m
19. štev.
rosamezna števiika stane SO vinarjev.
Radgona, dne S. maja 1920.
II. leto.
Glasilo obmejnih Slovencev,
iirednlitvo in upravništvo v Radgoni, Murska ulica itev. 184. — Telefonska štev. 31.
'	= Rokopisi se ne vračajo. .........
izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poitnino vred za vse leto 22 K, za pol leta il K, za četrt leta 5 K 50 vin.
inserati: Ena petstolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) 80 vinarjev.
Pri večkratni objavi primeren popust.
Iztreznenje.
Zadnje dni je šla preko naše domovine velika nevarnost. Komunisti so zbrali vso svojo moč in so se skušali polastiti vlade. Vemo dobro, kaj bi to pomenilo. Tudi najhujše nasilje ne bi moglo zapeljati večine našega ljudstva, da bi šla z njimi čez drn in strn. Nastali bi notranji boji, ki bi izpodkopali državi tla. Korist bi imeli naši narodni sovražniki. Madžari so to vedeli in so mobilizirali. Pripravljali so se Italijani in Nemci. Basen pripoveduje o dveh vevericah, ki sta se pulili za oreh, pa je prišla tretja in ga odnesla. Tega ji niti ne moremo zameriti in končno tudi našim narodnim sovražnikom ne. Saj bi se uničili sami! Komunistični voditelj dr. Topalovič je to lepo priznal: »Zavedamo se, kaj bi potem nastopilo. Naša ozemlja bi bila okupirana po italijanski vojski, ki bi prišla, da vzpostavi železniški promet. Jugoslavija bi bila raztrgana. Gotovo je, da bi narod bil odločno proti temu, če bi prišle madžarske čete, toda to zahteva interes mednarodnega socijalizma. V državljanski vojni, ki bi potem nastala, bi naša narodnost propala«. To je zaslepljenost ali pa slab razum. Jasno je, da bi tuja invanzija napravila konec naši takozvani socijalni osvoboditvi, ker politična sužnost pomeni tudi gospodarsko sužnost. In da bi takrat končal italijanski, nemški in madžarski kapital, ko bi propadel naš narod, v to verujejo samo zblazneli ljudje.
Taki nevarni dnevi pa imajo tudi svoje dobre strani. Kakor pijanca iztrezni velik strah, tako se tudi narod v resnih dneh vzdrami iz svoje omotice. Ozre se krog sebe in vidi prepad. Tako so mogli tudi naši politični voditelji, ljudje, ki stoje na krmilu jugoslovanske države uvideti, kje leži prepad. Bojimo se, da bo iztreznenje prav kratko in da se ne bodo nič naučili. Še dalje bodo lomili stara, zarjavela politična kopja.
Basen o vevericah in orehu je resnična. Mi se izgubljamo v malenkostnih sporih, drug pa odnaša koristi. Pravzaprav smo Jugosloveni mal narod, a to ni nobena napaka. Hudo je le, da smo mali in malenkostni.
Tako le v resnih dneh se pri nas mnogo govori, da je naš zunanji položaj zelo neugoden. Toda pri nas je že taka navada, da celo oni, ki bi bili poklicani razmišljati o tem, skomignejo z rameni in gredo dalje. Mi vemo, a delamo se, kakor da ne bi hoteli vedeti, da je krog naše države obroč samih sovražnikov in da naši državniki s svojo malopotezno politiko delajo kakor otroci: prinesejo starišem šibo, ki potem udari po njih.
Naša največja naloga bi morala biti, da do najvišje možnosti ojačimo našo državo. Razviti lastno moč in z hladnim razumom iskati zaveznikov, to je dandanašnji edin izhod, da zabranimo hitri razpad Jugoslavije. Mi pa ne gradimo države in si odbijamo zaveznike. Italijan snubi Bolgarijo, ponuja zavezništvo Nemcem, Madžarom in Rumunom. Madžarska in Rumunija sta pod težilom slovanstva in nemštva, naginjata pa tja, kjer čutita več moči. Bojimo se, da bo tudi Čehoslovaška prisiljena, voditi politiko brez nas. Morda tudi proti nam.
Politika ne pozna brata in ne botra. To si zapomnimo.
Pri nas bi moral vsak volilec enkrat na dan pogledati zemljevid Evrope. Dobil bi zavest, kaj pomeni naša država, umeval bi njene in svoje naloge. Pa dozdeva se, da celo naši politični voditelji ne gledajo zemljevida, in tako se voz naše politike boljinbolj pogreza v blato hribovskih klancev. Nam je več danes nego jutri, več stranka nego država, več oseba kakor družba. Mi smo zdaj parveniji, to se pravi: ljudje, ki so se pravkar povzpeli navzgor. Svet je začel gledati na nas in nas soditi. Naši nasprotniki, kojih se ne iznebimo, pa naj je na vladi ta ali ona stranka, so stopili v oposredje in z prstom kažejo na naše napake in slabosti.
Nedavno smo čitali v »Slovencu« pismo nekega člana naše mirovne delegacije. Iz tega pisma podajamo našim čitateljem par vrstic: »Ko prebiramo	domače	časopisje in mo-
trimo domače razmere s tukajšnjega vidika, ko vidimo nadalje, kako Opisujejo italijanski, francoski in angleški listi naše neizmerno ostudne osebne boje, se nam zdi, da nismo še vredni samostojne jugoslovanske države. Vedno in vedno nam prihaja na misel, da je Slovenec in Hrvat samo tedaj zdrav, ako ga tepe nemški, italijanski ali madžarski valpet. Mi zaman vprašujemo, zakaj so Slovenci že prvo leto začeli najstrastnejši strankarski boj, ko nimamo še zunanjih meja. Vsled teh razmer ni nikjer rešpekta pred nami v zunanjem svetu in upravičeno se zdaj bojimo, da utegnemo izgubiti še kak dragocen kos slovenske zemlje. Kdo naj nastopa in kako naj se nastopa, ko se ne moramo opirati na domovino, v kateri se menjava vlada za vlado, v kateri nadalje časopisje na tak brezvesten način zahavlja na lastno domovino, na državo itd.«.
Te besede resnega politika, ki je v borbi za našo stvar prišel v stike z tujimi narodi, se čitajo kakor obtožnica. In naj bodo obtožnica za vso naše javnost. Mi obmejni Slovenci smo prvi, ki jo v polni meri podpišemo!
Politični pregled.
Jugoslavija.
Železniška stavka je popolnoma končana. Vlaki že zopet vozijo kot so vozili pred stavko. Železničarski zvezi je prometni minister dr. Korošec dal zagotovilo, da se bo pa možnosti ugodilo zahtevam glede izboljšanja plač. To bi dosegli železničarji tudi brez stavke, izostal pa bi komunistični puč ter neprecenljiva škoda, ki se je godila prebivalstvu in državi vsled dolgotrajne stavke.
Kar se tiče vladne krize, ki je res že prava državna griža, saj se tekom enega leta v nobeni državi na svetu ne menjava toliko vlad, kot ravno v Jugoslaviji, ni znano nič gotovega. Navzlic govoricam, da je Protič podal ostavko, se dozdeva, da sedanja vlada stoji trdno. Regent je poklical poslanika v Parizu dr. Vesniča, da mu poveri vodstvo pogajanj za sestavo široke koncentracijske vlade. Vesnič do danes še ni dospel v Beograd. Dopotovali pa so člani naše mirovne delegacije z zunanjim ministrom dr.
Trumbičem na čelu. Pod regentovim predsedstvom se bo vršil kronski svet, kjer se bodo mirovnim delegatom podale natančne smernice o zadržanju napram reškemu vprašanju. Naš notranji položaj je vsled poloma komunistov nekoliko trdnejši, vendar niti iz daleka ugoden. Brez ozira na levo ali desno moramo povedati, da stori vsaka vlada, ki le za en dan zavleče volitve v ustavotvorno skupščino, neodpustljiv greh na ljudstvu in državi. Dokler pa se ne izvrše volitve, mora delovati Narodno predstavništvo, ki je nastalo v smislu dogovora med Narodnim viječem in srbsko vlado. Dolžnost strank je, da v odločilni dobi, katero preživlja naša narodna revolucija, zedinijo svoje moči za čimprejšnjo vzpostavitev resničnega parlamentarnega življenja, zato moramo obsoditi demokratsko stranko, ki je nek?j časa vladala brez Nar. predstavništva, po svojem padcu pa ga sabotira in žrtvuje vedno delovanje tega parlamentarnega nadomestila na ljubo ponajveč osebnemu boju s srbskimi radikalci.
Jadransko vprašanje
Sanremska konferenca je trajala samo par dni. Razpravljati bi morala tudi o usodi Reke, listi so že vedeli povedati, da je rešila to pereče vprašanje z ustanovitvijo samostojne reške državice, v resnici pa se sploh ni razpravljalo o njem, ker jugoslovanski delegatje niso mogli priti v San Remo. Na Trumbičev predlog je Nitti pristal na to, da se rešitev predloži do prihodnjega zasedanja mirovne konference, medtem pa se pogajajo med seboj Italijani in Jugoslovani ter v slučaju sporazuma stavijo konferenci skupne predloge. Kakor hitro bo naša mirovna delegacija prejela v Beogradu definitivna navodila, se začno ob Lago Magiore neposredna pogajanja med Nittijem in Trumbičem. Ni pa treba gojiti posebnih upov.
Vojna z Madžari?
Kakor smo že poročali v zadnji številki, so se v Subotici uprli Madžari in istpčasno je bilo opaziti, da je budimpeštanska vlada zbirala močne vojaške čete ob jugoslov. meji. Preiskava subo-tiških dogodkov je dognala, da so upor pripravljale vladi blizu stoječe osebe in madžarska društva. Tudi Italijani so imeli svoje prste vmes, ker so laški listi po neprevidnosti že dan preje poročali o uporu v Subotici. Kakor se je pokazalo, so Madžari mobilizirali svoje vojaštvo in ga poslali na jugoslovanske meje. Brez dvoma je, da se pripravljajo na napad na našo državo. Mi smo ob celi demarkacijski črti ojačili svoje vojaške oddelke in je storjeno vse, da se prepreči lopovska nakana Madžarov, ki izrabljajo našo slabost in hočejo udariti po svojem sosedu še predno nastopi mirovno stanje. Jugoslovansko vojaštvo bo stalo krepko na straži!
Tedenske novice.
Napad na severne nieje? Iz zanesljivih virov smo izvedeli: Komunistični poskusi v Sloveniji so vzbudili mnogo pozornosti med graškimi Nemci. Da jih razne eventualnosti ne bi našle nepripravljene, so začeli takoj z pripravami. Iz obmejnih krajev, celo iz zasedenega
ozemlja, je tiste dni na poseben poziv iz Gradca odšlo" več mladih ljudi, ki so lansko leto kot člani banditske »Bauernkommdndo« napadli Radgono. Mi obmejni Slovenci smo hvaležni naši vladi, da je z krepko roko zatrla komunistične poskuse, katerih prva žrtev bi bile naše meje!
Koroška Korošcem! Čez dva ali tri me
sece bo na Koroškem ljudsko glasovanje. Nemci se živahno pripravljajo, pa tudi z naše strani se mnogo dela. Koroški Nemci so tako naivni, da zahtevajo, naj se glasovanje sploh odpravi in naj Koroška cela in nerazdeljena pripade Avstriji. Razumemo, da bi jim kaj takega močno ugajalo. 1 oda želja je otroška, zakaj temeljne določbe mirovne pogodbe se vendar ne morejo kar z eno potezo prečrtati, sicer se to lahko zgodi tudi z določbami glede vojne odškodnine oziroma kar z celo miroyno pogodbo. Klic »Koroška Korošcem« pa je zanimiv tudi z druge strani Nikjer še nismo slišali, da bi koroški Nemci protestirali proti odcepitvi kanalske doline, ki jo dobi Italija. Že radi lepšega bi jo morali omeniti v svojem ogorčenju nad trganjem »nerazdeljive« Koroške. Seve, Italijanom ne upajo pokazati niti mezinca, nam pa žugajo z pestmi Znano je, da v kanalski dolini ne piebivajo Italijani in je zasedba tega gospodarsko važnega ozemlja navaden rop. A vneti Korošci se za to ne zmenijo. Italijana in hudiča kličejo na pomoč, da se reši — Koroška Korošcem. Pa ne bo nič pomagalo. Koroški Slovenci vedo, komu bodo oddali svoj glas in kje je njihov dom.
Veljavnost potnih listov. Opozarjamo potnike, da potni listi glasom zadnje odredbe ministra za notranje zadeve veljajo tudi za večkratno potovanje, dokler ne izteče doba veljavnosti, ki je označena na potnih listih. Po preteku te dobe lahko oblast, ki je potni list izdala, z posebnim vizumom podaljša veljavnost in sicer za vsako potovanje posebej. Za izdajo potnega lista kakor tudi za vsaki daljni vizum se plača pristojbina v znesku 40 K.
Koliko živil smeš vzeti s seboj na potovanju čez mejo ? Ker vlada v tem oziru pri nas na meji precejšnja zmeda in nejasnost, ugotavljamo: Odsek za prehrano je v svoji še veljavni odredbi z dne 18. oktobra 1919 določil, da ni treba za potni prigrizek v skupni teži do 5 kg nobene posebne dovolitve. Kot prigrizek se smatra le kruh, sir, prekajeno, kuhano ali pečeno meso, jajca, surovo maslo, konzerve in pijača. Seveda oblasti strogo pazijo, da se ta odredba ne izrablja za tihotapstvo,
Mi in oni! Na naši strani se večkrat goyOri, kako bi bilo potrebno, če bi med prebivalstvom na obeh straneh meje nastali mirni, sosedski odno-šaji. Naša miroljubnost in strpnost se kaže tudi v dejanjih, saj ss nikomur ni skrivil las na glavi, ako je govoril nemško, še manje, če ie prišel v poštenih opravilih iz nemških krajev na jugoslovanska tla. Ni pa tako pri Nemcih. Obmejni Nemci se nikakor ne morejo vživeti v misel, da smo mi »bindišarji« popolnoma enakopravni z njimi. Quod licet Jovi, non licet bovi! Nedavno je bil nek slovenski trgovec v Obrajni, Par fantalinov ga je prepoznalo in so ga začeli obsipavati z najhujšimi psovkami, dasi je prišel po docela pošteni poti in sploh ni govoril slovensko. Zopet en dokaz več, da naš sosed noče miru. Če »Deutsche Grenzwacht« tupatam začivka o odpravi narodnega sovraštva, tedaj je to zgolj hinavstvo in nič drugega. Mi bi morali ljubiti soseda Nemca, da bi nas on tem lažje zbadal z rogovi! Ne boš, Mihi!
Sličica. Prijatelj lista nam pripoveduje; Šel sem mimo igrajočih se nemških otrok. Sami malčki, najstarejše dekletce je imelo menda kakih 6 let. Slišim, da se je vnel med njimi prepir. Postojim in poslušam: najstarejša je pričela psovati petletno tovarišico (seveda nemško): Ti si drznež pri nas kaj govoriti? Tvoj oče je Italijan, tvoja mati pa »bindiš«! Tvoj oče žre mačke itd. Mi Nemci si ne damo nič reči od »Katzenmacherjev«. In še več podobnega. Zamislil sem se nad tem, kar sera videl in slišal. Verjamite, postalo mi je težko pri srcu. Že med igrajočimi otroci se vname politični prepir! Gotovo je mala Nemka »dobra narodnjakinja«! Ampak po mojem mnenju je to docela napačna vzgoja. Vem dobro, da v tem
duhu raste vsa nemška mladina ob meji, ako ne tudi drugod. V Radgoni deca že pri rodbinski mizi sliši, kako ničvredni ljudje so Slovenci, ne ve pa, da iz njihovega rodu potekajo stariši — ti številni »itschi« in »eggi«, ki tvorijo večino v mestu. Ko pride deca v šolo, sliši še hujše reči. Umevno je, da potem vse življenje prezira, da, sovraži druge narode, zlasti Slovence. Tako se goji seme za bodočo vojno, tako se zbirajo novi oblaki sovraštva. Da, miru ne bo nikdar !
40 milijonov dinarjev bi morala izdati država za enkratno zvišanje železničarskih mezd, kakor so ga zahtevali stavkujoči.
Češki pevci so priredili dne 5. maja v Mariboru veliki koncert. Društvo »Smetana« je znano daleč po svetu. Gredo tudi v Zagreb in Beograd.
Obmejna ekspozitura drž. urada zoper verižnike S sedežem v Gornji Radgoni živahno deluje. Postavljena je na dobro točko, na kateri se steka tihotapstvo iz Slov. goric, Murskega polja in Prekmurja. Zaplenila se je že ogromne množine jajc, perotnine, živil in nepravilnih bankovcev. Začela je stopati na prste domačim verižnilcom in navijaleem cen, ki so s svojim draženjem moke tirjali revne sloje do obupa.
Himen, v pondeljek dne 26. aprila sta se poročila poštni uradnik g. Tone lvnik in gdč. Milka Gajšek iz Radgone. Obilo sreče!
Prvi maj se je slavil na Češkem kot državni praznik. V Avstriji so delali. Pri nas so praznovali samo v nekaterih obratih.
Ustanovitev podružnice „Jugoslovanske Matice“ v Ljutomeru se vrši na Križevo dne 13. t. m. dopoldne. Združena bo z veliko narodno manifestacijo in obhodom po trgu. Popoldne na Cvenu konjska dirka. Vozil bo poseben vlak med Radgono in Ljutomerom, ki odhaja iz Ljutomera ob pol devetih zvečer. Udeležite se mnogoštevilno.
Zavarovanje. Velika škoda, katera nastane vsled požara, zamore se preprečiti, če zavarujete svoja na* slopja in premičnine proti požaru. V to svrho vam priporočamo domači zavod »Croatla«, zavarovalna zadruga v Zagrebu, ki ima svojo podružnico za Slovenijo V Ljubljani, Stari trg štv. 11 in svoja okrajna zastopstva v vseh večjih krajih v Prekmurju.
Prekmurje.
' Prekmursko učiteljstvo. Od raznih strani dobivamo vesti, ki se tičejo šolstva v Prekmurju. Ljudje so že prav zadovoljni, da se poučuje v slovenski besedi. Tudi se ne pritožujejo čez učiteljstvo, ki je prišlo iz Slovenije, ker je res delavno in čuti t ljudstvom. Drugače pa je z domačim učiteljstvom, katerega je naša ylada sprejela v službo in ki je bilo pred osvoboditvijo skozinskozi madžarskega mišljenja. Večina njih še je dandanačuji lisičje narave: na-pram upravnim oblastim se kažejo kot Pavli, med seboj pa so stari, zakrknjeni Savli. Pripovedujejo nam, da taki učitelji še zmerom poučujejo v madžarskem jeziku, le kadar pride slovenski nadzornik, spravijo na ktop slovenske knjige. Tako je na pr. v Cankovi, Martjancih, celo v M. Soboti. Opozarjamo šolskega nadzornika, naj posveti vso pozornost delovanju bivšega madžarskega učiteljstva, ki je sprejeto, v naše službe. Zaupati se tem ljudem ne more in ne sme. Prosimo naše čitatelje v Prekmurju, da nam naznanijo imena in druge zanesljive podatka o bivših ogrskih učiteljih, ki so s?.daj v naši službi, a delajo proti našim koristim.
Tatvine so na dnevnem redu v Prekmurju. Tatje najraje kradejo obleko in živila. To je dokaz, da mnoga tatvina izvira iz pomanjkanja in draginje. V Martjancih so dne 17. aprila pri Jožefu Skrabanu navrtali zid, zlezli skozi odprtino ter odnesli 32 laktov domačega platna in par obleke. Ko so jih nagnali, so se z vojaškimi puškami postavili v bran. Na isti način so tatje tudi Francu Puharju v Bogojini odnesli vso obleko.
Lepega odvetnika (fiškala) dobi Prekmurje. V odvetniško pisarno drja Strasserja v Dolnji Lendavi namerava vstopiti narodni odpadnik, zagrizen nasprotnik Slovencev, bivši |
sodnik Modrinjak. Take ljudi dobimo v Prekmurje! Kriva je odvetniška zbornica v Ljubljani ki je Modrinjaka sprejela v odvetniško listo. Pa naj bi osrečil Ljubljano; v Prekmurju pa ne maramo ljudi, ki ne bi nič več storili za slovensko ljudstvo kakor dr. Strasser.
Roparski umor v Mačkovcih, Okrajno sodišče v Murski Soboti nam piše: »Dne 31. marca
t.	1. našlo se je nad predorom (tunelom) pri Mačkovcih v Prekmurju žensko truplo. Kakor vse kaže je bila ženska umorjena in oropana. O neznanih storilcih še ni sledu. Umorjena ženska je 20 do 25 let stara, dobro rejena, kratkih svetlih las, enakih obrvi, okroglega obraza, malega nosa, male okrogle brade, ima v zgornji čeljusti 4 v spodnji 3 zlate zobe, mehke roke z negovanimi nohti. Oblečena je bila mestno, s ponošenim črnosuknjatim plaščem, črnim krilom in okrašenim rožastim naprsnikom. Ena oseba priča, da je videla dne 29. marca t. 1. umorjenko v družbi neke 30 letne srednjeveške ženske, temne polti in črnooblečene, v bližini Gornje Lendave, da sta obe krošnjarili z nogavicami, robci itd. Govorile ste slovenski (Štajersko narečje). Umorjenka ni imela robca, ampak zimski ovratni robec. — O umoru so obveščene vse orožniške postaje v Prekmurju s sliko umorjenke. Ker so pa bile poizvedbe dosedaj brezuspešne, prosi gori omenjeno sodišče vse prebivalstvo, za slučaj, da o umorjeni ali zločincu kaj ve ali poizve, da naznani to nemudoma zgoraj označenemu sodišču.
Domače vesti.
Gornja Radgona. V nedeljo dne 2. t. tn. je vpri-zorilo naše Kmetijsko bralno društvo ljudsko igro »Domen«. Prva predstava v posojilnični dvorani, na novem odru, hkrati pa tudi prvi nastop domačih igralcev! Natlačeno polna dvorana je pričala, da se naše ljudstvo zelo zanima za take prireditve in že obilna udeležba mora bodriti k nadaljnemu delu. Vsled pomanjkanja prostora se moramo omejiti na kratko poročilo. Pred predstavo je nastopil domači pevski zbor, katerega je č. g. Ašič izvežbal skoraj že do umetniškega nastopa. Zlasti »Venček narodnih pisma«, ki ga je zapel moški zbor, je stal na višini. O »Domnu« moramo omeniti, da je precej težka igra, ki je dajala režiserju č. g. Slajetu dovolj truda, prodno je pripravil diletante — začetnike za javen nastop. Zato je uspeh tem večji, zakaj igrali so v splošnem res prav dobro. Vsi igralci so pohvalno izvršili svoje naloge in vsa-kamu je treba priznati, da se je trudil za čim popolnejši nastop. Zlasti moramo omeniti vlogo Anke, berača Urha, ki je s svojim naravnim in res dobrim igranjem vzbujal mnogo smeha, grajščaka Sove, Domna in Mete. Ljudje so bili zelo zadovoljni In žele, da bi se igra ponovila. Pripomniti pa moramo: v dvorani je vladala neznosna vročina. Treba bo poskrbeti za ventilacijo. Med predstavo se je med zadaj stoječimi preglasno govorilo, da ne govorimo o smeha, ki se je oglašal ob najbolj tragičnih prizorih; na ta način se je motilo tudi one, ki vedo, kako se je treba obnašati. V bodoče se bodo morali udeleženci tudi bolj ozirati na dvorano, ki bo čez pol leta docela uničena, ako bo vsaka predstava zapustila po steni in peči toliko prask, kot jib je zapustila prva.
6ornja Radgona. Tukajšnja podružnica »Jugoslovanske Matice« ima že 116 rednih članov. Na članarini se je nabralo 1548 K. na darilih 472 K, tn g. notar Požnn je nabral pri Kapeli 210 K. To je lep začetek. Podružnica bo zbirala podatke o pomurskih Slovencih, ki pripadejo Avstriji io jih imela v stalni razvidnosti. — Gornjeradgonska požarna bramba, ki je bila dolga leta oporišče obmejne nemškutarije, je šele sedaj prešla v slovenske roke, Vsled pridne agitacije med Slovenci se je priglasilo toliko novih narodno-zavednih članov, da je na občnem zboru dne 2. t. m. popolnoma prodrla lista zavednih Slovencev. Izvolil se je nov odbor in sicer: načelnik Karel Mavrič, poveljnik Jernej Vengust, L namest. Prane Velel star., H. na-mest. Ivan Bračko. Odborniki: Jurij Leskošek, Ivan Kovič, Prane Pekonja star. in Peliks Šerbor; namest. Alojz Kampuš, Prane Pekonja. Pregledniki: Iran LanSič, Pr. Korošec, Benj. Dibelčar. Na novo je pristopilo 44 rednih članov. Upamo, da bo nov odbor dvignil našo požarna brambo na dostojno višino in jo izpopolnil zlasti s strokovne strani, za to nam jamči ime novega poveljnika g. Vengusta, ki je vsestransko delaven in agilen mož. Poživljamo občane k polnoštevilnemu pristopu.
Gornja Radgona. (V posnemanje.) Povodom zaplenitve konjev je daroval Stane Baraga, paznik kr. fin. straže y Radgoni za »Jugoslov. Matico« 100 K. in za »Sokola« v Radgoni 120 K. Želeti bi bilo, da tudi ostali obmejni organi ob takih prilikah darujejo kaj za naša narodna društva.
Iz ljutomerskih goric. (Začasna ureditev viničarskih mezd.) Iz odloka ljutomerskega okr. glavarstva, ki je bil doposlan sekvestrom in nadzornikom povzamemo, da so se plače viničarjev sekvestriranih in pod državnim nadzorstvom stoječih vinogradnih posestev uredile sporazumno med viničarsko organizacijo in oblastmi oz.
sekvestorji. Določile so se pri tem tri plačilne kategorije vinič. delavcev. K prvi spadajo tisti viničarji, ki rede ¿tiri ali več glav goveje živine in ki uživajo rame druge ugodnosti. Njim se plača za delo na dan in osebo 8 kron. K drugi spadajo tisti viničarji, ki rede dve do tri glave živine in imajo tudi drugi ugodnosti. Tem-le pripada 10 K- mezde na dan in osebo. Slednjič so v tretji kategoriji vsi ostali viničarji, brez živine in dragih ugodnosti. Njihova plača znaša dnevno 12—15 K. Kot redni delavni čas se je določil od 8. do 12. uri in od
13.	do 17. ura. Čezurno delo se plača posebej.
Velika narodna manifestacija ob ustanovitve podružnice »Jugoslov. Matice« v Ljutomeru, dne
13.	t. m., se prične s slavnostnim obhodom od kolodvora. Na glavnem trgu bo slavnostna sv. maša. Govori dr. A. Medved in več drugih govornikov. Popoldne ob
2.	uri bo na Moti velika konjska dirka in po dirki ljudska veselica pri Jožku Rajhu na Moti. Želi se udeležba v narodnih nošah, s trobojnicami in okrašenimi vozovi.
Gospodarstvo.
Vinarski ravnatelj Puklavec: Škoda, po-vzročena po peronospori in oidiju lansko leto in kako se je je obvarovati letos.
(Dalje.)
Obe vrste reagenčnega papirja se dobe v lekarnah, lahko se pa tudi naročita pri drž. kmetijsko-kemičnem preskuševališču v Mariboru.
Pri sestavigalično-apnene zmesi z reagenčnim papirjem se dodene galični raztopini apneni belež v manjših partijah, oboje se pomeša in pomoli od časa do časa majhen košček reagenčnega papirja v mešanico. Kakor hitro postane rdeči lakmus lepo moder, ozir. fenolftalein lepo rdeč, je to dokaz, da je dovolj apna v mešanici. Škropivo je gotovo!
Kar se tiče napak, ki jih opažamo pri škroplenju, je največja napaka ta, da se na škroplenje grozdja sploh premalo ali celo nič ne ozira. Posledica tega nedostatka je bila na pr. lansko leto zguba najmanj ene četrtine trgatve (od 2 —50 % in več po različnih krajih) na Štajerskem, to je približno 75 000 hi vina. Računjeno po 1000 K hi, znaša zguba na narodnem premoženju 75 miljonov kron, ki je nastala v glaynem le vsled tega, ker zanemarjamo škroplenje grozdja.
Če hočemo v prihodnje preprečiti nevarnost, da nas spet ne zadene enaka katastrofa, ne bo druzega preostalo, nego da se navadimo obračati potrebno pozornost tudi škroplenju grozdja.
Razun pri prvem škroplenju, dokler še groz-diČje ni skrito v perje, se pa grozdje ne da škropiti ob enem, ko se škropi ostali trs, ozir. škropitev mladja in grozdja se praktično ne da izvesti ob enem. Grozdje se mora tedaj posebej škropiti in sicer se za to delo potrebujeta dva delavca. Prvi odkriva s pomočjo palice grozdje, drugi ga pa škropi. Potrebno je, da se to delo ponovi vsaj enkrat in sicer se škropi grozdje drugikrat (prvikrat se je škropilo ob enem z mladjem) neposredno, ko je trta odcvetela, tretjokrat 10—14 dni pozneje.
Za škroplenje grozdja najbolj pripravni so pršilniki, ki omogočijo trenutno ukinjenje in vzpostavitev pršenja, takozvani »pršilniki na ukinjenje«, ker se ž njimi prihrani mnogo tekočine. Pa taki se danes žal tudi ne dobijo. Kdor jih je nabavil pred vojsko, bo dobro storil, če se jih pozluži.
Pripomniti je še, da kak hitro nastopi moka na jagodah (znana voščena prevleka), škroplenje grozdja itak le malo pomaga, ker se škropivo takih jagod več ne prime in odteče. Delo mora biti tedaj na vsak način opravljeno, predno se pojavi moka na grozdju.
Pred vojsko so si oni posestniki, ki so grozdje žvepliti z žveplom, kateremu je bilo primešano 3—5 % modre galice, s takozyanim »solfo ramato«, lahko škroplenje grozdja prihranili in sicer za to, ker je dodatek modre galice v obliki finega prahu preprečil ali vsaj zdatno omejii nastop peronospore na grozdju. Začasno se pa takega žvepla ne dobi. Kdor tedaj hoče svoj vinograd obvarovati grozdne peronospore, mu nič drugega ne preostane, nego škropiti grozdje na goraj popisani način.
Za škropitev grozdja je porabiti najmanj 2% galično-apneno zmes.
Kakor je razvidno iz goraj navedenih izvajanj, torej pravilna sestava galično apnene zmesi ni tak enostavna in lahka, kakor se
splošno misli in se bo moralo v tem oziru v prihodnje natančneje postopati. Nepravilni sestavi tega škropiva je pripisati večkrat slabo učinkovanje škroplenja in ogromno škodo, ki nastane vsled tega v vinogradih.
V tem oziru mnogo bolj praktične so razne druge bakrene sestavine, ki imajo potrebne primesi v svrho neutralizacije bakrenih soli že dodane in jih je treba le v vodi raztopiti.
Ena taka, do sedaj še premalo upoštevana sestavina je bakrena maža (pasta) »Bosna«, ki ima le to slabo lastnost, da se nje učinkujoči del (bakreni klorid razkisan z apnom) rad vsede na dno, na kar je pri škroplenju treba ozir jemati ter škropivo večkrat pridno mešati.
Pri polnjenju škropilnice se škropivo itak vsakokrat dobro premeša, te med škroplenjem je treba brento večkrat dobro stresti, kar se lahko zgodi kar na hrbtu, ne da bi se jo moralo sneti raz ramen, ta to je edino za kar ima skrbeti oseba, ki škropi in v čem se razlikuje škroplenje z »Bosno« od škroplenja z galično-apneno zmesjo; — bore malo — tako, da je skoraj neverjetno, kako je mogla ta malenkost zabraniti do sedaj splošno uporabo »Bosne« namesto galice, s katero ima enako zatiralno vrednost. K*ko prijetno je pa škroplenje z »Bosno« v primeri z galično-apneno zmesjo! Prva ne zamaši nikoli pršilnika, kakor se ta dogaja neštetokrat pri drugi, posebno Če se je porabil pri sestavi količkaj slabo precejen apneni belež.
Za »Bosno« še tudi govori dejstvo, da je precej cenejša, nego galica, ker vsebuje manj drogocenega bakra in je toraj že iz ekonomičnega kakor tudi iz narodno gospodarskega stališča (baker se začasno mora uvažati iz inozemstva) edina na mestu.
Škropi se z eno do 2% tekočino, to se pravi,
1 kg ozir. 2 kg »Bosno« se vzame na 100 litrov vode.
Po mojem mnenju in tudi po mnenju drugih strokovnjakov je »Bosne« škropivo prihodnjosti in kdor se ga bo preje poprijel, več bo profitiral!
Kar se tiče zatiranja grozdne plesnobe ali oidija, stoje razmere še slabše, kakor glede peronospore, kajti veliko je še vinogradnikov, ki o rednem žveplanju (glavno sredstvo proti oidiju) nočejo sploh nič vedeti, češ, da je nepotrebno in skvari vino. Zaradi tega je škoda, ki jo povzroča oidij našemu vinogradništvu navadno še večja nego vsled peronospore. Lansko leto pa sta si oidij in peronospora držala nekako ravnotežje in računa se, da je na rovaš obes bolezni pripisati polovica trgatve, ki je šla v zgubo; V« odpade, kakor smo že rekli na peronosporo in 1/i pa pride na oidij, kar znaša nadaljnib 75.000 hi, osir. nadaljnih 75 miljonov kron zgube na narodnem premoženju.
Pa pravici na ljubo bodi povedano, da te škode lansko leto niso bili krivi vinogradniki sami, temveč deloma tudi pomanjkanje zatiralnib sredstev in slabe vremenske razmere. Lensko leto, kakor tudi že med vojsko, je manjkalo popolnoma najboljšega sredstva proti oidiju, fino zmletega žvepla. Bilo je na razpolago le tekozvano sublimirano (prehlapjeno) žveplo (žvepleni cvet), ki je pa mnogo manj učinkovito, nego zmleto žveplo, ki je bolj fino, kristalizirano in se vsled tega na soincu lažje razkroji v žvepleno sokislino, katera edina učinkuje uničevalno na trosje oidija, čigar klitje prepreči, ozir. čijega klice uniči.
________._(Konec prihodnjič.)
Iz Oltnožkih goric. (Nekaj o naših vinogradih.) Vinogradno delo je tudi pri nas, kakor poysod drugod, vsled zelo ugodnega vremena v mescu marciju lepo napredovalo. Gorica je okopana in trta, ki je dobro prezimila, je začela odganjati. Tu in tam še viničarji grobajo, kaj pada po starinskem načinu, ker smo se vinogradniki uverili, da novo yinogradništvo ni izpolnilo nad, ki smo jih vanj stavili! Trta z ameriško podlago je predčasno opešala. — Ker se je v zadnjih letih pri nas tudi manj vredno yino primeroma dobro plačevalo, so nekateri posestniki začeli pridno saditi ameriško, naši sedaj že povsod razširjeni izabeli podobno šmarnico, kajpada ¡e v i-nanj ugodnih legah. Šmarnica — tako se vobče zatrjuje in izkušnje so to pokazale — močno rodi, ni občutljiva proti peronospori, ne proti plesnobi (pepelu), zato je ni treba ne škropiti, ne žvepljati. In koliko troškov in dela se s tem prihrani. — Vinska kupčija je precej mirna, zaloge so povečini izčrpane in kdor je še kaj pridelka prihranil, rabi ga za se ali pa ga vobče ne proda, ker mu ljubše blago nego pa denar, ki se ga zlasti v poslednjem času vse tako močno boji. Uravnajte nam skoraj denarne zadeve in rešite nas kmalu nesrečnih kolekov in raznih falzifikatoy!
Kako naj pozna preprost človek vse ponarejene koleke, ko jih pa niti gospodje pri bankah ne poznajo!	‘ A k :
Važne spremembe pristojbinskih predpisov. Čita-telje spazarjamo, da so z 4. aprilom stopile v veljavo spremembe pristojbinskih predpisov, ki so važne za vsakogar, ki ima opraviti z oblastmi. Tarifne postavke srbskega pristojbinskega zakona bodo odslej veljale tudi za Slovenijo. Vsled tega bo treba za koleke pri raznih vlogah, prošnjah in uradnih listinah plačati skoraj trikrat več nego doslej. Pristojbine se računajo v dinarjih. Omenjamo samo nekatere bolj znane spremembe: Za vse pismene odločbe upravnih oblasti, ako se izdajo na zahtevo zasebnihov, znaša pristojbina 2 dinarja (8 K)- Za potne liste z veljavnostjo do 6 mesecev 3 dinarje, do 1 leta 6 dinarjev, za izselit-veni potni list v Ameriko 250 dinarjev (1000 K). Za gostilniško pravico v mestih 2500 dinarjev, v trgih 2000 dinarjev, v vaseh 1500 dinarjev. Dalje so vse stalne, lastvične in odstotne pristojbine zvišane za 100 in v nekaterih primerih za 400 odstotkov dosedanje izmere. Uvedla se je pristojbina na vstopnico k gledališkim, koncertnim, kinematografskim in drugim zabavnim predstavam (državni veselični davek).
Skušnje iz podkovstva. Deželna vlada je odpravila dosedanje skušuje iz podkovstva. Vsak podkovač mora obvezno obiskovati tečaj. Izjemoma se dovoljuje nad 24 let starim kovačem v tekočem letu 1920 še trikraten rok za skušuje, če vložijo do 20. maja t. 1. z krotnim listom ta učnim spričevalom spremljene prijave pri vodstvu drž. podkovske šole v Ljubljani. Kovači, ki so stari 24—26 let, se bodo morali 30 dni vežbati na podkovsld šoli.
Po svetu.
Med Poljaki in ruskimi boljševiki se je vnela huda vojna. Poljakom se je pridružila tudi Ukrajina. Poljaki so predrli boljševiško fronto v Podoliji in Volhiniji in so dospeli že v bližino Kijeva. Pri tem so zajeli 10.000 ujetnikov, 160 lokomotiv in 2coo vagonov. — Madžarom se izroči prihodnje dni mirovna pogodba. Dobili bodo 10 dnevni rok, nato pa jo morajo podpisati. — Plebiscitna komisija za Koroško je že določena. Antanta pošlje tri zastopnike: Francoza Chambruna, Angleža Pecha in Italijana kneza Borghese. — Sestava nove češke vlade se je poverila dosedanjemu predsedniku Tušarju (socij.-dem.). V vlado bo pritegnjenih nekaj Nemcev. — Na Solnograškem je deželni zbor brez ozira na dunajsko vlado razveljavil letni čas, — Na Dunaju so se vršili izgredi proti židovskim visokošolcem. — V Avstriji se je pojavilo za več milijonov ponarejenih 1000 kronskih bankovcev. — Sanremska oknferenca je Italijanom priznala gospodarske predpravico do večjega ozemlja v Mali Aziji. — Nemčiji se je dovolilo, da sme imeti armado do
160.000	mož. — Antanta je sklenila, da stopi v redne odnošaje s sovjetsko vlado t. j. da prizna ruske boljševike. — V inozemstvu se nahaja 80.000 dunajskih otrok. — Ukrajinski diplomat je ukradel svojemu toyarišu diplomatu na Dunaju denarja za več milijonov kron in pobegnil. Lepi diplomati! — Antanta tirja od Nemčije skupaj 280 milijard frankov odškodnine. Nihče ne veruje, da bi Nemčija mogla plačati tako ogromno vsoto. — V revoluciji v Guatemali (Južna Amerika) je padlo 800 ljudi, ki so bili umorjeni večinoma v lastnih stanovanjih. — V Linču so se zbrali invalidi in zasedli vse prostore deželne vlade. Vlada se je morala pogajati z njimi in ugoditi njihovim zahtevam. Na to pa so prišli stavbinski delavci in še oni zasedli vladno palačo. Zopet pogajanja. Uboga vlada! — Dunaj strada in pijančuje. Poslanec Holzel je povedal, da se na Dunaju zapije vsak dan 356.000 kron.
Listnica uredništva.
S. Fr. C , Ptuj. Hvala za poslano. Objaviti nismo mogli, ker smo že v prejšnji številki prinesli tozadeven članek našega sotrudnika. — Vadarski. Hvala! Izide prihodnjič. — Beltinci. Enako.
Ste prehlajeni? Imate bolečine o prsih? V grlu? Rli kašljate? Imate nahod? Dobri prijatelj o takih hudih dneh Vam je fellerjeo prani €lsa fluid! 6 doojnatih ali 2 oeliki špecijalni steklenici 36 K. Zagorski Sok zoper kašelj in prsne bolečine i steklenica 6 K. Slaba hrana Vam je poknarila želodec? fellerjene prane €lza krogljice ga spranijo nred! 6 škatljic 18 K. Omot in poštnina posebej a najceneje! €ugen V. feller, Stubica donja €lza~ trg št. 264 Hrnatska.	F
Mariborska eskomptna banka podružnica Murska Sobota
/
Sprejema vloge na knjižice, ter jih obrestuje po 3 ‘|a čistili, ter vloge na tekoči račun po dogovoru.
Dovoljuje vsakovrste trgovske kredite. — Zamenjuje tuj denar po najugodnejšem kurzu. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle pod najkulantnejšimi pogoji.
•%r občinsKl
Sliši - Podgane
stenice
ščurki
in Via goluea mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti plljgkisi ničim K 8-—, za podgane in miši K 8*—, zn ščurke K 10*—, poiebno nečna tinktura za stenice K 10*—, «ničeva! e t moljev K 10*—, prašek za nši v obleki in perila K 6 — in K 10 —, proti mravljam K 10*—, proti nšem pri perntnini K 10*—, prašek proti mrčesom K 10*—, mazilo proti tšeni pri ljndeh K 5*— in 10*—, mazilo za nši pri živini K 6*— in 10*—, tinktura proti arčem na sadja in zelepjadi (»ničeva! sev rastlin) K 10*—, mazilo proti garjam K 10*—. Pošilja po povzetja Zavod za ekspert
M. Jfinker, Zagreb 46, Petrlnjska ulica 3
Sobni in dekoracijski slikar
Janko Horvat
v Ljutomeru
se priporoča slav. občinstvu za izvršitev vsakovrstne slikarje, kakor slikanje sob, kapelic, reklamnih napisov ter prenavljanje obcestnih kapelic in križev. Prevzame vsakovrstno oljnato barvanje stavb in pohištva. Delo solidno. Cene zmerne.
primešaj krmi ; vsak teden eno pest, če pa se rabi kot nadomestilo za krmo, tedaj 2'pesti. 6 zavojčkov Masiina, prahu za pitanje zdrave, debele živine, za tvorbo jajc in mleka, zadostuje za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišje kolanje v Londonu, Parizu, Rimu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnaiju aJi pri trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja. Aii pa piši lekarni Trnkdci v Ljubljani, Kranjsko, po 5 zabojčkov. Stane 20 kron 50 vinarjev z poštnino.
Naznanjam,
da kupujem dihurjeve in zajčje kože po najvišji ceni. Janez Dolamič, trgovec v Nor-šincih pri Ljutomeru.
Razpošiljam
samo na debelo fino kremo za čevlje znamka
CIPULIN“.
n
Dalje raznovrstno špecerijsko in galantrijsko blago. I. MENART trgovec, Domžale, Slovenija.
V najem vzeti
želim lokal v Radgoni, Gornji Radgoni, Mariboru ali pa v Prekmurju za mizarsko obrt. Ponudbe na upravništvo „Murske Straže“.
Proda se takoj
dobro ohranjeno moško kolo (prostoleteče) z dobrim gumijem, en površnik (mantel za kolo) še dober za rabo, kakor tudi dvovrstna dobroglasna harmonika. Naslov pove upravništvo „Murske Straže“.
se je v Radgoni majhen pes temne barve (Zwergrattler). Sliši na ime ,FAUST“. Najditelj naj ga vrne proti dobri nagradi v glavni pošti v Radgoni X. nadstropje.
V
CROATIA
ti zavarovalna zadruga v 3agrebu
■■ ustanovljena leta 1884.	....
Podružnica za Slovenijo v Ljubljani, Stari trg II.
ZAVARUJEi Življenske rente, doto otrokom, glavnice na življenje, zgradbe in premičnine proti škodi požara in strele, steklene šipe proti razbitju, proti vlomu in telesnim nezgodam. — Posebno zavarovanje proti nezgodam na železnici in parobrodu za celo življensko dobo. Sprejema v vseh krajih Slovenije sposobne zastopnike in potnike, katerim se nudi prilika znatnega zaslužka. Zastopnik v Radgoni je gospod Zdravko Vrlič, Murska ulica štv. 184.
Tone Ivnik
poštni uradnik
Milka Gajšekova
poročena.
Radgona, 26. aprila 1920.
IL
k izrednemu občnemu zboru Gospodarske zadruge za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice r.z.zo.z., ki se bo vršil v sredo, dne 19.maja 1920 ob 8. uri dopoldan. Dnevni red: 1. Volitev nadzorstva, 2. Spremembe pravil, 3. Slučajnosti. &ko bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se čez pol ure drugi občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati (§. 36 zadrujnih previl) načelstvo.
srednjeveliko posestvo z malim vinogradom bliža Radgone.
Ponudbe na upravništvo „Murske Straže“.
Garje,
srebečico, kraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Erez vonja in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino 10 50 K pri lekarni Trn» koci, Ljubljana.
Hlinili i im
Staro lito in kovano Je(e30
vsake vrste, kupuje po najvišji ceni vagone Vatro Kosi, Makole-Poljčane.
I I I 1 H 11 I M
Kipe Kristusa, žalostne Matere božje ter raznih svetnikov, velike za kapele in križe, kakor tudi majhne za sobe, izdeluje in priporoča posebno še vernim Prekmurcem, podobar FRANC NEMEC
pri Sv. Duhu na Stari gori, pošta Sv. Jurij ob Ščavnici.
Čžfajte „ffiursfto S i r a 3 o “
I Gospodarska zadruga
I za Prekmurje, Mursko polje in Slov. gorice r. z. z 0. z.
IB—IBI1^* ima v zalogi po najnižjih dnevnih cenah razno manufakturno blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, blago za ženske predpasnike; razno kuhinjsko posodo, riž, čaj, papriko; usnje, podplate, moške in ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenine.
Kupuje zrnje, sadje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedelske pridelke.
Posreduje pri nakupovanju strojev in vseh gospodarskih potrebščin.
Kupovati In prodajati zadrugi imajo pravico samo člani. Novi člani se sprejemajo v zadružni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna: s Gornji Radgoni. Podružnice: Cankova n Murska Sobota.
Dolnja Lendava :: Križevci pri Ljutomeru
Hočete dobro in ceno kupiti? Dajzanesljivejša ura je
Sttttnerjeva ura!
Niklasta, jeklena, srebrna ali zlata? vsaka Vas bo zadovoljila! Tud1 verižice, prstane in uhane, vsakovrstne darove in potrebščine, kakor nože, priprave za britje, škarje, denarnice, šibičnjake, diamante za rezanje stekla, vse dobro in ceno najdete v ceniku Qd
I. SUTTNER, Ljubljana, st. 978.
« •
«Jajca
sveža kupi v vsaki množini in prosi za ponudbe eksportna trgovina Ed. Suppanz, Pristova, Slovenija.
posojilmcs v GORnji rudgom itKsss
Uronilna ulnna Sprejema od vsakega in njih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti se pripisujejo koncem vsakega leta brez posebnega naročila n« Clilllllt/ VIUUu h kapitalu. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da ....	** bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštnega čekovnega
urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama.	*
Dananln na ose^n* kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v tekočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji, lzposujuje tudi na zastavo vred-l USOlilU, nostnil! papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačuje svoj dolg pri Posojilnici naprej.
J	Stroški za to ne presegajo nikdar 10 K. Prošnje za vknjižbo novih kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka
plača le koleke.	r
HfflliflC 111*0 80 vsa* Pondeljek, torek, četrtek in petek od 9. do 12. ure dopoldne.' Ako pa pride n& ta dan praznik, uraduje se naslednji dan. Ob *•1 Gulit Ul C uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar.
Pojasnila
se dajajo, prošnje sprejemajo in ysi drugi uradni posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne.
Uradni prostori
so v lastni hiši, Glavna cesta, štev. M, tik kolodvora.
Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Radgoni
Odgovorni urednik: Božidar Borko.
Tisk tiskarne F. Semlitsch v Radgoni.