gospodarske, obertniske i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 40 kr., za pol leta 1 fl. 50 kr., za cetert leta 55 kr.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 40, za pol leta 2 fl. 20 kr., za ćetert leta 1 fl. 10 kr. u Dunaja rojstvu pervega Cesarjeviča avstrijanskega V poslopji, kjer čuje Božja moc, pa kaj veselo noc: ^o imeli skerbno, težko Spolnile so se ondi narodov vseh želje A vs trija 5 prepevaj kar Ti iz serca gré f Razpenja se nad Tabo mirú žareč obôk ? bodo Ti narodi, kar jih imaš, porok Viharjev se ni bati, o Avstrija nikdar, narodom Tvojim za Tvoj je blagor mar Prinesle Rojenice so déte pervo Ti Kar Avstrija svobodna in zmagovavka si Tvoje kinci beséd krepostnih plam: „Ako smo vsi edini, kdo bode proti nam 1 Glej ! dar přinesli so Ti iz zvéstega sercá Ljubezen cista, sveta podati le Skit i ga zná! Ta Tebe je jeklen in svitel, premagan se nikolj : ra-m • i • V • • li* varje, brani na sir m na okolj. In zibka bode zlata, in terden mu povoj Ljubezen ta Pervéncu, da vareh bode Tvoj Ki z enoglasnim petjem pozdravljajo ga vsi Narodi Tvoji hrabri 5 5 zvest so tabor Ti Med njimi pa najperva, o mati Avstrija! Prinesem té darove Ti jez Slovenija: Přejmi iz rok jih zvestih, ki terden so Ti škit, Pervák med vsemi knězi Pervénec mora biť! 1 1 * 4 v 'U . i H m 266 Laska ali rudeča detelja. Res je veselo viditi, da se kmetovavci z laško de-teljo (Inkarnatklee) vedno bolj pečajo; očitno je potem takem, da si čedalje bolj prizadevajo, več klaje si pri-delati. Res je pa tudi, da le po ti poti je mogoče zemljo zboljšati, da jim bo več rodila; zakaj že od nekdaj je bil in bode gnoj iz hleva največji podpornik kmetijstva, naj rečejo nasprotniki kar koli hočejo. V fabrikah napravljeni gnoj pri vsi svoji koristnosti je in ostane le pomoč v sili ; ž njim ne bo kmet svojega kmetijstva nikoli na visoko stopnjo spravil, ker ta gnoj se sam za se potřebuje močí iz zemlje. Laska detelja, ki ima cvetje rudeče kakor kri, je enoletna rastlina, to je, le enkrat se kosi; zato se seje le tako, da za-njo pride se kakošen drug sad na tisto njivo. Laska detelja je rastlina iz južnih krajev; zato ljubi tudi le bolj topio podnebje. Na Laškem in na južnem Francozkem jo prav pogostoma sejejo, pa se tudi v drugih deželah, ki so po 1200 do 1600 čevljev nad morjem, še dosti dobro obnaša in spešno raste ; vse naše slovenske dežele so za-njo pripravne. Najrajeima i 1 o v n a t i in p e š č e n o-i 1 o v-nati, pa ne mokri svet; v Pfalcu jo na peščenino sejejo. Ta detelja se mora spomladi pa tudi v jeseni sejati. Za spomladansko setev se jemlje na oral zemlje po 16 funtov semena, za jesensko pa 18 do 20 funtov. Laška detelja ne storí tako dobro, če se med drugo žito, kakor navadna, seje. Zato jo sejejo kmetovavci raje spomladi samo; njiva, na ktero se ta detelja seje, se mora pred zimo dobro preorati. Proti koncu mal ega serpana cvetč, in takrat dá najbogateji pridelk. Ce se med jar in o žito seje, ni sicer tako rodovitna, žito se pa mora, med kterim detelja raste, požeti, sicer bi se, ako bi se kosilo, tudi nekoliko detelje pogubilo. Ako se pa v jeseni seje na zimsko sternišče, kjer ni nobenega plevéla, ni druzega potreba, kakor jo dobro zavleči; če je pa njiva plevélnata, se mora pred setvijo preorati. Ako je njiva še nekoliko močirna, je boljše, da se seme v sternišču zavleče, po preoranji bi se znala njiva preveč presušiti, kar bi utegnilo semenu škodovati. Kdor laško deteljo v začetku vélicega serpana seje, jo bo drugo leto že proti koncu maj ni ka kosil. Ako jo pa v jeseni seje, mu ne bo seme zastran dostikratne presuhe zemlje popolnoma ishajalo; bolhe in polži jo bojo preveč zdělali, cesar se ni bati pri spomla-danski setvi. Dohtar Walc v Hohenheimu pravi, da ravno jesenska setev je najbolja in donaša na ravno tišti njivi dvojne pri-delke, zato ker se na pokošeno deteljše pesa in kavra sadite, lan, ajda itd. sejejo. Posebno dobro je, za laško deteljo ogeršico sejati; zemlja je zato setev ugodna, ker jo pognjite korenine ravno tako kakor rudeča ali štajarska detelja močno zrahlajo. Potem takem so laška in štajarska detelja in pa rčž za klajo sejana edine rastline, po kterih se ogeršica najbolj ponaša, in skor nikoli ne skazí, in reči se more, da laška detelja, čeravno ne pognoji zemlje tako kakor štajarska, vendar le svet, kjer raste, jako jako zboljša. Kdor hoče k semenu laške detelje priti, mora posebno paziti, kdaj je zrela, ker zrelo seme rado s strokom vred odpade in se pogubi; najgotoviše tišti ravna, ki jo še *) Seje se — pravijo gosp. fajmošter Zalokar v bukvah um-nega kmetovanja — najbolje na kako sternišće v jeseni, sama kakor žito. Spomladi sgodaj zraste prej kakor ktera druga, tako, da se že mesca maja kosi, in taka njiva potlej za koruzo, krompir, za proso ali za ajdo porabi. Tištim, kteri imajo malo klaje, pride dobro v pomoč. Vred. a*) Dobi se seme tudi na vertu kmetijske ljubljanske družbe. Vred. v nekoliko nezrelo požanje in v snope poveže, da pozorí. Ce je seme že suho, se morajo snopi v rijuhe zaviti, da se seme ne otrese in ne pogubi, ter se domu pripelje. Ce je pa ugodno in suho vreme, se zná ravno tako tudi na polji na razprostenih rijuhah iz stebel iztepsti. Stročje se zernja močno derží, zato se pa tudi ne dá lahko iztepsti, najlože se zernje iz stročja spravi, če se v stope kakor proso pehati dá. Přiděla se 20 centov klaje in poldrugi do dveh centov semena. Na suhem in zračném kraji hranjeno seme ob-derží dve leti svojo kaljivost. Ker laška detelja le eno leto raste, zato se mora pa tudi seme od per ve rasti dobiti. Zelene ali sirove laške detelje noče živina izperva rada jesti, pa se je sčasoma vendar le privadi; po suhi detelji pa ravno tako sega kakor po vsaki drugi detelji. W. W. Golobje so polju dobrotniki. Tudi golobje imajo svoje prijatle, pa svoje sovražnike. V nekterih nemških deželah je nekdaj postava prepovedo-vala, da zlasti manjši kmetovavci niso smeli imeti golobov, ker se je reklo, da delajo veliko škodo. Vse drugače je pa v Belgii, in Belgijanci so vendar pervi kmetovavci na svetu; oni špogajo golobe v posebnih golobnjakih na polji, kterim pravijo „Taubenthurrne^ ; prepričani so namreč, da s tem, ker poberajo semena plevélne po polji, mu veliko več koristijo kakor pa škodujejo. Cas, v kterem golobje utegnejo škodovati, seže malo čez en mesec, namreč ob pomladanski in jesenski setvi; takrat poberajo žitno in sočivno seme, ako se ne podorje hitro. Kakor hitro pa je setev podorana, pozobljejo le tisto seme, ki je na verhu obležalo; to pa tako so-gnjije* tedaj ni škoda za-nj, ako ga golobje pozobljejo. Ce povžijejo tudi tisto, ki je pri žetvi iz klasja padlo, ni tudi nobena škoda, marveč pride na dobiček mladičem, ki se s tem upitajo. Tudi to, kar ogeršice in sočivja pozobljejo, ne znaša veliko. Celo leto in dan pa se živijo golobje le od semen, ki jih pikajo iz tistih rastlin, ktere šte-jemo med plevel, kteri je ali polju škodljiv ali pa je celó strupe n. M léčka ( Wolfsmilch) se razun golobov ne loti nobena druga žival; golobom pa nič ne škoduje. Nova ajda na vertu kmetijske družbe v Ljubljani. Na vertu kmetijske družbe v Ljubljani na spodnjih Poljanah smo vsejali letos spet za poskušnjo nekoliko nove ajde, tako imenovane sivke. Tako lepo stoji, da jo po pravici moremo „kraljico" ajd imenovati, in vredna je, da jo pogleda, kdor je ravno v Ljubljani. Serčno bi želeli, da bi ji prizanesla letos slana, ki jo je lani tako neusmiljeno posmodila ! Gospodarske skušnje. (Iz jaje zvediti: ali se bojo izvalili pete-linčki ali piške) ni nova francozka znajdba, ampak je že stara skušnja na Ceskem : Po moji vednosti — piše nek cesk gospodar — letí sum na Francoza gosp. Génis-a, da je on to skrivnost znajdel, od ktere je v akademii učenega družtva v Parizu govoril; al ne iz naturnih prikazkov, ampak le od naših čeških kmetic je to zvedil, ktere že davnej to skrivnost poznajo. Tukaj Čehinje sploh terdijo, da se jajca, iz kterih se imajo petelinčki izvaliti, na špički na dolgost stegujej o in da se na njih koncu nekake temne lisice precej očitno vidijo; one od pišk so pa bolj tumpaste in nimajo tistih lisic. „Moje žene — pravi dalje — niso te znamenja nikoli prekanile." 26? V „dunajském kmet. časniku" piše gospod Vesener iz Manhardsberga od te reči to le: Od tistega časa, kar je jugoslovanski svet spoznal > da brez národnega jezika ni kod ni kam, dosti se je dělalo, Resniène so te znamenja, toda niso nova znajdba, ampak vse jugoslovanske jezike v edin obcen in vsacemu Jugo- morebiti več stoletij znana reč na Českem. ze Od neke slovanu razumljiv jezik zložiti, kteri bi imel v knjigah ob dekle na Českem sem to slišal, zdaj pa se nikoli ne zmotim. veljati. Ker pa jugoslovanski svet obsega štiri narode, K natanjčnešemu spoznanju jajc, iz kterih se imajo pete- v • linčki ali jarčice valiti, se linčkine jajca sploh na špički dalje in okrog nje imajo nekake zareze, ali tako rekoč, tamne žilice, ktere se z dobrimi očmi lahko vidijo. Jarčine jajca so pa bolj tumpaste to dostavljam, da in nimajo omenjenih nitik. prijazni besedi o spominkih. Gospod A. L. iz Cérknice piše v listu 32 letošnjih namreč: 1) krajnsko-štajerskega, 2) horvaškega, 3) serb-so pete- skega in 4) bolgarskega, in ker vsaki totih narodov terja, da se njegov jezik ne kazí, temuč lepša in čedalje bolj povzdiguje, moglo je tisto prizadevanje brez uspeha ostati. Vnelo se je oštro pričkanje: kje da je meja vsacega totih narodov tako v zgodovinskem kakor tudi v jezičnem obziru, in potem: ktero ime kteremu totih narodov kakor njegovo pravo po národni zgodovini in národnem jeziku pripada. Po najnovejših preiskavah učenih slovenskih, ali kar je vse eno, slovanskih moz vemo ze gotovo, da bila y> Novic", da bi truplo Knobleherj onda počivalo, kjer je zdaj > in kar bi se potrošilo za njegovo prepeljavo, naj se je Panonija mati vseh slovenskih narodov, iz ktere so se na vse kraje razšli. Vemo tudi, da zdanje Kranjske, Koroške (pa oberne bolj v prid nesrecnim zamurcom. Bral sem v ljubljanskem nemškem in drugih avstri-janskih časnikih, da je sploh vošilo, Knobleherjevo truplo naj se prenese na vsako vižo v njegovo domovino, da bo ne vse) in Goriške popred samo pod imenom „Karnija" znane, niso stari prištevali k Panonii; al zato naj nihče ne misli, da ni bilo slovenskih naselišč v Karnii, ker gotovo da ob časih našega Izveličarja je v cnem rimskem ker- počivalo v materni tega verlega, prezg emlj; odaj , da ne bo se v prihodnjih časih umerlega aposteljna svete vere, pokopališče po svetu iskalo, in da ne bo treba pisateljem zgodovine za njegov grob se pravdati. Knobleher je v diki zveličanstva umerl! Ze zavoljo J6' ■■ I * delu (kohorti) iz Karnov sostavljeni, dosti slovenskih voj šakov bilo. Pa tudi to ni zgodovinarjem skrito, da so se Slovenci od Donave okoli 550. leta v Karnijo preselili1), in da so ukorenjeno že ime Karni, ceravno so v teh novih zemljah svoj jezik jako razširili, vendar mogli pod tega se ne smé na njegov grob pozabiti; dežela in narod svoje tirjata od nas, da truplo njegovo nazaj pride ? vzeti. Kdor se je s slovensko, zlasti pa jugoslovansko in da se bo zgodovino soznanil, temu tudi to ni skrito, da S tir ci v k večnemu miru v farno cerkev, v kteri je on zakrament sv. kersta přejel, s svečanostjo položilo. Mnogo prilik imamo, kako da se trupla vcrlih ožjem pomenu ne spadajo pod kranjski narod, ampak da so med kranjskim in staro-horvaškim, in da od nekda sta zgubé, kterim noben spominek na grobu postavljen ni mož bil. nujejo v totih zemljah, ktere so se v starih casih prek se in kako se modri gospodje v akademijah in zborih pogovarjajo za prostor tacih mož. drugih učenih verni Panonii in Dunaju do Vele Horvaske razprostirale. S štirskimi Slovenci je toraj ravno taka kakor s horvaškimi Čakavci. Dokazano je že kritiško zgodovinsko, da so Hor- N dol 6 časa, kar smo brali veliko pravdo v vseh časnikih za pokopališče ranjcega Mozarta, in danes sem bral v dunajskih lisíih, da neko povereništvo v Rimu s težkim trudom grob slovanskih aposteljnov sv. Cirila in Metoda vati, pridsi v današnje kraje, v dve dezeli svojo zemljo razdelili: na savsko namreč (tudi severno), primorsko (tudi južno), horvaško2), in da je una do S o tie in nar manj do ? Drave segala, ta pa je zauzémala ostalo # V V isce najti ? in da ima nekoliko upanje, pokopališče to vendar V prihodnjih časih imamo ravno tega za Knobleherj grob se bati, kteremu ne bode noben spominek na raki sa- postavljen; zavoljo tega mislim, mnogih Horvaško (Istrijo, Dalmacijo, Bosno do Vrbasa in zdajno Slavonijo). Torej s ever ni Horvati so ravno tako pravi koreniti Horvati kakor na priliko tišti, kteri so v Dal-macii ne le po narodu, temuč tudi po jeziku.3) mostanske cerkve v Napoli toliko dnarjev se bo lahko nabralo, da bo vošilo Ni mi potrebno razlagati ? rod u kaj da pomeni beseda „nada je skoro vsak narod sostavljen iz Ijudstev 9 dopolnjeno, in da bo slavno družtvo, ktero si je nalogo postavilo, Knobleherj u spominek postaviti in truplo njegovo iz Napola v njegovo domovino pripeljati, da bo v svoji farni cerkvi k večnemu miru položeno, in za znamenje, da je on tam pokopan, izrezan marmoren kamen postavljen, kteri vsi skupej vzeti cinijo en narod, in da vsak narod ima svoj na vsako vižo ta lepi nalog do konca izpeljalo Kam da se ima pa njegov veliki spominek staviti ? mi je vse eno, in sem tudi z mislijo cerkniskega gospoda za stopljen. Potem pa, kadar bo vse gotovo, bi se obrest nesrecnim zamurcom ali pa v prid rimskim misjonarjem v Afriki oberniti znala. To ni samo moja mise!, ampak želja mnogo druzih narodni jezik, kteri dobiva ime od naroda, in da več manj vsak narod ima narečij, ktere vse skup vzete en naroden jezik, kteri pa še ni ali konči ne more biti književni jezik. Ker imena za jugoslovanske narode večkrat tudi učeni zeló napčno rabijo, pa tudi take nekterim narodom pridevajo, ktere jim ne grejo ne po zgodovini ne po posebnosti, sem se namenil, v kratkem, kolikor prostor naših mozje » Novic" pripušča, imena jugoslovanskih narodov pretresti in na drobno razložiti. „Error eni m — pravi nek kanariensk škof cui non resistitur, approbatur." domorodcov in dobrotnikov kartunske misije L. M. Krajne. Prokop. „De bel. Goth." 1. 3. v Carolovi avstrijski Germanii str. 70. 2) Hilferding v „Geschichte der Serben und Bulgare Jezikoslovne řečí in Hack v „Vieku 0 Dve tri Jugoslavenom v prevdar! Marsikaj ste že ljube „Novice" prinesle iz kraja sta i djelo v. sv. Cirila i Methuda." 3) V tem nas nié ne motijo po zgodovinskih dokazih nepoterjene misii nekterih naših zaslužnih in učenih mož, kterim smo za njihovo neutrudljivo nabiranje narodskih reći, posebno pa horvaško kajkovskih, veliko ove „Srbe «Kritische remu svetu pod imenom Liburnija znanega; hvalo dolžni. Mnogo manj pa nam se je ozirati na Vuk sve i svuda" in na elanek na ravno tisto berdo stkáni marsikaj Bemerkungen ûber die Sprachen Dalmatiens" von Ab. S. Gliubich ste tudi iz zgodovine in jezikoznanstva kranjsko-štajerskega V dostavku k „Oesterr. Wiener Zeitung fur Literatur und Kunst" naroda, ne malo tudi od narodovnosti horvaškega ljudstva samo kake misli in kajkavskega tako v prozi kakor v pesmah učenemu svetu razglasile; podajte še tote verstice iz liburniškega Nr. 30—32. 1857. Umni kritiki ne zadostuj želje. Pameten bode tudi odvergel tište senje po otročje sèm ter tjè v Zim da Kr za leto 1858 od str. 43—75 razlagane; saj vsak vé niso Serb in SI kraja izurjenim jugoslovanskim zgodovinarjem v prevdark. rodu ne po jeziku niso Kranj ne po na 268 Dostikrat se sliši, pise in bere: li i rij y II m Malo dalje proti Jeruzalema se vidijo na nekem griču, lirski jezik y Slove n ij i Slovenci, slovensk tudi na levi strani pole or » poti y podertine neke cerkve, ki je jezik, pa ne vé se, kaj da le-ti izrazi pomenijo in kte- naznanjala zanimivi kraj, iz kterega je angelj Gospodov pre-remu se narodi prav za prav smejo pridevati. roka Habakuka hipoma v Babilon prenesel, daje s hrano Res je, da še ni do dobrega dognano, ktere zemlje ki jo je na polje delavcom svojim nesel, Daniela v lev- y SO pod „Illyrikum" spadale, kteri in kaki narodi so v njem njaku okrepcal. prebivali; vendar ce prevdarimo, kar stari pisatelj i, vzlasti pa horvaški klasiki pod „illyrica natio in illyrica lingua" tlehema in dobro četert ure od poti, stoji neka vas Dalje na severiio-zahodni strani, kake pol ure od Be- > ki ji razumevajo, vidimo, da je le-ta izraz imel štiri pomene. Beit-Dzála pravijo. Tù si je sozidal sedanji jeruzalemski V pervem in najširjem pomenu razumejo se pod njim vsi patriarh Val erga poletno stanovališče, lepo veliko poslopje, slovenski narodi in njih jeziki kakor sploh en narod in en v kterem bi lahko vseh dvanajst aposteljnov stanovalo jezik. , vonico sive Illy in Pios Divae Magdalenae amores atque suspiria S la rico rhytmo juvenili olim aetate ceci je s tem revnim frančiškanom veliko dnarja potrosil. neram ut meae linguae hominibus praestantiam approbarem iepo na prijetnem Sred poti med Betlehemom in Jeruzalemom stoji prav • V Idiomatis sui, quod ab Adriat m d gla 5 lem Oceanum deq per m e d i t d Persas porr igit q Ci ac Serum seu Sinensium f pravi J. Gjorgjič. V širjem pomenu desni strani pri poti lep samostan pravijo, Pri samostanu je lep Blizo pa so pod njim razumeli samo Jugoslovenij y ktero gerskih razkoljniskih menihov, ki mu sveti Elij in iz kterega se delec okrog vidi studeuec, toda voda se mi ni nič kaj dobra zdela samostana pa kažejo na levi strani poleg poti neko plošnjato skalo. posebno zvali 2?xlctp ^xlccfi 2lx1OB i in po tem jezik Jugoslovenov axlaft (Txlofi (TxXù nekdaj tudi uxlofi lingua. V širocem pomenu pa pomoril o kteri pripovedujejo, da je prcrok Elija na nji po-čival in spaval, ko je pred serdito razkačeno molikovavko, kraljico Jezabelo, v Arabijo bežal, ko je bil Balove pope so bili lily y kakor nas tudi Kopitar v svojem „ ljudstva narodov serbskega in horvaškega, Gla golitu" uči, njih jezik „lingua illyrica." natio in lingua illyrica" je ee posebno ljudstva naroda horvaškega, in njak Malo dalje proti Jeruzalemu je pri poti nek star vod y ki mu vodnjak tih treh kralj pravijo Tù V ozkem pa m pravém pomenu se je prikazala, kakor pripovedujejo, modrim iz jutrove narod in jezik horvaški, ker dežele spet zvezda, ki so jo doma vidili, in ki se jiin je Se nekoliko dalje kteri edini ima skrila, ko so se Jeruzalemu bližali pravico na zavod sv. Jeronima v Rimu, zovejo in po vsi kažej Evropi so znani kakor „natio illyrica." i2~) kraj y kjer sta Jozef in Marija počivala, ko sta Je zusa v Jeruzalem nesla, da bi darovala y Bog za-nj dve gerlic Potovanje po izhodnem ali po jutrovih deželah Tudi podertine Simeonovega pohišt letu 1857 Spisal Mihael Verne. XL VIII. Ker nam ni kazalo v Hebron iti, se vernemo 16. kazejo na ti poti. Pa za vse te zročila nisem veliko maral. ker niso dovolj gotove. Poslednjič pridemo že blizo Jeruzalema v neko široko dolina ravno dolino, ki jo sveto pismo Rafaim to je f orjakov ali velikánov imenuje, zakaj v našem jeziku pomeni Ta lepa ravnina je sedaj čisto gola Rafaim velikane aprila zjutraj v Jeruzalem nazaj « « »V», UV T V. MVIItVT » 5 ■ » CT y Pot iz Betlehema v Je- *n le 8^m ter tjè se vidi kakošna redka, z ječmenom za ruzalem je najboljša v celi deželi, dasiravno ni vozna pot. Le v dveh ali treh krajih je nekoliko klanca, in z majhnimi stroški bi se dala tii lepa vozna pot napraviti. Sej je bila tod še o Kristusovih časih, in menda še dolgo pozneje, krasna, pet sežnjev široka cesta, ki je iz Jeruzalema čez ki so jo, kjer so sedaj gole konj obsej njiva; pa bi bila lahko vsa dobro obdelana i. Zanimiva pa je zastran kervavih Ko namreč Filistejci slišij cez Betlehem v Hebron pel jala, in kamnite tla, na oběh stranéh lepi verti in prijetni gaji obdajali. in polna lepega drevja. Davidovih bojev s Fi li s te j (II. Reg. cap. V. v. 17), da je bil David za kralj Izrael pomaziljen, se vzdignejo vsi iskat ga. Ko pa David to zvé, gré v tabor. Filistejci pa pridejo in se razprosté po dolini Rafaim. In David praša Gospoda za svèt: Al grém nad Filistejce? in mi jih boš dal v roke? In Gospod Tudi na ti poti je viditi mnogo zanimivega Že četert odgovori Davidu Pojdi zakaj resnično ti bom dal Filistejce ure pod Betlehemom stoji na levi strani poleg poti imeniten spominek, o kterem že Mojzes (Gen. cap. XXXV. v. 19 et 20) I Sfl ■ Il IÉHH MMMMIMMMH ki y pise: » Rahel tedaj umerje, in pokopljejo jo poleg poti pelje v Efrato, ki je Betlehem. In Jakob ji napravi nad , kije Rahelin spominek do dana-Ko se namreč Jakob po dolgem pregnan- ■n grobom spominek dné." — v roke. David pride tedaj vBaal-Farasim, jih tù otepe in pravi: Gospod je razkropil sovražnike moje pričo mene kakor se voda razkropljá. Zato se imenuje kraj ta Baal-Farasim. In popusté tù molike svoje, ki jih David in možje njegovi seboj vzamejo Filistejci se pa vernejo in spet snjega stvu iz Mezopotamije v kanaansko deželo verne in blizo Betlehema pride, napadejo lepo Rahelo tolike porodné težave da za porodom umerje. Novorojenemu sinu dá ime „B en ovi" to je mamm flUl HM I HHH y y pridejo, ter se razprosté po dolini Rafaim. David pa praša spet Gospoda za svèt: Al grém nad Filistejce, in mi jih boš dal v roke? In odgovori mu: Ne hodi naravnost nad- y sin bolečine moje; Jakob pa hoče naj se dečko, ki je pravi brat slo većega egiptovskega Jozefa, Benjamin imenuje. y Se ve, da spominek ta, ki stoji ze okolj 4000 V dolgem nje, ampak za herbtom jim pojdi, da pri hruškah do njih priđeš. In ko boš slišal šumenje kakor stopajočega po verhih hruševja — takrat začni boj, zakaj takrat pojde Gospod pred teboj, da pokončá šotorišče Filistejcov. David stori ni vec, kakor ga je bil Jakob napravil. let teku toliko stoletij je bil gotovo večkrat prenarejen, m dan tedaj Gab y kakor mu Gospod ukaže, in pobija Filistejce od dokler se v G ne pride Ci Davidovih današnji je le majhna turška mošéja z nizko kupio ; in okrog m oseje je turško pokopališče. Spominek se je, kakor pravim, večkrat spremenil. Rahelin spomin pa se je v obljubljeni deželi stanoviten ohranil, in ne le judje in kristjani in berž ko ne tudi še o Kristusovih časih, in dalje saj do pogube jeruzalemskega mesta pod Pitom, je bil tedaj ta epi dol, ki je sedaj le prazna puščoba, še z mnogoverstnim y y ampak tudi Turki ga imajo v veliki časti. ) Racki „Viek i djelovanje sv. Cirila i Methuda" stran 14* Crkva i hospital sv. Jeronima u Rimu" od J. K. S. v Přisp « «agi*, kat. listu 1857 st. 27 in ravno to slovansko zgodovino." v yy Arkivu (IV.) za jugo sadunosnim in drugim drevjem obrascen. Ko iz te skorej celo uro dolge ravnine v dolino med hriba Sion in Gihon pridemo, prijahajo tudi tovarši od mertvega morja in od svetega Saba nazaj. Veselo se pozdravljamo že od deleč, in se vernemo vsi vkup v jeruza lemsko mesto, ka mor proti enajsti uri pridemo. 269 Doma sklenejo tovarši, da hocejo le se en sam dan v zverine in kace so v njega prežale, ko je to počel, in ko , ___v._____J._______|g : „ „ A__1 ; L ;_________ ____1 ., 1.1 . .v . , V., Jeruzalemu počivati, potem pa ze v saboto y je z drUç, šibico ravno mahnil bil v drugič, se je prestrašil aprila dalje v Nazaret odriniti. Kunstman in jaz pa in je zbezal. Zdaj mora tista gospodična da si ne upava v treh dneh 27 ur delec jahati, da bo oreh izrastel spod grada y pravijo ? cakati i jim poveva, in da je naji misel, še nektere dní v Jeruzalemu ostati in se ž njimi o pravém času v Jaíi spet sniti. Pa tudi redila zibelka; otrok, Pra vij tudi , in da se bo iz tistega na ki se bo zibal v tisti, jo bo řešil. y da je kdaj to veljalo: kakor je namreč Gerster in Kerndl jim naravnost povésta, da druztvo leta in mati imenovala otroka, to je bil v tisti priči. Neka mati je dirja okro°* © y kakor da bi kakosno zverino lovilo, da v Be tle he mu nista se casa imela y Boga spodobno moliti, česala zalo hčerko; vsaki pot. ko in ----- --------7 ------ „„ je potegnila po laseh, je padel biser z njih. Trije bratci pa so med tem materi da ne gresta od tod, če se prej še enkrat v Betlehem vedno žugali za kruh, in mati, nevoljna njih nepočakljivosti, ne verneta. Vender pa obveljá sklep, v saboto dalje od- pravi: Taki ste, ko mladi orli. In glej, precej so bili kot riniti, in sedaj začnemo v samostanovi vsake baže kupovati in vsak zalogi spominkov svoje reči vkup spravljati. orli, ter so izleteli skozi okna iz hiše. Ko je mlada sesti dorastla y in je zvedila bolj natanko, kaj da se je z brati Naslednji dan pred poldnem grejo tovarsi, se spet vi- zgodilo, je bila žalostna, in se je napravila jih iskat si, da bi jo pi sokočastitljivemu patrijarhu in pa gospodu konzulu poklonit, in gré; pride do neke hiše, ter in od nju slovó vzet. Jaz pa grém s Svajcarjem spet mesto Gospodinja ji pi pro Gré V • « • Ne ogledovat, pa nič posebnega ne vidim razun nekih, hlevom semkaj, ter ne pustijo nobene em, trije orli hodijo vsako noc V . duše Deklica prosi podobnih koč pri mestnem ozidji na izhodni strani hriba in prosi; zena jo v zadnje vzame. in skrije pod kad Sion, v kterih gobovi stanujejo. Takih revežev je še mnogo večer přidej try orli y v sveti deželi. Ze pri Ra ml a h sem jih nekoliko vidil 5 se tukaj Na in precej vpijejo: Keršen duh je ; P» Zena se jim odgovarja, da ni nikogar v hiši več pa jih je v Jeruzalemu. Nekteri so polni gerdih nic ne pomaga, dokler deklice ne pokaže. Orli hočejo de- nekterim se sušé roke, nekterim pa noge, in pri vseh klico kar raztergati; prosi in pripoveduje, kaj da iše, ter ran IMII, uvaivniii OU ouciu ------------ r- ---~ 7 — I--- ---- ------ -----------n---7 r ' je bolezen tudi v gerlu, ker so vsi jako hripavi. Podnevi pristavi, da je pripravlj vse storiti, kar hočej in je prošij o ubogajmé na vseh potih zunaj mesta, in vsak ima treba za njih rešenje. Povedó ji tedaj, da mora tri leta blago nekakošno kositarjevo posodo ali skledico, da mu serčni ljudjé milošnjo va-njo mečejo; ponoči pa počivajo v tako ostati gojzd da ne bo nič govorila; obljubi jim m gre v y y ter v neki jami stanuj bratj A pa trij orli, j svojih revnih kočah, in tù ni razlocka med judom in kri- nosijo jésti. Cez nekaj časa pride neki grof v tisto stran stjanom in mahomedanom, ampak vse je združeno in zrne šano i stari in mladi, ženske in možki, in vsi živé enako- ni nič na lov, vidi zalo deklico, ter jo vzame seboj; in dasiravno govorila, se pravno v občni revščini y jim je drago na zemlji. odtergani in ločeni od vsega Pač revna žalostna osoda! y kar vojsko, in Je Popoldne pa nas je šlo nekoliko po raznih ulicah v kamor neki kot pri unanjem ozidji nekdanjega tempeljna hodijo vsak petek popoldne Judje molit. Ozidje to je moglo nekdaj res veličansko biti, in ni se čuditi, da so aposteljni z njo zaroci. Grof pa je sel kmalo na po redkoma prihajal na dom. Mlada grofinja je dobila otroka, pervega, tudi druzega; pa taša, grofova mati, je oba spremenila v mačka. Primejo tedaj mlado gro- finj y ter jo sodijo, zakaj da ima taka otroka. Ona se nič ker tri leta še niso přetekle, ki je bratom » • V A . A _ ne odgovarja, obljubila, v tistih nic ne spregovoriti. Obsojena je bila tedaj Jezusu djali: „Glej, Gospod, koliko kamnje in kolike stavbě." da ji bodo glavo odsekali kot čaravnici ali copernici. Bratj< od Zidno kamnje je po dva sežnja dolgo in po stiri cevlje njeni slisij debelo; pa le v tem kotu se vidijo še nekteri skladi toli- in prejemali so že človeško podobo. Zasedejo tri konj njene nevarnosti; blizo je bil že čas rešenja in kega kamnja. Znabiti da stojé ti skladi ze od Salamo- naglo jezdijo na mesto novih, ali saj od Herod ovih casov, in da so si Judje Od daljec ze br^tje vpijejo in mahaj bi jo bili imeli ob glavo djati z u ta m i naj se po- Bratje zavolj tega ta kot v shodišče zbrali, in da Turkom za-nj caka z obglavljenjem; pa nič se ni kazalo odloga nekaj davka plačujejo, da smejo v njem moliti. — Tù naj- tedaj prihajajo, in dovolijo sestri zopet spregovoriti « #1 • « • V § • « m mm W . m demo, ker je ravno petek bil, obilo Judov, ženskih in mlajsi pravi, da rad ohrani še nekoliko perja pod pazdiho Tako tedaj so bili řešeni bratje možkih, ki pa niso bili vsi domaći ali Jeruzalemčani, ampak samo da bo sestra oteta med njimi je bilo tudi nekoliko evropejskih, posebno poljskih ohranjena je bila tudi sestra, in vse je bilo veselo. Tudi od Roje nic sem slišal pripovedi še doma, nektere Judov. — Viditi, kako so reveži čela na skladi sila veli kega kamnja v starodavnem ozidji naslanjali in milo jokali y take y me je tako ganilo, da jih nisem mogel gledati. Prepozno od divjega 1 kakorsne so bile že povedane v „Novicah"; pa tudi y jokate reveži, sem mislil sam pri sebi spoznali dan obiskanja svojega o da bi bili pac Ne vem ali je ? Tù sem v se le prav živo čutil y kolika nesreća je pregnanstvo. Pregnanec je podobami vedno nesrečen. Naj gré proti severju ali jugu, proti izhodu ki se godi božične dni pod nebom, divji lov samo Nemcom znan, ali tudi SIo-vencom ; saj pa sem tukaj našel prepreženega s slovenskimi Enkrat, tako sem slišal pripovedovati, je bilo nekaj ljudi skupaj zbranih v hiši. Eden pravi: Slišite divji lov ali zahodu — povsod je sam in vedno nesrecen. Enaka je pod nebom? Drugi stopi venkaj, ter začne oponašati divj tudi z Judi. Na lastni zemlji morejo terdim ptujcom za lov in njegovo majhen kot davek plačevati, da smejo v njem Boga moliti ! (Dalje sledi.) rohnjenje. Pravijo namreč, da osem dní pred Novim letom in osem dní potem dere Zlata baba (Frau Holda) pod nebom s svojo vojno, orli, kače in vsake podobě neznane živali ž njo vred, m slišijo se razni glasovi. Tedaj § Tndi nekaj iz slovenskega basnoslovia Izdane gospodične in druge basni. Skoraj pri vsakem podertem gradu je kaka posebna Od Ta- na večer po tem, ko je uni oponašal glasove divjega lova, pride nekdo pred hišo, pokliče oponašavca, ter mu podá pečeno plece rojeničino, rekoč: Si z nami lovil, se boš z nami gostil. Uni se brani plečeta, pa nič ne pomaga, mora podičim 6 pravlica doma; zlasti se slisi od izdanih take se govori tudi pri Iludem gradu pred Teržičem krat. ga vzeti. Zakopljejo plece v gnoj, pa drugi dan zopet pride divji lovec, ter ga zopet sili oponasevavcu dičnj pravijo, ko so Turki razdjali tisti grad, se je gospo* vsedla na škrinjo denarja ter se izdala. Vidili so jo 9 ze nekje veckrat denarje kot zeblje presušati na rijuhi zgoraj do pol ima podobo človeško, spodaj je kaca. Neki mládenec jo je imel že rešiti: dala mu je bila tri šibice Ni bilo poprej pokoja, dokler niso dali po mašniku zarotiti te stvari, in kraja blagosloviti. — Znamnje je tudi tukaj, da basen sega v malikovske čase, in da je praznoversko čaranje in domišljevanje bežati moglo pred kersanstvom Hicinger 9 da bi jo bil z vsako udaril po trikrat. Pa vsaktere divje 270 Kratkočasnica (B a b i 1 o n s k m e s n j jezik na Dunaji) Nek čevljarsk dečko, Čeh po rodu, terči na Dunaji memo gredé v nekega Laha, ki ravno iz mavca (gipsa) vlité po dobe na prodaj nosi, da se mu ena z glave zruši. Serdit !" Ta pa mu na- zareží Lah na-nj seršen zaverne: jevka pa se nad Pakaš !" » maledetto Tedesco » zatr Nemec Zraven sedeča bi njima dêre: „Pake enk weiter, • v Novičar iz avstrijanskih krajev Na Reki 18. avg. Nič veselega, dragi bravec, ti nimam danes iz našega mesta povedati; naznaniti ti hocem temveč grozno novíco, ki se je pripetila přetekli teden v Kos třeni — še ne uro daleč od Reke. Prebivala je v majhni hišici kerčmarica s svojo hčerjo. Moža ni bilo doma, Mati ker je dalec na morji v neki kupcijski ladji sluzil. kerčmarica zgodaj vstane, ter pošlje svojo hčer po opravkih v Baker, in tako doma popolnoma sama ostane. Kar stopi v hišo neznan člověk in kerčmarico umori. Přeřezal je ubogi ženi vrat in na več krajih života jo je z ojstrim nožem prebodel. Ko je ravno zbežati se pripravljal, pride dekla kostrenskega duhovna po vina. Poterka na zapeřte duri ter kliče kerčmarico. Tolovaj ji odprè, pa tudi njo umori. Ta pa je bila zeló mocna y da je ni mogel lahko Dolgo časa sta se pobijala, nazadnje dekla vendar omaga in mertva na tla pade. Hudodelnik uzame iz škrinje kakih 500 in zbeži. Pravijo, da so morivca že ujeli; po znali so ga po ranjenem perstu in izpuljenih laséh! Poljski pridelki so letos tukaj slabi vse vse je v silni v • J. Bilc. * susi zgorelo. Iz Javorja na Gorenskem 14. avgusta. Veselega serca sem konec šolskega leta zapustil ljubljanske ozidja in mestni prah, ter se napotil proti svojemu rojstnemu kraju, kterega sem bil s spomladansko lepoto ozaljšanega zapustil. Veselo življenje je bilo zapaziti povsod, in to po vsi pravici » ker plodonosne kmetije, na kterih edino zidani so stebri sreče kmetiča, mu dovoljno obetajo poverniti veliki trud. Ce pomislimo, kako so nekoliko let že pritiskale naše kraje piškave letine, se nobenemu ne bo čudno zdelo, če vidi občno zadovoljnost in veselje med ljudmí. Do zdaj že spravljeni pridelki so, kolikor je bilo upati, se dobro ob nesli. , ostali pa, in sadje razun češpelj, ktere je večidel hud mraz pokončal, obetajo tudi dobro letino, če nas mili Bog nesreče varuje. Kakor je preteklo leto huda suša tudi naše kraje dosti nadlegovala, tako nas letošnje razveseljuje pogostoma pohleven dež, ki vesele nade še bolj povišuje. Povedati bi se dalo še mnogo hvalovrednega in dobrega, Da je pa tudi napak pa saj se dobro ze samo hvali. povsod dosti, mi bo vsak poterdil , ki se količkaj z ljudstvom pečá. Naj mi bo tedaj določen prostor, da priobčim eno, na ktero vzlasti prosto ljudstvo le redko pazi; zapišem jo iz zgolj nravnega vzroka, da se popravi. Po drugih bližnjih od nas le malo oddaljenih krajih, brez vsega premislika za prihodnjost posekujejo 5 gojzde; bati se je, da se bo pozneje se to obžalovalo, pa zalibag prepozno, ker obeno pomanj-kovanje derv se bo polagoma tudi tii tako pokazalo, kot HMHMHHMHHMb go- po drugih krajih. Pac bi y bilo želeti, da bi pooblastena sposka temu ravnanju se do casa vprek stopila in s tem skerbela za nase potémstvo. Zraven tega sem naletil na tako bode v nevarnosti celi gojzd ; se vé da to ni tako urno, pa polagoma bi se vendar le pripetilo. Komur je ljubo se tega prepričati, naj v gojzdu, kjer se je enaka stvar že ugnjezdila, pogleda suhe proti nebu molece drevesa y ki z žalostním glasom pričaj o krivdo neusmiljenca, ki si znabiti nehoté s takim ravnanjem škoduje. V obče rečem: Kjer je zalostnega na pripuscajo obdelovanje gojzdov cervicem, " sledka pričakovati. To naj bo rečeno vsem, ki gojzdnega ungrise đrevja ali čislati ne vedó ali pa nočejo, kar je oštre kazni drugo, zares brezbozno ravnanje, ki je zrelo, da se kaznuje. Ko me nedavno peljá po opravilih pot skozi nek gojzd. mi vredno. Z Bogom. Gr. Krek. bleškega jezera 22. avg. zvéčer. li, predragi Poznaš bravec, prekrasno „bleško jezero?" Kar demant med kamni, kar rožica med cvetlicami, kar danica med zvezdami, kar punčica v očešu: to je v naši mili domovini bleško jezero." Jasni plan vode, prijazni otok, zeleni okraji r> y ovencani bregovi, stermi grad, velicanske planine, cisti zrak: to je ta čarobni kraj. — Da! bleško jezero je zibel veselja, naróčje národnosti, hram petja in zdravja vir! — Danes pa se posebno veselje razliva po prijaznem kraju. Obilna množica imenitnih gostov, gorenske gospode in verlih ro- jakov je prišla obhajat danas tukaj roj s tni god pre-svitlega Cesarja, ter mu skazati svojo udanost, zve-stobo in ljubezen. Središče veselega obhajanja je gospod Malnerjeva gostivnica. Velika sobana je čudo lepo ozaljšana s cvetlicami, v kterih se odlikujete podobi vitežkega užuárati. Cesarja in mile Cesarice. Zapustila je zdaj družba veselo sobano, kjer se je tombola igrala, in se vsipa po lepih potih ob obalu in na lahke ladjice jezerske. Kar hipoma švigne plameči raket proti nebu iz srede jezera; znamenje lepa osvečava na ladii in druga na je to, da se prične bleškem gradu: perva je bila napravljena od osnovavcov večerne veselice, druga od sedanjega posestnika ar ts radu, prekrasna jedna in druga. Terpele ste radií. Glej! kak gosp. Ruard-a, celo uro in vmes so pokali možnarji z g švigajo razni ognji in svečava v zraku, minjajo grad ; čuj ! kak se zlega krik gledavcov in srodba sumeca v mnogobrojni kak se spre-luči valovi, otok, obalo in veličanski y ki se konca s slavno pesmijo cesarsko! Krasen večer! Malo krajev gotovo gotovo, v kterih bi se imenitni god vredneje praznovati mogel! Zdaj pa vse vre v sobano, ki je pripravljena za ples. Vidiš, kak se verstijo in vertijo čili ple u savci in nježne plesavke, kak „pobirajo lahke stopince. Znotraj v gostivnici vse mergoli židane volje; zunaj pa potihne vse y plan jezera se vlega v mir, le jek godbe in veselja iz sobane se pogubljuje po njem. V sobani pa se ravno vstavljajo v red za četvorko (Quadrille), kar prihití posta y in kmalo potem stopi okrajni predstojnik, gospod Košir v sredo in bere ravno od Njih ekscelencija deželnega gospoda poglavarja přejeto radostno novico, da mila Cesarica je sinčka porodila. Zdaj pa Slava-klicov in veselega vriska in ploskanja ni konca ne kraja ; cesarska pesem zopet žadoní; vsi pričujoči pojejo jo nadušeni; z gradu pa se razlega střel sto- in enkrat. — Hvala in zahvala za napravo veselice pa gré prečastitemu okrajnemu predstojniku te gosp. J. y Košir-ju, kteri se tako iskreno prizadeva za sreco bleškega jezera in celega okraja, ki pridno oskerbljuje zložne poti (že prihodnje leto se bo menda naredila dolgo zaželjena prijazna pot poleg jezera krog in krog), stavi lepe mostove in previdno odpravlja to in uno napako, domaćinom in da čedalje bolj se přikupuje bleški kraj mnogo imenitnih gostov vsakega stanů iz raznih y je bilo treba stopati po posekanem, na pol trohljenem drevji, ktero so že červiči pridno zglodali. Da je to zraven Sčasoma ptujcom, kteri lepe denarce nosijo lesèm. Letos je bilo tukaj daljnih krajev. Prišli so tudi dunajski naši dijaki (med njimi nadepolni pisatelji), ki so nas razveseljevali s pri- vsega tudi nevarno, gotovo vsak lahko razvidi, se bo merčes lotil tudi neposekanih, zdravih dreves y m jetnim petjem. Priserčno nas je veselilo tudi unidan sprejeti tù gosp. prof. Terstenjak-a in dr. Bleiweis-a, ki sta vesela obhodila velik del Gorenskega kakor poprej Notrajnskega. Mnogo druzih inostranih učenih mož je obiskovalo že letos *) Poslani popis bomo natisnili berž ko bo mogoče • * ) Stara skušnja. Vred prelepo našo gorensko stran; med temi mi je neki, ki je že celo Evropo in tudi čezmorske kraje obhodil, naravnost 2Î1 rekel, da le malo je tako lepih krajev vidil kakor je nas kteri ma je z iskreno besedo izročil Nju c. k. Veličan-gorenski kraj; tako krepkih ljudi na duši in telesu, kakor stvoma poklonjene vošila mestnih prebivavcov, zapisane v so Gorenei, pa celó celó malo. V taki hvali se potopi lično knjigo, ktere so se tako-le glasile: ,,Vaše c. k. Ve- gerdo obrekovanje nekterih „touristov", kteri r> cum studio licanstvi! Preveselo naznanilo, da se je Vašima Veličan in odio" vse černijo toliko bolj, če jim v zabavijicah njih stvoma rodil Cesarjevič naslednik, je tudi tukajšne stano se j) vavce navdalo z nepopisljivo radostjo. Veselemu glasu sekundira" kak Ijubljansk neprijatelj domovine naše! Iz Kamilika. Njih Veličanstvo, milostljivi Cesar milijonov in milijonov zvestih Avstrijanov so pridružili svoj Ferdinand in premila Cesarica Maria Ana so se v glas tudi Ljubljančanje, kteri za imenitni dar zahvalujejo podeljevanji neštevilnih milih darov tudi kranjske dežele Vsegamogocnega iz celega serca. Naj Vsegamogočni ce že zopet spomnili, in so k zidanju nove lokalijne cerkve sarskega sina obdaruje z obilnostjo vseh svojih milost in sv. Neze na Se li h pri Kamniku s tavžent goldinarji naj mu podělí vso moc in krepost, s kterima se odlikuje veliko pripomogli. Zato preveliko dobroto se ondašnje cer- presvitla habsburska rodovina, da bode cesarjevic naslednik kveno predstojnistvo Bogu in Njih Veličanstvoma drugače brez vse nezgode dorastel ? ka daj nastopil slavni prestol zahvaliti ni vedlo, kakor da se je na sv. Ane dan v presvitlih svojih staršev in prededov, in poglavno to mesto veseli god pobožne Cesarice vsa soseska v cerkvi pri objemal s tisto ljubeznijo, ktere je bilo vsigdar deležno. To daritvi slovesne sv. maše sošla, za prevzvišenih dobrotnikov so iskrene želje, ktere ob tej veseli priložnosti plamtijo iz sercom sere svojemu Cesarju in gospodu in vsi cesarski rodovini dušni in telesni blagor vecnega Boga z ginjenim molila in prosila, da bi se ta dobrotljivi dar enkrat v ne- vseskozi zvesto udanih prebivavcov Ijubljanskega mesta, in zvenljivim vencu kakor najdražji in najžlahniši biser v ne- ktere na veke ugasnile ne bodo." Gospod deželni poglavar beškem raji svetil! u lz Ljubljane. Zopet si je domišljeval nek v Tou so radostni obljubili, to pismo berž na Dunaj poslati. Zvečer blizo do polnoči je bilo mesto razsvitljeno, ljučica pri Ijučici da bo dal Ljubljani in Krajncom eno pod nos. „Planlos šami odlikoval dom prevzvišenega našega gospoda deželnega sedaj v „Oesterr. Ztg" (od 11. avg. št. 181), je gorela v vsaki hisi; kakor pa se je med cesarskimi hi in's Blaue muss der Lustreisende" je njegov „Motto" ; ker poglavarja in za tem hiša deželne sodnije. tako je med hi pa ni pristavi! cr te lagola „sehreiben", si ga moramo sami šami mestnjanov hisa mestne gosposke obraćala oči vseh misliti, in po pravici. — V poterjenje tega povémo, kaj pravi memogredočih na-se, ki je bila s krasnimi transparenti in med drugim o Ljubljani: r5 Es ist so still und fins ter dort, drugo bleskajočo osvečavo tako olišpana, da se je zopet schon in der Dammerunár." (Tako tiho in tema je ondi ze tako izverstno skazala kakor lani ob nazočosti Nju Veli- v mraku)! Gotovo so mu rojile Gothe-ve besede „Licht! čanstev v Ljubljani. Tako se je končal veseli dan, kteremu mehr Licht!" tako zlo po glavi, da mu je logika dala slovó, ali pa si je mislil, da je izvoljen, prinesti Ljubljani in celi krajnski deželi kaj „von grosser Ventilation", ktere tako in ki jo je zložil pesnik naš gosp. Fr. Malavašič. zlo potrebujemo! Prav lepo se zahvalujemo «rospodu,, Bleistift- - „Novice" v imenu vsega slovenskega naroda stavijo po-hleven spominek v pesmi, ki stoji na čelu današnjega lista zeichner-ju" za take „ Ventilatione" ; cez glavo jih ze imamo v Ljubljani, kteri se z njim vred mislijo „fiir unfehlbar und unantastbar." — Tudi uboga Idrija mu je premalo „modern" in za „seidene Gesellschaft zu unbequem zugànglich"! Novičar iz raznih krajev Iz Dunaja. Njegova c. k. visokost, novorojeni cesar • v je vic Je dobil pri sv. kerstu 23. t. m. imena Spodobilo bi se, da bi se tudi nemšk ijubljansk časnik včasi Franc, Korel, Jožef. Rudolf, oglasil susmariti z vsaj nekoliko, kadar se kakemu „Touristu" poljubi našo 5? n O est err. Schweigen ist Gold!" Zt«- " Presvitli cesar so ukazali, da naj se odloží vé deželo tako gerdo, kakor je pisaril oni v lika obertnijska raz s tava, ktera bi imela biti pri Ni ne vselej resničen arabski pregovor : hodnje leto na Dunaju. Kdaj bo, še ni znano. Po cesarkem ukazu od 1. avgusta t. 1 se bodo Iz Ljubljane 22. avgusta. Danes zjutraj kmali po prihoduje vse globe ali kazni v dnarjih, ktere so po oznanil že davnej postavah večje ali manje izmerjene, tako v novem dnarji grom kanonov z mestnega grada pêtih je željno pričakovano novíco, da se je avstrijanskemu cesarstvu plačevale. kakor v starem, to je: kdor je bil obsojen na rodil cesarjevič naslednik. Kmali potem smo sledeči pr. 5 fl. sedanjega dnarja plaćati, bo imel prihodnje tudi razglas Njih eksc. deželnega gospoda poglavarja brali po 5 . novega dnarja globe dati. ulicah: „Prebivavcom Ijubljanskega mesta! Po ravno zdaj — Vsied razpisa dnarstvenega ministerstva je prepo- prejetem telegrafnem naznanilu Njih eksc., gospoda ministra vedano, orožje in streljivo iz cesarskih dežel v Bosno notranjih oprav, so Njih Veličanstvo Cesarica snoči 15 minut pošiljati in prodajati, dokler sedanje homatije ondi ne minejo. po 10. uri princa srečno rodili; prav dobro se imajo pre- — Ker se je prigodilo, da so ljudjé, kterim so bile svitia Cesarica kakor tudi novorojeni Cesarjevic. V Ljubljani pisma izročene, da bi jih na pošto nesli, marke z njih 22. avgusta 1858 opol dveh zjutraj. Gustav grof Chorinsky, potergali in zopet prodali, bo prihodnje pripušeno c. k. poglavar." — Ob enajstih pred poldne je bila v stolni marko na pismo prilepljeno zapisati besedo: franco. cez cerkvi slovesná sv. maša z zahvalno pesmijo, pri kteri so Iz Moravskoga. Cez štiri leta bo tavžent let 9 kar 9 bili pričujoči prevzvišeni deželni poglavar z vsemi višjimi je perva luč keršanske vere na Moravském zasijala c. k. vradniki, višji gospodje vojaškega stanu, mestni pred- ktero sta slovanska aposteljna sv. Ciril in Metodi tjè stojnik z me8tnimi svetovavci in magistratnimi vradniki, přinesla. Da bi se ta tavžentletna obletnica obhajala slo- vodji ljubljanskih sol z druzih ljudi vseli stanov, ki so mnogi m i učniki in obila m nožica vesno kolikor bo moč . se je obernil precastitljivi olomuški hvalo dali nadškof na svetega Očeta papeža v Rimu, in sveti Oče so za preveseli prigodek. Berž po cerkvenem opravilu se je ukazali zavoljo tega, kosti imenovanih svetih slovanskih vsa tukaj zbra na Vsegamogočnemu množica tr >9 ospodov korarjev in ces. vrad- aposteljnov poiskati. Kakor stare pisma prieujejo sta bila nikov z mestno gosposko vred podala k prevzvišenemu de- nek v stari cerkvi sv. Klemena v Rimu pokopana. Ucenemu želnemu poglavarju, kteremu je dvorni svetovavec gospod starinarju je to opravilo izročeno, in dvomiti se ne dá, da vseh grof Hohenwart z nadušeno besedo razodel čutíla nad radostním prigodkom, in ga prosil, naj serene vošila se bodo našle kostí. naznaniti blago vol i Iz Rusije. Brat je bilo v mnozih časnikih, da se Njih Veličanstvu presvitlemu Cesarju, Sebastopol zopet iz svojih podertin. vdiguje. Pa to ni res. Mesto in njegove orjaške terdnjave so še vedno raz- še en kar je blagi gospod berž storiti obljubil. Potem so krat šli k deželnemu gospodu poglavarju mestni odborniki in magistrate vradniki s predstojnikom gosp. Gutman-om, še ni djane kakor so jih Angleži in Francozi pustili i in nič se zgodilo, da se sledi podertije zbrisali. Komaj sto 212 his je zopet sozidanih. Neka amerikanska družba je pre- s svojega sedeža ter reče živo : vzela, potoplj barke iz morja spraviti; tudi ta ni nič Ali vi to mislite? Kaj, 99 druzega opravila, kakor samo en majhen turšk parobrod je spravila iz dna morja, pa se ta je bil vès strohnjen. Ker je bii telegraf med Angležkim in izhodno Ameriko srečno pod morjem vložen, je slišati, da ima tudi let? Ali mislite mar, da bo Turčija še 99 let obstala? Kar mene tiče, ji ne odločim še 25 let ne, in stavim kaj! - Sultan je poterdil postavne bukve zastran la-stinstva in so prišle natisiijene na svitlo. Iz D z e d d a h - a zvemo Rusija namen, ga na zahodni sti Azij čez tako ime y da je angležki parobrod novano Bering Iz Cei k got Cernogor cesto v izhodno Ameriko napeljati Knez Danilo Starostnik N 55 je razglasil d V • 55 c Cyclops" bombardirat to mesto skozi tri dní. Angležki po-veljnik je čakal 40 ur na kaznovanje krivih. Obsojeni so paša se je izgovarjal, da nima bili sicer k smerti pa m vojvoda M sta za vselej odstavlj oblasti za to. Ko je pa Izmael paša přišel, jih je dal in jeco obso- 11 obesti, ostale je pa v Carigrad jena Noben Cernogorec naj se ne podstopi vec, Turkov poslal. Iz Afrike. Kuga je v mestu Bengazi odjenjala. se lotiti ali se česa dotakniti, kar je njih lastnina; če ne, Huda je bila tako, da je, dasiravno je od 9000 prebivavcov bo tjen. Iludodelstva in kazni ostanejo tište za gla skoraj polovica iz mesta zbežala, vendar še vsak dan po varje kakor za podložne. Ako Turki Cernogorce napadejo, 40 do 50 ljudi umerlo. Bere se pa, da se je bolezen v je čakati in še le se braniti, ko za streljaj dalječ v deželo drugem mestu ne dalječ od Bengazi izcimila. V druzih pridejo." li an sta napadla. Turkom pobrali Starostnik N 28. julij C in oj voda M afrikanskih krajih še ni nič slišati od namrec v Cernog po oji oblasti Kol ašinj Iz Amerike. nje 16. avgusta se je začelo telegrafi so po tem napadu tri voze orožja rati iz Evrope v Ameriko pod morjem. Pervo je bilo Knez Danilo je prejel nek pismo, ktero mu je telegrafirano : 55 Evropa in Amerika ste po telegrafu zve zane. Slava bodi Bogu v višavi, mir in ljubezen kraljuj na cesar Nap sam pisal in v kterem mu obljubuj y mu vsako leto precej veliko podporo dajati sebno razveselilo. T je kneza po zemlji!" V Buruside, mestu v Pensilvanii. živita nek y gosp. Snyder in njegova žena, ktera sta gotovo najstareja Iz /Vemskega. V Berlinu je govorica, da bo pruski zakonska na zemlji. On je star 111 kralj 1. oktobra vlado prevzel, pa samo do 15. oktobra ročena sta 90 let. , ona pa 109 let; po jo obderžal, potem pa slovesno odstopil in jo bratu izročil. oj lz Kine. Pogodba med Ans: lež i in o » Francozi pa Kinezi je sklenjena, kakor piše „Moniteur." Kinezi so podpisane Iz Francozkega. Pooblastenci so podpisali dogovor odjenjali in Evropejci bodo dobili odškodbo v dnarjih za ove in Valahije; priterdbe bodo v 5 tednih stroške, ktere jim je vojska prizadjala. Evropejcom so ki Mold dobi Kar let r e d n i a zadene, je bila letos na Francozkem letina y pa precej slabeja od leta 1857. Kinezi Rusom tudi nezke kupcijske mesta odperte. Tudi Rusija je storila , in kakor je v časnikih brati, so odstopili enako pogodbo v se dezelo ob reki A m uru. Razloček ni tolikošen v m pridelkov. v • kakor v kako v ost Iz Anglezkega. V anglezkih časnikih je brati y da ima Lord Palmerston namen, iz javnega življenja odstopiti, nekaj ker ga njegova gospa k temu silno prigovarja, nekaj pa,v ker je začel slabo slišati. Iz Spaiiije. V Ferolu je zbolelo 18 ljudi za rumenim inačuhom, kteri je bil z ueko barko v ondašnjo luko zanesen. vedno evro- Iz Turškega. Turška dežela daja V se pejskim diplomatom opraviti. Prevdarjajo in prevdarjajo, kako bi bilo mogoče, nesrečno deželo na nogo spraviti in jo Gospodom družbenikom c. k. kranjske kmetijske družbe na znanje ! Te dní je kmetijska družba razposlala po deželi in pošilja ravno sedaj v mestu stanovajočim gospodom družbenikom ob-širen popis vsega, kar je bilo v letošnjem vélikem zboru kmetijske družbe govorje-nega in sklenjenega pod nadpisom: „Mitthei-lungen der k. k. Landwirthschaft - Gesellschaft in Krain." Ker vsak djansk družbenik, to je, tisti, kteri ukrepiti. Eni mislijo, najpervo je, da Turčija spolne hat h u maj um, in sicer s silo, če sicer ne gré; drugi mislijo, da je treba celo deželo vse drugače osnovati ; V se drugi mislijo, da bi bilo najuspešneje, vsaj v nektere kraje evro-pejskih vojakov poslati, da bodo ubránili, da Turčija popolnoma ne razpade, ker se ni zavoljo sovražnosti kristjanov in Turkov nič druzega nadjati. — Ruski časnik Severna Bčela" dá pa tako-le svoje mnenje o Turčii: Konferencije bodo skoraj da dalj časa terpele, kakor je bilo v začetku misliti. Umoritev konzulov, mesarjenje kristjanov v Džeddah-u in punti v mnozih turških deželak, to vse je odrajtuje vsako leto navadna 2 goldinarja v dnarnico družbeno, ima pravico do tega časnika, naj se oglasi pri gospod predstojniku svoje poddružnice v Ljubljani pa v pisarnici družbeni, omenjenih „Mittheilungen" morebiti še ni prejel y y ako in naj réče, da se mu dajo. Darovi za Vodnikov spominek. y> Od I.—XXXI. naznanila 1111 fl. 45 kr Gospod Fr. Križaj, dekan pri Novi cerkvi poleg dalo raznim namestovavcom vlad sila veliko prevdarjanja, da bi našli zdravilo bolnemu mozu (^Turcii), kakor je naš rajnki cesar rekel in zavoljo cesar so njegovi sovražniki. Sedaj spoznajo vsi, da je imel prav y ga zasmehovali Někdo ni poterdel samo resnice teh besed v angležkem deržavnem zboru, temveč še přistavil je: bolnik ne potřebuje samo zdravnika, tudi notarja mu je treba, da nje- znan Anglež, govo zapuscino razdelí. Ni davno še, kar me je obiskal ki je přišel naravnost od Fuad-pašeta, kteremu je neko važno reč nasvetoval. Paša je sprejel prijazno ta svèt. Ko sta se pa še dalje o tem měnila in Anglež yy yy yy yy r> v yy yy yy v yy Vrednik Peter Musi, učitelj v Soštanji _ - _ w ^ « Vt« it rs « V Jožef Vegund, učitelj na Skalah Janez Pájek, kaplan v Soštanji^ . . Anton Sodelšek, farmešter vySoštanji Franc Podreka, fajmošter v Senpasu Ignáci Furlani, posestnik v Dornbergu Franc Kerševani, „ Anton Tušar, sedmošolec v B. Stibil, c. k. poštni vradnik v Terstu Franc Hemic, duhovnik v Terstu . . Martin Zottel, tehant v Dolini . . . Novic dr. BI.......... yym Gorici Celja 1 fl. — kr» • • 2 yy — yy # « - v 30 yy * * 1 yy — yy • • — yy 30 yy • # 1 yy — n • 1 yy — yy • * 1 yy — n .- r> 30 v # » 1 yy — yy • # 1 yy — yy • • 2 yy — n 5 v — yy Skupaj 1129 fl. 15 kr. reče y da je treba 99 let za tisto reč y skoči F u ad Odgovorni vrednik: Dr Janez Bleiweis. Natiskar in založnik : Jožef Blaznifc.