3
O hasnosti mavca.
Slišal sem.že marsikterega gospodarja reči, da mavec (gips) ne hasne detelji. Naj to zmoto razjasnim. Jez sam rečem, da so nekteri preveč vpili o gipsu, posebno v začetku; da! mnogi so celo dokazati hotli, da mavec pri detelji namestuje ves gnoj. Al kmalu so umni kmetovavci, ki so umeli kmetijsko kemijo, bolj na tanko preiskovali lastnost mavčevo. Dokazali so, da mavec le nekterim rastlinam, in posebno detelji hasne, in da še to-le v posebnih okoliščinah. Zopet drugi ke-mikarji so pisali o gipsu, da njegova korist obstaja le v lastnosti, da v kemičnem oziru tvarine mineralične sploh kemično veže. Al drugi kemikarji so hotli dokazati, da gips. podpira in goji gnjilino organiČnih tvarin v zemlji, in tako boljša rast rastlinam.    Tem nasproti je
kemikar Dawy dokazati si prizadeval, da gips ne podpira gnjiline organičnih tvarin, temveč ji je nasproti; on meni, da gips je naravnost hrana (živež) detelji. Omenim pa le, da se gips celo težko raztopi v vodi; 460 delov vode je treba, da se en del gipsa raztopi, ali drugače rečeno, 460 funtov vode je treba, da se raztopi 1 funt gipsa. Zato menim, da gips ne hasne detelji v oziru Dawy-a. — Boussingoult, ki je mnogo storil za kmetijstvo, kar se kemije tiče, je dokazal, da Dawy-eve misli o gipsu so napačne; sežgal je deteljo (rastlino) in našel je v pepelu le malo gipsa, rekši, da detelja tva-rino apno, kterega potrebuje, lože vzame iz drobnega apna, kakoršno se nahaja pri razpadu gipsa v zemlji.
Da pa moje pisanje hasne tudi vam, ki ne umete kemije, zato vam povedati moram, da rastline zemlji vzamejo mnogo redivnih tvarin, in tako zemljo oropajo. Rastlina potrebuje živeža, in ravno zemlja je mati, ki rastlinam hrano daje. — Da je to res, to nam kaže kemija, to je tista vednost, ki stvari kroji v snove ali iz snov sestavlja stvari.
Ako rastline, postavimo pšenico, rž, ječmen, ko-renstvo itd. sežgemo in na kemičnem potu preiskujemo, ktere tvarine da ima v sebi pepel sežgane rastline, tedaj nahajamo pri raznih rastlinah tudi razne snove. Vse, kar je rastlina vzela zemlji, najdemo v pepelu sežgane rastline. Razjasnim vam pa to s tem, da vam kažem, da gnojimo njive, in zakaj? — zato, da zemlji vzeto moč, to je, njene redivne tvarine, zopet povrnemo in tako zopet zemljo pripravno naredimo, da more rastlinam potrebni živež dajati. V gnoji pa nahajamo ravno tvarine redivne, in torej gnoj povrača zemlji, kar se ji je vzelo.
Omenim še to, da vsakdo lahko ume moje pisanje, da, če njivo vedno le silimo in silimo, in na-njo vedno le sejemo in sejemo, gnoja ji pa ne damo, bo sčasoma njiva se odpovedala tako, da ne bo mogla rastlinam živeža dajati. Da v mnogih krajih, kakor na Ogerskem, njiva več let ali celo nikdar ne dobi gnoja, to je res; al njiva, če je eno leto obsejana bila, potem pa eno ali celo več let neobsejana leži, tedaj počiva in si zopet nove moči nabira.    Al to je pri nas nemogoče.
Naj bo to le memo grede omenjeno, ker pisal bom v tem oziru večkrat v „Novice"*) in skušal bom pisati bolj natanko o gospodarjenji posestev.
Dalje omenjam o gipsu tudi to, da so nekteri kemi-karji dokazali, da gips, to je, žveplo - kislinino apno v zvezo stopi z ogleno-kislim amonijakom, da na kemičnem potu postane ogleno-kislo apno in žvepleno-kisli amonijak, in te tvarine rastlina lahko posrka. To nam toraj dokazuje, da gips le v tem oziru hasne, da se na kemičnem potu tako spremeni.
Različne so tedaj misli o hasnosti gipsa; al jaz menim, kakor sem na visi kmetijski učilnici v ogerskem Altenburgu sam videl in se prepričal, da v ravno omenjenem oziru hasne. Mavec nič ne pomaga detelji, če ji ga še toliko damo, ako njiva, na kteri detelja raste, ni gnojena, ali boljše rečeno: če nima rodovitne moči, če je oropana vse moči. Ugovarjati bi pa utegnil marsikdo, ki ne ume kmetijske kemije, tako-le: Se ve, če je njiva bogata drugih redivnih tvarin, ker je dobro gnojena, potem pač ni čuda, da detelja izvrstno raste, in prav nespametno bi bilo, tako njivo še gipsati; čemu te stroške? Odgovorim pa na to, da je po skušnjah tukajšnjih dovelj dokazano, da tudi na dobro gnojeni njivi, če je ne gipsamo, veliko manj detelje dobimo, — veliko več pa, če jo gipsamo. Vzrok tega sem že gori popisal; vendar naj to-le še zelo na kratko razjasnim.    V zemlji so mnoge mineralične tva-
•) Dobro doslo!                                                                   Vred.
rine; zemlja se razdeluje v črno zemljo (oranico) in mrtvico. Tvarine, ktere so v črni zemlji, hitro porabijo in povžijejo rastline, kakor postavimo, rž, pšenica in sploh rastline, ktere nimajo dolgih korenin; ali v mrtvici je mnogo redivnih tvarin; do teh ne segajo navadne rastline, kakor je rž itd. Detelja pa, naj je tako imenovana štajarska, nemška (lucerna), turška (esparseta) pa ima dolge korenine, ktere globoko v mrtvico segajo. Da pa te rastline v mrtvici lahko redivne tvarine v-se jemlj6, zato je treba, da so te tvarine take, da jih rastline lahko v-se jemljo, in ravno to stori mavee ali gips v svoji lastnosti. On ima lastnost, da ga zemlja ne more vsrkati; toraj lahko v mrtvico sega, in tu na omenjenem kemičnem potu mineralične tvarine pripravne dela za hrano detelji.
Konečno omenjam še to, da apno samo ne pomaga nič, kakor tudi žvepleno-kisli gaz ne; le v zvezi gipsa ima apno in žveplena kislina veliko moč.
Kdaj pa je najboljše gipsati? Gipsa se spomladi ali v j e s e n i, in sicer se ga vzame 2 do 3 cente na oral (joh). Dobro je spomladi deteljo gipsati, kadar je enmalo že iz zemlje prišla. — Kar pa čas dneva zadeva, je najboljše in cel6 potrebno, zjutraj gipsati, in sicer morama gipsati, kadar je deževno ali rosno. Ce gipsamo o suši, je vse naše delo prazno.                           Fr. P o vse.
4