ki ne bo sposoben YI'Šiti nalo~ samo v okviru fizlrn lture, temveč v 
okviru iu merilu naše celotne ndavne skupnosti. 
Ne imej1no pomislekov, če je treba kje s Lr<lo roko izločiti ne­
zdrave pojave v planinstvu in alpinistiki, ne imejmo pomislekov, odstra­ niti i:r. naših vrst vse tiste osebe, ki namerno nočejo razlllllcti nalog 
današnje fizk."Ulture; kajti le z zdra, im.i .in državi zve!!timi kadri bomo 
lahk -0 lzpolujc\,ali naše velike naloge . 
. Janko Blažcj: 
Razvoj alpinizma v Julijskih Alpah v letu 1948 
Po vojni doživlja alpinizem pri nm1 Slovencih vedno večji razmah. 
Smeri, ki so vdjalc prej za tdke, štejejo danes že mnogo ponovitev. 
Tako je bila n. pr. Hornova smer v Jalovcu, Id je imela prej ugled in 
<,O vstopali vanjo le izkušeni plezalci; samo v Jetošnjem letu okoli pct­
dei;etkrat ponoYljena. Postala je prava plezalna šola najmlajše gene­
racije. 
Pot.rclmo je, <la se vsi pomembnejši vzponi zabeležijo in ostanejo 
tako ohranjeni v naši alpinski literaturi. Ne zadostuje nam več, da 
vodimo evidenco samo n o,· ih (prvenstvenih) vzponov, tr,cba je za!Jelcžiti 
tudi ponovitve vseh težjih in markfil.lLncjMih smeri. Seveda, ako število 
teh ponov.ilcv pr·eviimko naraste, izgubi evidenca ponovitev svoj namen. 
Vendar naj bi se zabeležilo vsaj prvih dcscL punovitev pri smereh, ki 
so ocenjene s peto ali Še.<rto težavnostno stopnjo; pri lažjih smereh je 
važna le prva, manjšega pomena sta še druga in tretja ponovitev. V 
pričujočem članku so navedene pri težjih smereh tudi ponovitve, lci so 
bile izvedene prejšnja leta, ker te ponovitve večinoma še niso Lile 
nikjer zabeležene in jih je treba rešiti pozabljenja, oziroma preprečiti 
eveutuafoc ncjll.llnosti v prihorlno~ti. 
Rimske številke v oklepaju za vsako smerjo pumenijo oci;no te­
žavnostne stopnje dotične smeri . .Pri tem ~em se držal Welzenbaehovega 
načina ocenjevanja, kjer pomeni I lahko, II srednje težko, 111 težavno. 
IV zelo težavno, V izredno težavno, V 1 !>krajno težavno. Upošteval sem 
tudi Tarterjevo korekturo načina ocenjeYanja in kjer sta v oklepaju 
navedeni dve številki, pomeni prva ;lcvilka splošno oceno smeri. Druga 
številka pomeni oceno posam1m1ih težjih mest, ki se nahajajo v smeri. 
Tako težje mesto je lahko euo samo, lahko jih je <lvuje ali vr.č. Ako jei 
težjih mest večje število, vplivajo na oceno in jo zvišajo za celo stopnjo. 
Casu plezanja ne navajam. Tudi število bivakov na-vajam le takrat, 
kadar so ti bivaki bistveno vplivali na razpoloženje in sposobnosti 
plezalca. Bivaki v stenah p lezalca namreč vedno bolj ali manj fizično 
izčrpajo. 
Velik razmah kaže pri nas ziirnka alpinistika. Pri Slovencih je še 
razmeroma m lada, saj more mo govoriti o sistematičnem gojenju zim­
ske alpinistike šele po letu 1932. Letos se je pokazal znaten napredek, 
saj se je pnrič dogodilo, da eo bile zimske smeri, ki so jih v prejšnjih 
letih preplezali naši alpinisti, v večjem številu tu<li ,ponovljene. 
4 
,, 

,, 
Oh :,.akljurlm lanskega leta (24. XTL 1947) so preplezali Krušic, 
Silar in Stolcar vzhodno steno Zadnjega Tiohičja in nato izvedli greben­
sko prečenje do Prednjega RoLičja (III, IVfl. Dne 4. januarja J948 so 
Krnšic, Silar, Slavko Koblar in Stražišar prepleui.li Jugovo smer v. se­ verozapadni steni Dovškega Gamzovca (IV)
2
. Dober Jllcsce kameje (14. 
U . 19-18) je preplezat · kamine Y sevemi sten i "\,fale Mojstro, ,ke (lil, IV)S 
Dane Skerlj. Dne 15. februarja je preplezal zapadno steno Hazorja 
(JJ1)4, Urns Žu_pancic. Tam. kje r poteka Zupančičeva zimRka smer, vodi 
poleti zavar0Ya 11a pot. Seveda pri zimskem vzponu o ·varo,·alnib napra­
vah ni bilo ne duha ne sluha. Istega dne so ,Pl'ViČ ponovili za_parlno 
stcuo Kotove ~pice (1Il)° Kruiiic, Silar, ing. Novak, Slavko Koblar, Bla­
žej, Slavec, Zupan in Slraruar. P.rvi zimski vzpon 110 i7.vršili pred vojno 
Cop, dr. P-0točnik in Korenini. Dne 20. februarja so preple .zali severno 
steno š krnatari, ce (IV)6 ljuhljanski alpinisti Kočevar, Ljubo Zupančič 
in Frelih. 
V marcu je Lilo lepo vreme in snežne prilike ugodne. Zato je bila 
v tem mesecu prcplczuna večina zimskih smeri. Dne 7. marca sta Rlažej 
in llaš prvič: ponovila zimsko kaminsko sm:en , južni steni Lipnice (III)
7
. 
Smer sta prvič preplezala l. 1947 jeseniška alpiuiata Krušic in StolcarB. 
Dne 14. marC/:1 so ponovili Arihov zimski vzpon p o Hornovi smeri v 
Jalovcu (V)9 Krušic, Silar in Dlažej
10
. Vzpon je bil izvršen v drugačnih 
snežnih razmerah kot jih je pri svojem vzponu imel Arih. Zato so po­
rabili p lezalci pri prvi ponovitvi tudi dokaj YeČ časa in napora. Dne 
21. marca so preplezali Krušic, Šilar in Slavko Kol,lar cculralno smer 
v Iliglici (V)* <l <i <hch rretj111 stene. Plezanje je bilo zaradi poledenelih 
p lati zelo težko in zamudno. zat o jih je v zgornjem delu stene lovila 
noč. Kc ~ r niso hoteli tvc~ati bivaka, so prečili po p olici iz i,tene in ocl 11li, 
n .-1 vlak. Orljuga, ki je kmalu nato nastopila, jim je preprečila, da bi 
smer dokončali še isto leto. Istega dne je prcpJczal Bla~cj Tiučkovc 
grc<lc , južni steni Lipnice (H l )it; .l\fojstrancl\na Brojan in Delavec pa 
sta prvic p onovila zimski severni raz Kukove špice (IV). Raz je preple­
z.i.1 ·prejšnjo zimo Brojan Janez, sam*. Dne ::!7. marca sla preplezala 
Kočevar in ~kerlj zimsko smer l'.11pančič - Krušic - Bizjak - Gorjanc v 
severni steni škrbine v Zadnjem PriS<>jni.ku (IV)
1
2. Y zgornji p olovici 
stcm! sta pri:4':i lH od originalne smeri na desno in izvedla tako varianto 
te smeri (IV)
13
. Istega dne je ponovil Dlažej prvič grebensko p1·cčenjc 
Hoblčja (lil); v spo<lnjem delu pa se ni drfal originalne smeri Kr~šic -
Šilar - Stofcar :ini je tako ohše] zelo težavno mesto '" vzhodni steni Pred­ njega Tiobi.čja. Dne 29. 1uarca sta Bla:i:ej in. Slavce pnič ponO\·ila Bro­
jano, ·o zimsko smer Y sen~rni steni R:rnorja (TH, IV). S111er poteka 
n ,hodno od zimske smeri Krušic - Dimnik - Gorjanc -2upnnčič
14 
in jo 
je prvic pozimi p1·cplczal lct.a 19:J!J ,Jaucz Brojan*. Se v mesecu marcu 
sta prepleza la Savelj in Frelih prvic pozimi Tschadovo smer v severni 
• steni Travnika
1 0
. Smer je ,·spodnjem delu zelo tciav:ua (IV); v zgornjem 
delu se nekoliko položi (lil ). 
V aprilu je pritisnila odj-uga, stene so oživele in suegovi so grmeli 
v doline. Zato je v tem mesecu število alpinskih uspehov majhno. V 
tem mesecu so jeseniški alpinisti Medja, More in Kramžar pn-:ič pono­
vili smer skozi Hudičev žleb Y Prisojniku (IV). Hudičev žleb je JH'CjJlc-
5 

zal pn•ič Uroš Zupančič že leta. 1936
18
. Poleti žleb ni pTehoden. Proti 
koncu meseca (29. aprila) sta preplezala Ljubljančana Keršič in Ljubo 
ZupanČiČ Zimrncr - .Tahnovo smer v Trigfo.vu
17
• V zgornjem rlelii stene 
ju je zalotil· vihar in snežni metež, ki jima je zelo otef.lcočil napredo­
vanje. Plezalca sta obtavila opis ture v ,,Poletu" in oce _ nila smer s ;esto 
težavnoslno slopnjo. Ta ocena je hrezdvomuo previsoka, že ;,; ozirom 
na uspehe, ki bodo v bodočih lctili pri nas doseženi pozimi, čeprav je 
možno, da je nfl11~odno vreme napravilo napredovanje .skrajno težavno. 
Tstega dne je vstopila trojica Kočevar - Zupan - Verovšek v Goi·cnjsko 
smer v Tr iglav81...i steni 1S in dospela že v Crni graben. 'l'Hill so se zaradi 
nenadnega vremenskega preobrata vrnili. Ako hi ta podvig uspel in 
mnenje plezalcev je, da Li bili m1peli - bi za ocenitev tega uspeha z 
oziroru na razliko med letnima ocenama Zimmcr-Jahnove i11 Gorenjske 
smeri 7.ID.anjkali vsaj dve težavnostni stopnji.. 
Dne 23. maja so prvič ponuvm .JugQvo grapo v Triglavski steni 
(Ul)
19 
alpinisti: ing. Do far, ing. Lasič, Medja, More in Kramžar. Turli 
t.11. smer je pomo poleti neprehodua. S tem uspehom je bila zimska 
sezona zaključena in plezalci sn se pričeli pripravljati na plezaujc v 
kopni skali. 
Se večji napredek in :razmah kakor v zimski opazimo v poletni 
ulpinislikl. Po vojni so se pojavili številni 1uladi in borbeni plezalci. 
Porast poletnega alpinizma po tej vojni rnoremo primerjati i-azmnhu 
alpinizma, ki je nastopil pri nas nekaj let po smrti ru·. Ju„a in ki je 
<lose~el kmalu svoj višek in izčrpal nolraoje sile pJe7,a)cev. fako smo v 
sledecih letih zopet zaostali za Nemci, ki so pri nas preplezali smeri, 
katerim na:H tedanji plezalci niso bili kos. Leto:; su Lile tiste smeri 
pvnovljene. 
Vzporedno s lcw razvojem alpinizma je mogoče opaziti še drug 
pojav. Tov. Uroš Župančič je na predavanju v J..rogu jeseniškega alpi­
nističnega odseka dejal, da letos m ladi plezalci niso plezali nekaterih 
težkih smeri zaradi lastnega zadovoljstva, temveč zato, da so se mogli 
šteti k skupini naših najboljših; dr. Jug hi dejal, da so pJe7.aJi najtežje 
smeri zaradi rekordcrstva. Ta ugotovitev v polni meri drži in nas unvnja 
na misel
1 
da moremo smatrati te plezalce za eksLJ:cmistc in da se pri 
nas že krepko uveljavlja eksLrc1ru1i ali akrobatični alpinizem. Ce gleda­
mo na Fazvoj alpinizma pri drugih alpskih narodih, moremo ugotoviti, 
da se je pri njih ekstremni alpin.izi;m že mučno razvil in sklepati mo­
remo, Ja se Lo pri nas v bodočih letih še bolj rnzniahnil. Značilna 
poteza ekstremnega alpinizma je uporabljanje tcl.w.ičnili pripomoč.kov 
v vedno večji meri. Tu<li La _pojav smo opazili pri nas v letošnjem letu. 
Napačno pa Li bilo, ako bi smatrali vse plezalce, ki so letos uspešno 
opravili najtežje ture, za ekstremiste. 
V prvi polovici jwtija (12. VI.) so ljubljanski plezalci Kočevar, 
Frelih, Blazina in Škerlj izvedli drugo ponovitev se, ,ernvzlwd11cga raza 
Travnika (IV, V). Ilaz stu preplczalit lcla 1934 Uroš 7:upančič in Lev 
Beblc1·
20
, prc<l za<lnju vojno ga je prvi.č ponovila mariborska naveza 
Detiček - "Berlič. Po drugi ponovitvi je zanimanje za raz precej naraslo 
in v razmeroma kratkem času sta bili izvršeni še tretja in četrta pono­
vitev. Treljič so raz ponovili Kočevar, dr. ing. Avcin, ing. Dolru: in ing. 
6 

Lasič; četrtič Blažej, Slavec, Pihlerjeva, Šavelj in Hafnar. Dne 27. VI. so 
preplezali Uroš 7.npančič, Vorfeh, ing. Dermelj in vJedja novo smer v 
Planji (IJI)2
1
. Ta smer je pomcmLna zaradi tega, ker je prvi vzpon v 
<loslcj še uep1·eplezanem ostenju Planje. V zadnjih duch junija (29. VI.) 
je uspela nave.zi Kočevar - Frelih -Savelj prva pono"itev raza Jalovc.a 
(V, VI). Raz sta prvič preple.zala slovenska plezalca Ogrin in Omer.za, 
a vr.pona nista pravočasno opisalaji
2
• Kasneje so p.reple:r.ali raz Comici, 
Lipove !.", Escherjeva in l\lally jeva. Svoj vzpon so smatrali za prvenstveni 
vzpon
2
» in so ocenili smer s šesto tezavnostuo stopnjo. Ko sla se ogla­
sila Ogrin i n Omerza, je nastal prepir, ki je bil dokončno rešen šele 
letos. Prvenstvo pripana brezdvomno Ogrinu in Omerzi, vendar je Co­
miui plezal bolj direktno po razu kot prva ple:,.alr.a. Zato je njegov 
,-zpon smatrati kot varianto prvolllc srucri. Raz Jalovca je doživel v 
letošnjem letu še pet ponovitev. Drugič sta ga ponovila Zupan in Keršič, 
tretjic Krušic, Silar, Kočevar, četrtič Prevoršek iu Miško Hočevar, pctic 
Blažina in Perko, šestič ing. Dolar in ing. Stucin. 
V juliju (3. VII.) je preple7.al Blažej Tinčkove grede- v južni steni 
Lipnice (III)ll
4 
in (1 -1. Vil.) katuin!iko smer v isti steni (JIT)*. Ohe smeri 
sta bili že preplezani pozimi, poleti sta to prva \-Zpona v krušljivem in 
nei7.razitem južnem ostenju Upnice. Proti koncu_ meseca (21. VII.) je 
preplezal Blažej v dru1 .bi s Pšenico novo smer v zapadni steni Cmira 
(III)* Tudi ta smer, kakor prejšnji dvr., ne nudj nikakih izrednih težkoč 
in je primernn za začctrukc. Duc 23. julija sta izvedla Korevar in Sker ]j 
h·etjo ponovitev Dibonove smeri v Sil'oki peči (V, Vl)l!l'i. Smer sta prvič 
ponovila Arih in Krušic
26
, drugo p onovitev so i zvedli že po osvobo­
ilitvi Zupanč:ič, Medja in ing. Dermelj. 
Dne 1. avgusta so ponovili Mojstrančani Brojan, Svoljšak in Šuštar 
pnic smer Brojan - Delavec - Jenko v južni steni Kukove špice (IV, V)27• 
Ljub ljančana Ljubo Zupančič in Verovšek sta preplezali 8. avgusta novo 
smer v severni. steni Malega Draškega vrha (IV, V)•. Skalaška swcr v 
severni steni špika (V)
2
8 je beležila letos peto hl šesto ponovite v. Petic 
sta jo ponovila Kočevar in Frelih (8. VID.), šestič Prcvur;ck in .Miško 
Hočevar (12. IX.). Smer sta preplezala leta 1930 Jesihova in Lipovec s 
tremi bivaki; pre d vojno jo je baje ponovil Dunajčan Poppinger s tova-
1 ·išem
2 9
. Drugo ponovitev je izvedel Arih v družbi z Dimnikom, tretjo 
Krušic, Dimnik in .Bfajak, cctrto Zupančič, l\fodja in ing. Dermelj. ~Iladi 
plezalci .Frelih, Ferjan in Emil Herlec so 15. avgusta prvič ponovili 
smer Frnlih - Korenini - Kržan v :Malem Jelovcu (IV, V)
3
0. 
Navezi ing. Dolar - dr. AYČin je uspelo, da je rešila zadnji in doslej 
najve~ii problem triglavske stene; izvedla je prvo ponovitev Copove~a 
stebra (\, V~), 18. in 19. VIIl.9
1 
Steber sta preplezala kmalu po osvo­ bo<litvi Joža čop in Pavla Jesil1ova. Vzpon sta izvršila v skrajno neu­
godnem vremenu, znhteval je od njiju zadnjih moči. Cop je po drugem 
l..iivaku izstopil iz stene, prenočil tretjo noč na Plemenii:ah in nato odšel 
po resevalce, ki so r ešili Jesihovo po njenem četrtem bivaku iz stene. 
Vsi plezalci, ki so letos Copov steber ponovili, so priznali \·isoko kva­
liteto in velike sposobnosti })rvima pristopuikoma, posebno še Copu. 
7 
\ 
I 

Sme1 sta drugic ponovila Blaži:na in Skerlj, tretjič K-0čevar in Debeljak 
LC.r Čclrtič BIHžina, SJavko Kohfar, Kruš:ic in Šilar. 
Nekaj dni kasneje (24., 25., 26. VIH.) je bil na TI'Sti mogoče naj­
večji problem v -vzlio<luih ,Julijskih Alpah, izvedena je hila prva pono­
vitev smeri ARchenbrenner - Tiefenbrunner v severni steni Travnika 
(Vl)32. Smer sta ponovila Kočcrnr in Frelih Y 24 urab z dvema biva­
koma
3
~. S tCIB dejanjem se je postad.l Koče,·ar odločno na čelo mla,le 
pornjne generacije alpinistov . 
. lescni;ki alpinisti so odšli v alpinistično neobdelani in zanemarjeni 
gc,rski svet Trente in so tmn fa \1r~ ili važno pionirsko de)o. Dne 2cf. in 
2.5. avgusta so preplezali Kruiiic, Šilar, Slavko Koblar in. Stolcar seve.ro­
zaparlni steher Srebmjaka (V)*, dva dni kasueje pa (27. VID.) s_ eYerno 
steno Srebrnjaka v zapa<lnem delu (ITT)*. Narndeni skupini brez Šlul­ carja (torej Krušicu, Šilarju in Slavku Koblarju}, pripada tuni prven­
stven vzpon Čez severni raz Pelca (1 V ), (28. VIII.)* V istem mesecu 
(25. Vlli.) sta puplezala aJpinista ing. Dolar in ing. Lasič novo smer v 
severovzhodni steni Debe le peči (1 V)4'. • 
V septembru (12., 1~. IX.) so naskočili Umš 7.upančič, Krušic in 
Šilar smer IlischofsLc1·ger -Sd1 inko v severni steni Frdamauih JJOlic 
(V)
34
• Znana nemilka plezalca sta prepJezala smel' že leta 19:B; smer je 
hila za naše alpiniste velik problem, c:eprnv je hila v primeri z drugimi 
problemi razmcrnma malo znana in razvpita. rrva ponov itev je puka­
't:a la, da je ta smer lažja od nemške smeri v 1'n1vnik:u. Naši plezalci so 
pon ovili le spodnji težji del smeri , v zgornjem delu so izvedli rnrianto*, 
ki je lcija o t.1 origin;i]ne smeri v tem delu stene. 
Ze v oktobru (1 0. X.) sta preple1;ala plezalca Krušic in Silur novo 
smer ,· južni steni Rušice (V)*; istega dne sta izvc<lla Uroš Zupančič in 
Medja prvo po.llovitev smeri DeLcJakova - Deržaj - Sumer v severoza­
padni steni S_piku
35
• Smer je čakala na to ponovitev 17 let, nekaj <lui 
pre,I ponovitvijo je 1=la, gotovo prezgo<laj, glavna junakinja te smeri, 
alpinistka svetoTI1ega fonuatu f\'I. M. Df' ,helakova. Nanjo bomo Slovenci 
, edno ponosni. . 
Dne l. noven1brn sta Illažej .u1 Pihlerjeva s prvo ponovitvijo po­
letne kaminske smeri " Lipnir:i (TTT) verjetno zaključila plezalno se­
zono leta 1948. 
Bilanca plezalnih uspehov leta l 948 je razveseljiva in zadovoljiva, 
žal pa je bogata tucli bilanca negativne strani a.lpiuizma: ;tf'vilo nesreč 
Y gorah je veliko. Gorsh.a rdevahia sluzha je morala lani dvai.ndvaj­
selkral .1.'CŠcvali pont>A<,rečence z gora; dvanajst nesreč se je končalo s 
smrtjo. Pripomniti pa moram takoj, <la je število lllpinskih nesreč 
znatno manjše. ~a tem mestu naj postavim skromen spomenik prc<l­
V!!elll L rem mladim fantom, ki so sele namerjali svoj korak v gore, a 
jih je že v prvem borbenem poletu pokosi.la smrt. Dne 27. marca se je 
ponesrečil na Begunjščici _ \,filan Šinkovec iz Radovljice, dne 15. avgusta 
pa sta se nhila Franko · Il erlec iz Kranja v se, crni ~eni škrbine v 
Zadnjem Prisojnilu1 in Ladu Lepin iz .Jamrnika v južni steni Rušice. 
Ne bomo jih pozabili in na naših poteh " gore bodo z 11anii. 
Mlada generacija alpinistov g:re pogwilllo in odločno svojo pot , no­
vim bojem in novim ·zmagam nasproti. 
8 

Slontvo in viri 
Podatke sem dobil ve.činoma od ple za l Gev po i.-.:n·šeuih uponih. 
Spodaj navedeni seznam slovstva ni i.-.:črpcn, poleg tega pričnkujem, da 
bodo nekateri famed navedenih vzpouov 1;e opisani in da bodo priobčeni 
tehnični opisi. Za svojo do]Y,nost smatram, da se na tem mestu zah,·alim 
tov. Km;icu, ki mi je dal šteYilne podatke, predvsem n starejših vzpo­
nih, poleg tega me je opozoril na Rtenlne n c<lusLaLke in pogreške v 
mojem delu. P rvenstveni vzpnnii ki so o:mače1u z zvezdico(*), se v tem 
pregledu prvič omenjajo. 
Kratice pi.,mcnjajo: O opis vzpona, TO tehnični o-pis, F fotogral'ija 
ali skica z včrtano smerjo, NA Naš alpinizem, PV Planinski ,•estnik, 
Š te,illrn za kratico PV označuje letnik- V f'.stnika, številke za kraticami 
pomenijo stran v dotični lrnjigi oziroma zvezku. 
1 PV 1948-85, TO PV 1948-26,j, 2 PV 194ll-85, TO .1" PV 1948-265, • PV 
1941l. /l5, TO P V 1948-18':J, 
4 
O F PV 1948-68, TO PV '1948-266, 
6 
PV 1948-IH, • O 
TO PV "1948-152, 
1 
PV 1 948-245, 8 Gore in ljudje 19-17-173, PV 1948-8.j, PV 
19-:l8-2-i.5, TO F PV 1948-267, o Lo\'Šin: V 1_'riglav11 2 1l1 , P laninski zbornik 1945-139, 
1 0 O F PV 1()4fl-B6, TO l'V 19-:l8-266, 1
1 
O PV 1948-245, TO F PV 19-Hl-266, 
12 () F Gore in ljudje 1947-29, Gore iu ljmlje 1947-17::S, 1'V 1948-85, 18 TO PV 
1941l-189, u. Gore in ljnc;lje 19 47-173, PV 1948-85, O F PV 1948-171, l~ TO l'V 
1948-189. 
1
• O F PV 1938-11, 17 Pol.et junija 1948, PV 1948-188, 
1
s PoJ", t jun. 1948. 
19 NA 177 V 13a, sk. 13, O PV 1927-231, 20 0 F PV 1935-10, 
21 
TO PV 1948-267, 
H O P Planinska 1\Iatica 1937-19, Lovšin: V Triglavu 60, 
211 
TO F PV 19:!5-181, l'V 
1935-224, Comici : AJpinihluo erofoo, 21 TO F PY 1948-:.!67. 2
6 
PV 1936-235, f ~ -Plu­
ninsld zhMnik 1'J45-64, Planinski zho:mik 1945-159, !? TO F C..ore in ljudje 1947-219, 
2 8 TO F PV 19l2-1, NA 144 1\1 14a, sk.. 11, 29 Ustna navedba tov. Di111uil.11 \foksa, 
3 0 Lovšin: Y Triglavu 61, •
1 
Pluuinski zbornik l94!'>-157, O TO PV l!HB-281, s
2 
O 
F TO ner Berg_ steigcr l'J35-291, Planiru!ki zbornik 1945-61, 
33 
PV 194!!-291, u l:'V 
1934-64, CTsterrcichisd,e ,\ lp~n, f'ilnng l93:t Z\", 1139, str. 357. ~• PV 193~1.,l, N.\ 
148 M l6, sk 11. 
Pnvel Ktmaver: 
Na groblji Bistriškega ledenika 
>li moj namen napisali učeno :razpravo, dasi je predmet vreden, da 
bi se ga Lcwcljito lotil poklican učenjak. S tem člankom hočcw ~lilno 
opozoriti, da je v dnu doline Karnui; ke Bistrice tnm od Kraljevega 
,l:u:ibu in do krnic prav " osrčju stm1ih sten še mnogo lepega in zaniµu­
-vega za mislečega gornika. Vmes leže prmill·aui gozdovi te lepe doline, 
skozi katero v.se prehitro brzc avlowoblli in gorniki. Ti zadnji pa čim 
hitreje zapuščajo dolino, da dosezejo vrhove, in se skozi dolino zopet 
prcuaglo vračajo dom o,·. Toda za mislečega planinca :in ljubitelja lepih 
samotnih kotičkov, romantičnih g-1-ma<l -velikih s1ml, poraslih z mahom 
9