoliščin. Imam dvojno dr- žavljanstvo, zato sem izkusil tudi to svojo globoko željo. Ali je bila to dobra ali slaba odločitev, ne bi sodil, lahko pa bi na dolgo in širo- ko razglabljali o vzrokih. Bil sem kapetan slovenske izbrane vrste, nastopil sem tudi za Hrvaško, tako da imam glede tega polno lepih spominov. Bil sem v ekipi s števil- najslabše v nogometni karieri, o tem nimam povedati ničesar dob- rega.“ Verjetno si se tudi zaradi te slabe izkušnje odločil za odhod v Avstrijo. S. Dodlek: „Pogovarjal sem se z nekaterimi klubi v Sloveniji, a se enostavno ni izšlo po mojih željah. Takrat sem bil glede moje nogo- metne kariere na dnu, zato je sle- dila odločitev za odhod v Avstrijo. Tam sem se spet 'našel', zato ne morem o tej izkušnji povedati nič slabega. Bil sem v Voitsbergu, kjer imajo četrtoligaša z zelo dobro ekipo in zelo urejenim klubom, pogoji za delo so bili odlični. V Gleisdorfu sem igral v 3. ligi, v prav tako dob- ri ekipi, ki bi zagotovo bila konku- renčna tudi v 2. ligi. To je bil res visok nivo, najvišji, ki sem ga oku- sil v Avstriji. V obeh teh ekipah nisem imel soigralcev iz Slovenije, imel pa sem jih nekaj iz Maribora v Kalsdorfu, npr. Šauperla. Na- zadnje sem se vrnil v Voitsberg, saj so me ljudje tam zelo spošto- vali. Očitno sem potreboval to iz- kušnjo, da sem se mentalno prip- ravil na ponoven vzpon in vrnitev v Slovenijo.“ »V vrnitev me je prepričal Viktor Trenevski« Kdo te je prepričal v ponovno vrnitev v Slovenijo, natančneje k Dravi? S. Dodlek: „Enostavno poveda- no me je prepričal trener Viktor Trenevski, ki ga poznam že od prej in ga močno cenim. Zagotovo je bil on tisti, ki mi je ponudil to možnost in zaradi katerega sem se vrnil na slovensko nogometno sceno. Nje- govo delo v prejšnjih letih – tudi v Zavrču – je bilo tisto, ki me je prep- ričalo. Za mlade je on prava oseba za razvoj, enostavno zna z igralci. Sam sem star 24 let, štejem se za mladega igralca, še nekaj pa nas je podobnih, tudi z nekaj prvoli- gaškimi izkušnjami, npr. Rogina in Marcius.“ Trenutno se ubadaš z manjšo poškodbo. S. Dodlek: „Malce me res ovira, zato upam, da bo čim prej v celoti sanirana. Potem pa je enostavno treba delati in se dokazati.“ Kakšna ekipa je Drava v tem tre- nutku? S. Dodlek: „Ne samo ekipa, cel klub se formira na novo. Dela se krog mladih igralcev, zato bo eki- pa zagotovo potrebovala dolo- čen čas. Imamo jedro, okoli tega pa je sedaj treba zgraditi celoto. Strokovni štab dela na tem, ima- mo dobro vzdušje, kar je zelo po- membno. Čaka pa nas težko delo, saj bo 2. liga kakovostna in močna. Če bi se uspeli vmešati v boj za vi- soka mesta, potem bi ti bilo nekaj najboljšega.“ Jože Mohorič Remi s Cirkulanami, v ponedeljek z madžarskimi državnimi prvaki Prijateljska tekma: Cirkulane – Drava 1:1 (1:0) STRELCA: 1:0 Kajzer, 1:1 Lukić. CIRKULANE: Zajc, Zazić, Toplak, Pal, Majcen, U. Cesar, Lipavšek, Kajzer, Orlač, B. Cesar, Cimermam. Igrali so še: Kokol, Krajnc, Gale, Sitar. Trener: Damijan Vogrinec. DRAVA: Klasinc, Martinčević, Turković, Drevenšek, Iličić, Bojnec, Živič, Dobaj, Ninković, Cankar, Bevk. Igrali so še: A. Rogina, Akande, Nelson, Marcius, Malik, Lukić, Kačinari, Šlamberger. Trener: Viktor Trenevski. V sredo so se v Cirkulanah domači tretjeligaši pomerili s ptujsko Dravo ter se razšli z remijem. V prvem polčasu je za goste igrala pe- terica igralcev na preizkušnji, kar so domačini izkoristili za vodstvo, za katerega je po podaji Cesarja poskrbel Rok Kajzer. Tudi v drugem delu so bili več pri žogi gostje, ki so izenačili po podaji Antona Rogina iz kota, najvišji je bil v skoku Sandro Lukić-Grančić. V ponedeljek čaka ptujske modre naslednja zanimiva preizkušnja, v Gornji Radgoni se bodo v prijateljskem srečanju ob 11. uri pomerili s slovitim madžarskim Ferencavarošem. Ta je v minuli sezoni prepri- čljivo osvojil nov naslov državnega prvaka. petek  24. julija 2020 Šport, pogovori, zanimivosti 19 Nogomet  Sven Dodlek, Drava Ptuj »Viktor je za mlade prava oseba za razvoj, enostavno zna z igralci« Foto: Črtomir Goznik Sven Dodlek: „Kot kapetan reprezentance U-17 sem predstavljal Slovenijo v 'svojem' Ljudskem vrtu, kar je bil dogodek, ki mi bo ostal v trajnem spominu.“ V Olimju so izvedli prvi mednarodni turnir v footgolfu, novi športni panogi, ki očitno omamlja tudi znane Slovence. Športni club M, ki ima domače igrišče v Olimju, Humane zvezdice – Art football team Slovenije in Golf igrišče Amon Olimje, so bili odlični gostitelji in organizatorji turnirja. Udeleženci – za mednarodni pri- dih so poskrbeli gostje iz Slovaške – so tekmovali v več kategorijah: glasbeniki, Art football (nekdanji športniki in estradniki), Open moš- ki in seniorji (nad 45 let). Med glasbeniki sta na najvišji stopnički stopila pevca in soigral- ca v Art football teamu Slovenije, dvakratni udeleženec Eurosonga Omar Naber in dobitnik lanskole- tnega balkanskega oskarja med pevci Miro Todosovski. V kategoriji Art football je su- vereno s konkurenco opravil nek- danji reprezentant Amir Karič. Njegov najbližji zasledovalec je bil še en nekdanji reprezentant Suad Filekovič. V najmočnejši kategoriji aktivnih igralcev Open moški je z novim re- kordom igrišča v Olimju (-13) zma- gal Ptujčan Dalen Dabič. Drugo mesto je osvojil njegov soigralec Ian Emeršič, ki je za vodečim zao- stal samo za dve točki. Dalen Dalič: »Zelo sem vesel tega rezultata in tudi rekorda. Kon- kurenca je bila vrhunska in zato je rezultat toliko slajši. Odličen turnir, dobra organizacija, vse je bilo na visokem nivoju.« Vrstni red: 1. Dalen Dabič 65 (-13) 2. Ian Emeršič 67 (- 11) 3. Gaj Rosič 68 (- 10) 4. Iztok Ogrizek 70 5. Admir Ičanovič 71 6. Matija Brodnjak 72 6. Damjan Turk 72 8. Uroš Krajnc 74 9. Uroš Šmigoc 75 10. Jure Pigner 77 11. Andrej Lončarič 80 Med aktivnimi footgolferji v se- niorski konkurenci je laskavi naslov najboljšega osvojil Sandi Mertelj, član FG Ptuj. Razlike v točkah med Footgolf  Art football/footgolf Cup 2020 – Amon Olimje Dalen Dalič in Amir Karič nova kralja Olimja Foto: Peter Planinšek – Sport club M V Olimju je tekmovalo kar nekaj nekdanjih znanih športnikov in estradnikov. Sven Dodlek (letnik 1995), dosedanja nogometna pot: - mladinska šola Maribor (do leta 2014) - Maribor B (do leta 2016) - Rudar Velenje (v sezoni 2016/17) - Ankaran (v prvi polovici sezone 2017/18) - Voitsberg (4. avstrijska liga), Karlsdorf (3.), Gleisdorf 09 (3.), Vo- itsberg (4.) - Drava Ptuj (sezona 2020/21) Nastopi v mlajših reprezentančnih selekcijah Slovenije: U-17 - 17 nastopov U-16 - 1 nastop Nastopi v mlajših reprezentančnih selekcijah Hrvaške: U-19 - 3 nastopi Štajerski TEDNIK petek, 24. 7. 2020  COLOR CMYK stran 20 Nekaj vprašanj smo zastavili Darji Potočnik Benčič, direktorici Lekarn Ptuj, ki je najprej poveda- la: »Pri načrtovanju potovanja je najbolje izhajati iz destinacije, časa in značilnosti potovanja. Najprej uredimo formalnosti: preverimo veljavnost zdravstvenih kartic ali potrdil o zdravstvenem zavaro- vanju in kaj nam ta krijejo. Infor- macije poiščemo pri zdravstvenih zavarovalnicah. Za destinacije v državah EU, pa tudi v mnogih dru- gih evropskih državah, zadošča Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja. Če potujete dlje, je treba skleniti ustrezno obliko zavarovanja z asistenco v tujini. Ponujajo ga različne komercialne zavarovalnice. Pri odhodu v trop- ske države ali druge bolj ogrožene države se pozanimamo o obveznih in preventivnih cepljenjih ter zašči- ti z zdravili. Informacije pridobimo na NIJZ ali na območnem Zavodu za zdravstveno varstvo, kjer imajo posebne ambulante za potnike.« Kako je z zdravili pri kroničnih bolnikih „Pravočasno si priskrbimo zdra- vila za kronično terapijo. Nobenih ovir ni, da kronični bolniki ne bi potovali, le malo bolje se morajo pripraviti na pot kot drugi. Zelo koristna, če bi potrebovala taka oseba zdravstveno pomoč v tujini, je osebna kartica zdravil. Na njej so zapisana vsa zdravila, ki jih oseba uporablja, kar zdravstvenim delav- cem zelo olajša delo. Opozorila bi še na pravilno shranjevanje zdravil, saj so mnoga zdravila občutljiva na toploto in svetlobo! Če potujemo z letalom, za zdravila v osebni prtlja- gi potrebujemo potrdilo zdravnika o jemanju teh zdravil. Podobno je dobro imeti zdravniško potrdilo (ali kopije receptov) tudi pri vnosu/ iznosu zdravil pri prečkanju mej. Različne države imajo različna pravila, dobro se je o tem podu- čiti prej, nekaj nasvetov najdemo na straneh Ministrstva za zunanje zadeve.« Kaj pa sicer priporočate v potovalni lekarni, katera zdravila konkretno? „Vedno je dobro, da imamo nujna zdravila pri sebi, saj lahko samo tako hitro ukrepamo. Poleg zdravil za kronično terapijo (v ko- ličini za nekaj dni več, kot trajajo počitnice) še nekatera zdravila za samozdravljenje: analgetike, anti- piretike (za lajšanje bolečin in za zniževanje vročine), proti potoval- ni slabosti, zdravila proti zaprtju in proti driski, zdravila proti prehladu ali bolečemu žrelu, antihistaminike za ublažitev težav zaradi alergij, zdravila proti zgagi (sprememba prehranjevanja), dispepsiji oz. že- lodčnim težavam. Manjše odrgni- ne, praske, ureznine lahko oskrbi- mo sami, zato dajmo v potovalno lekarno še antiseptik za čiščenje ran, gaze, obliže, povoj, škarje, obliže za žulje. Če vemo, da ne bo dostopa do vode, imejte pri sebi dezinfekcijske robčke. Če imamo majhne otroke, vzemimo s seboj tudi termometer. Epidemiološke razmere se spreminjajo in dobro je imeti s seboj razkužilo za roke in zaščitno masko. Potovalna lekar- na naj ne bo dosegljiva otrokom. Opozorila bi rada tudi na ustrezno hranjenje potovalne lekarne. Za večino zdravil velja, da jih hrani- mo na temperaturi do 25 stopinj Celzija. Nekatera zdravila (inzulin, antibiotike) pa je treba hraniti v hladilniku. Za slednje lahko naba- vite hladilne torbice, namenjene shranjevanju zdravil. Še nasvet za mlade – v potoval- no lekarno dajte tudi kondome. Tvegano vedenje je vzrok za šte- vilne prenosljive bolezni (genitalne bradavice, klamidija, nespecifi čni uretritis, sifi lis, genitalni herpes, gonoreja).“ Kako moramo ravnati na počitnicah, da se zavarujemo pred okužbo s covid-19 »Ob morebitnih znakih bolezni covid-19 tudi na počitnicah ravna- mo skladno z navodili, kot veljajo doma. Ob znakih okužbe po tele- fonu takoj poiščemo zdravniško pomoč. Bolezen se kaže s slabim počutjem, utrujenostjo, vroči- no, kašljem in pri težjih oblikah z občutkom težkega dihanja ozi- roma pomanjkanja zraka. Najpo- membnejši preventivni ukrep je higiena, torej pravilno in temeljito umivanje rok z milom. Če to ni do- stopno, uporabimo razkužilo, ki vsebuje vsaj 60 % alkohola. Roke umivamo oz. razkužimo po vsa- kem stiku s potencialno okuženi- mi predmeti. Pomembna je tudi higiena kašlja, in sicer kašljamo v robec ali zgornji del roke, nikoli v dlani! Če ni nujno, se izogiba- mo zaprtim prostorom, v katerih je več ljudi. Če vstopamo v tak prostor, je obvezno nositi masko in razkužiti roke. Tudi varnostna razdalja je tista, ki nas ščiti. Ne samo skrb za higieno, tudi skrb za zdravje in dobro počutje je po- membna. Zdrava in uravnotežena prehrana, gibanje na prostem zra- ku in počitek bodo pripomogli, da bo, če zbolimo, bolezen poteka v blagi obliki.« petek  24. julija 202020 Slovenija  Minister Koritnik o novi aplikaciji Koronska aplikacija sredi avgusta Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je sredi tedna po- jasnil, da bo mobilna aplikacija o stikih z okuženimi z novim koronavirusom do konca meseca posredovana v objavo na spletni trgovini App Store in Google Play, ki bosta opravili svoje tehnične in varnostne preglede. Tako pričakuje, da bo aplikacija na voljo za prenos ne prej kot sredi avgusta. Koritnik je na novinarski konferenci ponovno poudaril, da bo upora- ba aplikacije prostovoljna, da ne bo delovala na sistemu GPS in ne bo omogočala shranjevanja geolokacijskih podatkov. »Aplikacija vas bo zgolj opozorila, če ste bili v zadnjih 14 dneh v stiku z nekom, ki je okužen,« je izpostavil. Ob srečanju z drugim uporabni- kom bosta pametna telefona samodejno izmenjala naključno šifrirani kodi. Ti kodi bosta telefonu sporočili le, da sta se dve osebi srečali, za koliko časa in kakšna je bila razdalja med njima. Ne bosta pa razkrili imena ali lokacije srečanja. Foto: sta/M24 Tako bo identiteta uporabnikov ves čas ostala skrita, omenjene in- formacije pa se bodo izbrisale po 14 dneh, je zagotovil. Če bo uporabnik aplikacije ugotovil, da je okužen, se bo sam odločil, ali bo to vnesel v aplikacijo ali ne. Če bo vnesel, bo Nacionalni inšti- tut za javno zdravje (NIJZ) potrdil njegovo unikatno kodo, preostalim uporabnikom pa bo sporočeno, da so bili v stiku z okuženo osebo. Koritnik je danes tudi pozval k uporabi aplikacije v čim večjem števi- lu. »S tem boste zaščitili sebe in vaše najbližje, olajšali delo epidemio- logom in tako omogočili, da se bo država lažje, z manj ukrepi, soočala z virusom,« je povedal in dodal, da smo lahko v boju proti novemu koronavirusu uspešni le skupaj. Sicer pa je opozoril, da uporaba aplikacije ne pomeni, da je uporab- nik s tem avtomatsko varen pred novim koronavirusom in da zato ni treba upoštevati navodil NIJZ. Prilagoditev aplikacije za obveščanje o stikih z okuženimi z novim koronavirusom za operacijska sistema iOS in Android, ki temelji na nemški aplikaciji Corona-Warn-App, bo opravilo podjetje RSteam. Varuh človekovih pravic zaenkrat ni za ustavno presojo Po oceni varuha človekovih pravic bi bila vložitev zahteve za ustav- no presojo zakona za pripravo na drugi val epidemije covida-19 v delu, ki se nanaša na mobilno aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi, preuranjena. Postopki namreč še potekajo, uporaba aplikacije pa naj bi bila za zdaj prostovoljna za vse. Omenjeni interventni zakon je določil, da bo uporaba aplikacije prostovoljna, a obvezna za tiste v karanteni in s potrjeno okužbo. Določbe o obveznosti so postale tarča kritik o nedopustnem nadzoru države nad državljani in grobem posegu v ustavne pravice. V opoziciji so zato napovedali ustavno presojo teh določb, v Zavodu Državljan D. pa so dali pobudo varuhu zanjo. Varuhova odločitev je bila sprejeta ob upoštevanju trenutno zna- nih okoliščin. Če pa se bodo te pomembno spremenile, bi bil varuh pripravljen znova oceniti možnosti za posredovanje zakona v ustavno presojo. V zavodu so razočarani nad varuhovo odločitvijo, ki je po nji- hovih besedah sprejeta na podlagi ministrovih izjav. Ne razumejo, da zakon »še vedno legalizira kazensko pregonljivo in obvezno rabo apli- kacije za sledenje«, medtem pa nadzorni organi verjamejo ob- lasti, da obvezne rabe zha zdaj ne bo, je na- vedel direktor zavoda Domen Savič. V zavodu zago- tavljajo, da bodo še naprej spremljali dogajanje na tem področju in se ob mo- rebitnih zlorabah apli- kacije znova obrnili na varuha. Tudi na zaščito pred soncem ne smemo pozabiti! „Nujna oprema v poletnem času so seveda tudi izdelki za zaščito pred soncem, negovalne kreme in losjoni za nego kože po izpostavljenosti son- cu in po kopanju. Izbira zaščite je od- visna od tipa kože in polti, od starosti oseb in od zdravstvenega stanja. Z najvišjim zaščitnim faktorjem 50+ zaščitimo otroke, zelo svetlopolte osebe, osebe po posegih na koži ali po obsevanju, bolnike. Od tipa kože, torej ali je koža mastna, normalna ali suha, bomo izbrali ustrezno pod- lago – mazilo, kremo, losjon, sprej. Posebni izdelki z zaščitnim faktorjem pa so namenjeni osebam z alergijo na sonce. K začiti proti soncu spada še ustrezna nega kože po sončenju, seveda pa je nujno še nekaj: v najbolj vročih urah dneva se je treba umak- niti v senco. Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., direktorica JZ Lekarne Ptuj Slovenija, Podravje  Kaj vse morate imeti v počitniški priročni lekarni Da se dopust ne spremeni v nočno moro Počitnice, oddih na morju, potovanje v bolj ali manj oddaljene kraje so težko pričakovani dnevi v letu. Da bomo te dni polno zaužili, je koristno, da se od doma odpravimo opremljeni z vsem potrebnim. K temu sodita tudi majhna, a nam prilagojena potovalna lekarna in urejeno zdravstveno zavarovanje. Foto: Črtomir Goznik Epidemiološke razmere se spreminjajo, zato imejmo vedno s seboj zaščitno masko in razkužilo za roke. Foto: Črtomir Goznik V potovalni lekarni naj bodo zdravila za samozdravljenje: analgetiki, antpi- retiki, proti potovalni slabosti, odvajala, zdravila proti driski ... Foto: M24 Minister Boštjan Koritnik Štajerski TEDNIK petek, 24. 7. 2020 COLOR CMYK stran 21 petek  24. julija 2020 Ljudje in dogodki 21 3. 7. 1930 sta se rodila Anton in Anica Luci na domačiji v Vodran- cih. Svoje otroštvo sta preživljala na kmetiji z očetom in materjo ter v družbi starejše sestre Marije in mlajšega brata Ivana. Anico je življenjska pot ponesla v Maribor, kjer se je zaposlila kot kuharica v dijaškem domu. Tonček, kot ga kličejo, pa je ostal doma na kme- tiji. Da vezi dvojčkov niso iz trte izvite, priča njuna skupna življenj- ska zgodba. Čeprav ju je ločila razdalja in je vsak opravljal svoje delo, so se jima nesreče dogajale isti dan. Tudi veselje in srečo sta delila istega dne. Poročila sta se skupaj, vsak s svojim izbrancem leta 1965 na Kogu. Prvorojenki sta se rodili istega leta. Tonček je dobil hčer Zlatko, Anica pa Jelko in nekaj let kasneje še Metko. Vez dvojčkov se ne pretrga. Nekoč je Anica z družino vsak konec tedna prišla z avtobusom iz Maribora na domačijo, danes se dnevno slišijo po telefonu. Oba sta bila dejavna v različnih prostovoljnih društvih, še vedno pa sta člana društva upoko- jencev vsak v svojem kraju. V sebi nosita ljubezen do ljudske pesmi. Še danes zapojeta kot slavčka. Čeprav je bilo življenje prežeto s trdim delom in skrbjo za družino, se danes veselita z vnuki Aleksan- dro, Anito, Filipom in Katjo, dedek Lokacija zanjo pri cerkvi sv. Ož- balta je zaradi celodnevne sončne svetlobe potencialno najboljša. TD Ptuj je od župnije sv. Ožbalta že pri- dobilo soglasje za začetek postop- ka postavitve. Pri tem ima društvo podporo MO Ptuj in županje Nuške Gajšek, a za začetek potrebuje so- glasje mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ali na tej lokaciji lahko planira postavitev sončne ure. Sončna ura na Ptuju bo imela premer 20 m, kazalec (gnomon) bo imel razdaljo 7 m. Številčnica horizontalne sončne ure bo oz- načena z rimskimi številkami, ki označujejo pravi sončni čas, notra- nja stran številčnice pa z arabskimi številkami, ki označujejo umetni čas, s katerim merimo čas v danem času leta. Ure so ga fascinirale že od nekdaj „Že kot mladenič rosnih let sem veselo razdiral svoje igrače, želel sem videti, kaj se skriva v notran- josti. Kot osnovnošolec sem pri popoldanskih urah tehnike pilil ročne spretnosti, od lesenih intar- zij, malih jadrnic, avtomobilčkov, raket. Čez čas so igrače nadomesti- le ure, pri katerih me je pritegnila natančna izdelava, usklajenost in urejenost elementov, takrat sem začutil in spoznal, da imam ročne spretnosti, ki jih skozi svoje življe- nje nadgrajujem. Pri urnih meha- nizmih me fascinira skladje, ure- jenost, natančna izdelava, vedno vse na svojem mestu. Potrpežlji- vosti, natančnosti, sistematičnosti in predanosti mehaniki zobnikov, zglobov je sledilo neizmerno za- dovoljstvo, ko se ure vračajo v svoj umirjeni ritem: tik tak – tik tak,“ razloži Boštjan Pavlič. Njegova vizija je ustvarjati sonč- ne ure, male in velike, steklene, lesene ali kovinske. Predvsem je poudarek na nevsakdanjih idejah sončnih ur, ki lahko postanejo ok- ras različnim pomembnim točkam v prostoru, doma oz. kjerkoli na našem planetu, kamor sije Sonce. Prepričan je, da prostor s sončno uro pridobi dimenzije vesoljnega ravnovesja, zato bi rad postal del takšnih atrakcij. Skupaj s TD Ptuj si prizadeva za umestitev sončne ure tudi na Ptuju kot nove privlačnosti tega okolja. O delovanju sončnih ur Tisoče let sta bila sončni vzhod in sončni zahod edina znaka za spremembo človekove aktivnosti. V začetku je bil človek sam sebi prva sončna ura in njegova lastna senca mu ni ostala neopažena. Le- sena palica, postavljena vertikalno v tla, je bila najpreprostejša oblika gnomona, ki je z dolžino sence omogočala določitev dnevnega časa in letnih časov. „Za razumevanje delovanja sončnih ur moramo pomisliti na vrtenje Zemlje in njeno pot okoli Sonca. Zemlja se vrti okoli svoje osi skozi severni in južni pol ter za en obrat potrebuje 23 ur 56 minut in 4,1 sekunde. Vse točke na zemljini površini opravijo en obrat v tem času. Zemlja se vrti tudi okoli Son- ca v razdalji 150 milijonov kilome- trov. V enem letu naredi celoten krog in ravnina, po kateri potuje, se imenuje ravnina ekliptike ali pot Zemlje okoli Sonca. Zemljina os ves čas kaže v isto smer in je pravoko- tna na ekvatorsko ravnino. Z be- sedo poldne opisujemo čas, ko se Sonce pojavi najvišje na nebu. Vsi kraji na istem meridianu imajo pol- dne ob istem času. Opoldne je naš meridian del Zemljinega površja, ki je obrnjeno direktno proti son- cu. Čas na Zemlji merimo od opol- dneva enega dneva do opoldneva drugega dne. Ta časovni razmik je razdeljen na 24 enakih delov ali 24 enako dolgih ur. Ker se Zemlja vsakih 24 ur zavrti za 1/365 po svoji orbiti, se mora zavrteti malo več kot en obrat, da je zopet direktno obrnjena proti Soncu. Pravzaprav porabi za to v povprečju 3 minu- te in 55,9 sekunde vsak dan. To je vzrok, zakaj dolžina dneva ni ena- ka času obrata. Del sončne ure, ki meče senco, se imenuje kazalec ali gnomon. Če naravnamo gno- mon na severnico, bo vzporeden z Zemljino osjo in bo ostal v istem kotu z ravnino poti okoli Sonca,“ je Boštjan Pavlič povedal o tem, kako sončna ura kaže čas. Foto: Črtomir Goznik V Turističnem društvu si prizadevajo, da bi sončno uro umestili na zeleno površino v neposredni bližini cerkve sv. Ožbalta, ki se prav tako ponaša s sončno uro na svoji fasadi. Zgodbo želijo povezati s 1950. obletnico prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih, 30-letnico samostojne Slovenije in prostoru ob Potrčevi ulici dodati novo kakovost, tudi kot urejene sprehajalne poti. Ptuj  Z Boštjanom Pavličem o sončni uri Pri cerkvi sv. Ožbalta naj bi čas kazala sončna ura Turistično društvo Ptuj se je že pred leti odločilo, da bo mestu ob njegovem jubileju podarilo nekaj izvirnega, kar bo to okolje obogatilo in mu dalo novo privlačnost tudi v turističnem pogledu. Med več možnimi idejami in predlogi je izbralo cvetlično uro, že od vsega začetka pa pri tem sodelovalo z Boštjanom Pavličem, domžalskim urarjem, oblikovalcem, rokodelcem in inovatorjem, ki deluje pod sloganom Čas je podoba večnosti, v soncu je moja pot. Zaradi spleta okoliščin pa je društvo od tega projekta odstopilo in vse napore usmerilo v postavitev sončne ure. Ormož  Življenje piše neverjetne zgodbe Dvojčka, brat in sestra, slavila 90 let V današnjih časih nič nenavadnega, da se slavi 90 let. A da slavita 90. rojstni dan dvojčka, brat in sestra, pa ni kar tako. Foto: AKP Slavljenca v družbi starejše sestre Mimike in mlajšega brata Iveka. Najstarejše sončne ure stare 3.500 let »Sončne ure so bile do izuma mehanskih ur prvi način za določanje časa, najstarejše so našli v Egiptu in so stare 3.500 let. Uporabnost in estetska dovršenost pa omogočata njihovo uporabo tudi v sodobnem času. Spoj arhitekturnih elementov in sončne ure dajejo stavbi in urbanemu prostoru pridih prvinskosti in občutek neodvisnosti od tehničnih pridobitev človeštva. Verjetno je bil človek sam sebi prva sončna ura in njegova lastna senca mu ni ostala neopažena. Sončni čas se razlikuje od urnega časa. To je posledica različne hitrosti, s katero Zemlja potuje okoli Sonca, in zaradi nagnjenosti njene osi za 23,5° na ravnino njene poti. Zato so poznavanje zakonitosti, izračunov, zemljepisne lege in spremljanje gibanja sence osnove za izdelavo kakovostne sončne ure,“ pove Boštjan Pavlič. Foto: zasebni arhiv Horizontalne sončne ure so najpogostejše. Postavljene so v vrtove, parke, stran od objektov, da sprejmejo čim več direktne sončne svetlobe preko celega leta. Na fotografi ji idejna zasnova sončne ure. Foto: Črtomir Goznik Boštjan Pavlič: „Sončna ura je najstarejši, najpopolnejši in natančen meril- ni instrument, ki se nikoli ne pokvari. Postavljajo se v prostorsko urejene zunanje ambiente urejenih vrtov, ki imajo zadosti sončne svetlobe, kar nav- sezadnje omogoča prikazovanje sončnega ekvatorialnega časa.“ Foto: AKP Tako sta zaplesala, oba še trdnega zdravja in strumnega koraka. Tonček pa dobi dodatno energijo od treh pravnukov: Urbana, Leona in Matevža. Visoki jubilej sta skup- no proslavila s svojimi najdražjimi v začetku julija. Štajerski TEDNIK petek, 24. 7. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  24. julija 2020Poslovna in druga sporočila22 KJER ZNANI POKAŽEJO SVOJ PRAVI OBRAZ VSAK TRETJI ČETRTEK V MESECU VOJNA ZVEZD, PO POTEH PRVEGA SLOVENSKEGA MICHELINOVEGA VODIČA PRILOGA AVENIJA& PORTRET: GAZELA GISELE SE VRAČA POTOVANJE: Z VETROM V LASEH RAZKOŠJE: SANJSKA JAHTA TENIŠKEGA BOGA TINKARA FORTUNA: MOGOČE SEM BILA RES GLAVNI MOTIVATOR JAZ KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila 25. in 26. julija 2020, sobota ob 21.00, nedelja ob 10:00: Ptujska klet je zakladnica nacionalne in vinske kulture. Ptuj simbolizira človekovo čaščenje vina tudi s konzorcijem evropskega reda vitezov vi- na Slovenije; Z znanostjo do uspeha – dokumentarni fi lm; Stare in pozabljene obrti mojstrov rokodelskih spretnosti in prikaz izdelkov ptujskih obrtnikov; Ptuj, bogastvo preteklosti. V svoji zgodovini je mesto zaradi strateške lege imelo pomembno vo- jaško vlogo; Skrivnostna reka Mura je simbol Prekmurja, štrkove dežele, je vodni biser številnih rokavov in mrtvic. Črna reka je avtorski fi lm Nevenke Čurin v produk- ciji RTV Slovenije 1. del; Skrivnostna sončnica mednarodno nagrajeni fi lm Tinčka Ivanuše odkriva skrivnosti cveta sončnice, zakaj se cvet obrača proti soncu; Pikina zgodba je zgodba psičke Pike z neverjetno zvestobo stanovalcu v Domu starejših na Ptuju; Račke mlakarice na ptujskem jezeru in potokih območja Ptuja plešejo v ritmu valčka Na lepi modri Donavi; Z glasbo v sobotni večer in nedeljski dopoldan; Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Vsak drugi petek POLNA IDEJ NOVO: Ptuj - 18. september 2020 Štajerski TEDNIK petek, 24. 7. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  24. julija 2020 Oglasi in objave 23 »Ni res, da upanje umre zadnje. Zadnji umre tisti, ki upa,« je dejal. Branko Klemenčič 23. 7. 1957–9. 7. 2020 Hvala zdravstvenim ekipam: UKC Maribor, Bolnišnice Ptuj, Protibolečinske ambulante Ptuj, Zdravstvenega doma Ptuj ter osebnemu zdravniku. Hvala sorodnikom, prijateljem, sodelavcem … Najlepša hvala vsem za vse. Viktorija, Liljana in Iva Klemenčič In sonce vzhaja in zahaja in hiti k mestu svojemu, odkoder izhaja. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 71. letu zapustil naš dragi Anton Dečman IZ HAJDOŠ 86 Slovo od pokojnega bo v soboto, 25. julija, ob 11. uri na haj- dinskem pokopališču. Žara bo v tamkajšnjo mrliško vežico polo- žena ob 9. uri. Žalujoči vsi njegovi Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) SPOMIN Mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi Aleksander – Sandi Lončarič Čas mineva, a spomin nate ostaja v naših srcih. Za vsak poklon ob njegovem grobu in prižgano svečko prisrčna hvala. Tvoji najdražji Spomini so ena sama laž! Če menite, da lahko zaupate svojemu spominu, ste v zmoti. Možgani namreč varčujejo s spominskim prostorom in to skrivajo za zaveso laži. Hiter prenos zelene energije Novo omrežje superprevodnih kablov, ki ga skupaj načrtujejo britanske in danske družbe za distribucijo električne energije, bo omogočilo bliskovito hiter prenos zelene energije do končnega potrošnika. Poletje – sezona krvosesov Bolj ali manj drobna bitja izkoristijo našo nepozornost in s svojim bodalom prodrejo v našo kožo – samo da bi prišli do najbolj hranjlive tekočine: krvi. Revijo lahko naročite na: 080 4321 ali na www.trafika24.si/narocanje/science DARILO OB NAROČILU vremenska postaja vsako sredo NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija 2. DEL Novice Svet24, za samo 2,99 EUR, v kompletu z revijo Zarja Jana, za samo 3,99 EUR,v kompletu z revijo Nova, za samo 3,59 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 3,99 EUR. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. POTREBUJEMO dostavljavca pic na območju Ptuja. Lahko ste tudi upo- kojenec. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305.www. lesgrad.si. www.re-max.si/Poetovio PRODAMO - Ptuj, Krempljeva ulica, trisobno sta- novanje (1634), popolnoma obnovljeno (2009), opremljeno, 92 m2. Cena: 103.000 EUR. Kontakt: 041 391 003 ali 02/620 8816 KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, hisex, v začetku nesno- sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Pod- lože 1, Ptujska Gora. PRODAM dvoosno 5-tonsko traktorsko kiper prikolico makedonka, registrirano. Tel. 782 17 81. PRODAM 13 okroglih bal sena in 100 kock sena. Tel. 031 656 718. PRODAJAMO bele piščance domače reje! Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Ne- delji. Tel. 041 881 949. PRODAM seme mnogocvetne ljuljke in inkernatke, primerni za ozelenitev, ter osovino s kolesi 15 in 12 col. Tel. 041 368 437. PRODAM dva prašiča, težka okrog 180 kg, domače reje – kuhana hrana. Tel. 051 714 451. PRODAM bikca simentalca, zdravega, starega 4 mesece (dvospolnik). Cena 400 €. Tel. 070 250 441. PRODAM Oltov plug, 10-colski, in izko- palnik krompirja s kardanom. Tel. 031 265 480. PRODAM tri teličke, stare 3 mesece, si- mentalke, 150 kg, odstavljene od mleka. Tel. 041 442 135. PRODAM telico v 9. mesecu brejosti, si- mentalko. Tel. 031 492 581. PRODAM odojke, težke okrog 25 kg. Tel. 041 368 498. PRODAM odojke, Stojnci 130. Tel. 031 845 522. NESNICE, rjave, 19-tedenske, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo po tel. 040 531 246. Rešek, Starše 23. DELO KMETIJSTVO IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Tel. 041 897 675. PRODAM montažno, pločevinasto, pocin- kano garažo dimenzije 5,30 x 2,80 me- tra. Tel. 041 620 201. DOBRIM ljudem podarimo eno leto sta- rega psa jazbečarja. Tel. 031 845 522. NEPREMIČNINE Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR. VEDNO POLNA DOBRIH IDEJ JUTRI ne zamudite MINI KUHARICA Grška kuhinja, lazanja, limonina pita REKORDERKA TRIGLAVA Pri gorskem teku tako noge kot glava Dovoljeno je vse. vstati ob 5. uri zjutraj Štajerski TEDNIK petek, 24. 7. 2020  COLOR CMYK stran 24 petek  24. julija 2020Križem kražem24 Z bogatim dogajanjem otvoritvenega vikenda se je uspešno končal 18. festival sodobne umetnosti Art Stays, ki je letos potekal pod naslovom No more silence / Brez tišine. Vse do 19. septembra pa so na ogled letošnje raz- stave z osrednjo v Galeriji mesta Ptuj. Danes pa se bo na Ptuju začelo bogato dogajanje 12. glasbenega festivala Arsana, ki bo letos 100- odstotno slovenski. Trajalo bo vse do 30. julija. Slav- nostno odprtje bo v nedeljo, 26. julija. Iz društva za rimsko zgodovino in kulturo Poetovio LXIX so sporočili, da tudi to soboto v rimskem taboru zna Štukih ne bo dišalo po rimskih jedeh. Na rimski lonec bodo povabili 5. septembra, ko bo tudi uradno potekala prva rimska trgatev. Zaradi spreminjajočega se epidemiološkega stanja še tudi ne vedo zagotovo, kako bo z rimsko povorko po mestu. Pripravljajo se tako, kot da jo bo mogoče izvesti. Če pa je ne bodo mogli izvesti, bodo v starem mestnem jedru izvedli nekaj manjših dogodkov, s katerimi bodo povabili na podoživljanje življenja v starem Rimu. V času 13. rimskih iger, od 20. do 23. avgusta, pa bodo za rimske skupine izvedli tudi brezplač- ne delavnice lončarstva, opekarstva, kamnoseštva, pa tudi iz kovaške in tesarske dejavnosti. Po podatkih Banke Slovenije je izvoz iz naslova potovanj v petih mesecih letos dosegel 405 milijonov evrov, kar je 56 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2019. Vred- nost izvoza potovanj je maja letos NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Iz katerega leta je najstarejša omemba cerkve sv. Ožbalta na Ptuju? ...................................................................................... ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik Hiška Herberstein na Mestnem Vrhu vabi k ogledu v okviru turističnega paketa – Družinski dan na Ptuju. Nagradno turistično vprašanje sekretarka Združenja zgodovinskih mest Slovenije Mateja Hafner Dolenc. Naziv bronastega prijatelja so prejeli vsi tisti, ki so obiskali vsaj tri mesta, sre- brni so postali vsi, ki obiskali vsaj šest mest, zlati prijatelji pa tisti, ki so obiskali vsaj 10 mest. Enajst sodelujočih, ki so obiskali vseh 17 zgodovinskih mest, pa si je pridobilo status ambasadorja zgodovinskih mest. Na Ptuju je mlade am- basadorje navdušil kurent v TIC-u Ptuj. Raznolika ponudba zgodovinskih mest je sedaj na voljo v obliki turističnih paketov. V najstarejše slovensko mesto vabi paket Družinski dan na Ptuju, ki ob ogledu mesta še posebej vabi k ogledu Hiške Herberstein na Mestnem Vrhu, na obisk pravljičnega gozda Rdeča kapica in na družinsko kopanje v Termah Ptuj. V enem od prejšnjih nagradnih turističnih vprašanj smo spraševali o tem, katera ptujska gostilna ima gostilniški vrt urejen na ostankih nekdanjega mestnega obzidja. Nagrado za pravilen odgovor, da gre za Gostilno Rozika, bo prejela Slavica Šumenjak (Gorišnica). Danes sprašujemo, iz katerega leta je najstarejša omemba cerkve sv. Ožbalta na Ptuju. Nagrada za pravilen od- govor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v ure- dništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 31. julija. v primerjavi z majem leta 2019 upadla kar za 93 odstotkov. Znašala je le 13 milijonov evrov. Pri Združenju zgodovinskih mest Slovenije, ki je bilo rojeno na Ptuju, so zadovoljni z odzivom Slovenk in Slovencev v inovativni nagradni igri #moje mesto, s katero so od 20. junija do 15. julija spodbujali k obisku 17 zgodo- vinskih mest: Idrije, Celja, Jesenic, Kamnika, Kopra, Kostanjevice na Krki, Kranja, Metlike, Novega mesta, Pirana, Ptuja, Radovljice, Slovenskih Konjic, Šentjurja, Ško e Loke, Tržiča in Žužemberka. Z nagradno igro so pritegnili več kot 110.000 uporabnikov. Njen namen je bil pri ljudeh spodbuditi željo po obisku zgodovinskih mest, jih spomniti, da mesta ponujajo veliko zanimive- ga, da se jih splača odkriti na novo ali pa morda spoznati prvič, je povedala Vabijo razstave sodobne umetnosti, glasbeni in drugi dogodki Z ženo imava sla b dan. Ona se po čuti kot drek na cesti, jaz kot kozlanje na vinski cesti. * * * V jeseni življenja najbolj vneto oz imnico vlaga Ma tilda. * * * Mene je težko sp raviti iz tira, nem ogoče pa od pira . * * * Spočeli so jo v ep ruveti, izgleda pa , kot bi prišla iz k ozarca za kisle k umarice. * * * Še obešen se je o bračal po vetru. * * * Mokre sanje stol etnika – suhe pl enice. AFORIZMI BY FREDI Podravje, Markovci  Prikazovalniki hitrosti za večjo varnost Delež prehitrih voznikov se je najbolj zmanjšal v Markovcih Neprilagojena hitrost je bila lani najpogostejši vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom, v katerih sta življenje izgubili 102 osebi. Med 12 občinami, v katerih so letos na novo postavili prikazovalnike hitrosti na izbranih odsekih, so bili pri zniževanju deleža prehitrih voznikov naj- uspešnejši v Markovcih, najmanj pa v Postojni. Hrvaška  Center za e-navdušence Fakulteta za računalniške igrice V hrvaški Novski načrtujejo gradnjo prvega regionalnega središča za računalniške igre. Poleg velike dvorane za tekmovanja v video igrah bodo v sklopu kompleksa zgradili še fakulteto za razvoj računalniških iger, študentski dom in podjetniški inkubator. Vrednost »kampusa gaming industrije« je ocenjena na 420 milijonov kun (okoli 56 milijonov evrov). Poleg štirih glavnih objektov je v načrtih še gradnja snemalnega studia, dvorane za sestanke ter poslopja z novo igralsko opremo, v katerih bo možno izobraževati tudi dijake, so napovedale ob- lasti v Novski. Kot najbolj spek- takularno so izpostavili dvorano za tekmovanja v e-športih, ki bo izgrajena v obliki vesoljske ladje in bo lahko sprejela 4.000 obisko- valcev. Kampus nameravajo graditi na 90.000 kvadratnih metrih v podjetniški coni Novska, ki je ob avtocesti Zagreb–Beograd, prib- ližno 105 kilometrov vzhodno od hrvaške prestolnice. Sredstva za večji del investicije nameravajo pridobiti iz skladov EU. Doslej so v pripravo projekta, ki so ga poi- menovali PISMO, vložili 25 milijo- nov kun (okoli 3,3 milijona evrov), večino so dobili iz evropskih skla- dov. Predvidevajo, da bo kampus zaživel v naslednjih treh letih. Foto: rk.hmz Po podatkih Raziskave o dejav- nikih, ki vplivajo na varnost cestne- ga prometa v Sloveniji, ki jo je 2018 objavil Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, bi zgolj z zmanjšanjem povprečne hitrosti za dva odstotka vsako leto lahko ohranili do sedem življenj. Tudi aktualna statistika prometnih ne- sreč kaže, da je umirjanje prometa nujno potrebno. In ker se večina prometnih nesreč še vedno zgodi na regionalnih in lokalnih cestah, sta podjetje Sipronika in Zavaro- valnica Triglav že četrtič združili moči v vseslovenskem projektu Skupaj umirjamo promet. V želji po počasnejši vožnji na nevarnih od- sekih, kjer so najbolj izpostavljeni najmlajši pešci, zlasti v okolici šol in vrtcev, so letos hitrost zniževali v 12 krajih. Med slednjimi so se naj- bolje odrezali vozniki na Ptujskem polju, natančneje v občini Markov- ci, kjer se je delež prehitrih vozni- kov po postavitvi prikazovalnika v poprečju najbolj znižal za 19 %, najmanj pa so bili pripravljeni nogo umakniti s plina postojnski vozniki, kjer se je delež prehitrih voznikov znižal le za odstotek. Prikazovalniki hitrosti opozar- jajo voznike na primerno hitrost vožnje, hkrati pa shranjujejo in ob- delujejo podatke o prometu. »Re- zultati umirjanja prometa so po naših izkušnjah najboljši tam, kjer sodelujejo skupaj različni deležni- ki: občine, policija, šole ter Sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki na portalu redno spremljajo in analizirajo podatke in na podlagi tega ustrezno ukrepa- jo,« je pojasnil direktor Sipronike Marjan Kržišnik. S preventivo nad črne statistike V Zavarovalnici Triglav se z ra- znovrstnimi aktivnostmi že vrsto let trudijo izboljšati črne statistike na slovenskih cestah. »S prika- zovalniki hitrosti, s katerimi smo zdaj zares spletli razvejano mrežo po vsej Sloveniji, uspešno nago- varjamo tiste, ki so dojemljivi za tovrstne opomnike. Delež prehi- trih voznikov se je v tem času na lokacijah, kjer stojijo prikazovalni- ki, v povprečju znižal za od pet do sedem odstotkov. To je ogromno, predvsem, če uspeh štejemo v nesrečah, ki nam jih je uspelo pre- prečiti ali so zaradi upočasnitve blažje,« so še dodali v Zavarovalni- ci Triglav. Foto: Zavarovalnica Triglav