PRIMOr.oKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	i i«	v r i ~	-
Abb. postale i gruppo	Cena 150 lir	Leto XXXII. St. M (9349)	TRST, sobota, 21. februarja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» Trebuši, od 18. septembra 1944 do L maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
V ZBORNICI ZAKLJUČENA SPLOŠNA RAZPRAVA O VLADNEM PROGRAMU
BERLINGUER: BREZ KPI NI MOGOČE VLADATI DE MARTINO: NUJNA NAPREDNEJŠA RAVNOVESJ
Tajnik KD Zaccagnini zavrnil vsako neposredno ali posredno sodelovanje s komunistično partijo - Danes glasovanje o zaupnici vladi
RIM, 20. — Današnja razprava o vladni programski izjavi se |® začeta v mučnem vzdušju po včerajšnjem glasovanju za izvolitev novega člana ustavnega sodišča. Kot znano, demokrščanski kandidat Leopoldo Elia ni dobil predpisane večine in zato ni bil izvoljen. Neuspeh glasovanja pripisujejo demokrščanskrm ostrostrelcem oziroma »kupini demokristjanov, ki se zbira okrog Forlanija in se pripravljajo na oster boj proti Zaccagniniju na prihodnjem strankinem kongresu.
V današnjo razpravo so pose
gli tudi tajniki vseh strc.ik zastopanih v zbornici. Prvi je govoril Berlinguer, za njim De Martino in zadnji med tajniki Zaccagnini. Čeprav jo Moro v svoji programski izjavi dal največjo težo gospodar-*kim vprašanjem, se je današnja razprava odvijala predvsem okrog političnih vprašanj in perspektive bodočih vladnih političnih zavezništev. Sicer pa je temu dal povod *am Mero, ki je včeraj neobičajno izjavil, da je enobarvna vlada «prehodna vlada».
Tajnik KPI Berlinguer je svoj poseg usmeril predvsem proti krščanski demokraciji, , ki trmoglavo vztraja na politiki izključitve komunistič-
fclllllilllllllllll|||||||||||||||||||||||||||„||||||ii||,f1|l|ll,
Vlada brez prihodnosti
Kaj naredi človek, ko mu hiša začne goreti? Pokliče gasilce: Moro pa tega ni naredil. Nasprotno, poklical je tiste, ki so zanetili požar. Tako je komentiral Morov govor v parlamentu mlad komunistični poslanec. Bolj resno je Mora oce-njl predsednik komunistične poslanske skupine Natta, ki je ugotovil, da analiza, ki jo je poskusil narediti Moro, ne upošteva odgovornosti Vseh tistih, tudi njegove, ki so bili v zadnjih letih na oblasti v Italiji.
To je sicer stara zgodba: pri nas se nikoli ničesar ne spremeni, če se ne zamenja krmarja, gre ladja svojo pot in nima smisla pripravljati ambicioznih načrtov. Socialist Mosca je 'dejal, da so ti načrti prikrojeni za vlado, ki bi morala trajati najmanj do leta 4000, če se pomisli, da je sedanja enobarvna vlada krhka in jo je Moro z veliko težavo sestavil.
Gre torej za vlado, ki ji skoraj Vsi dajejo le nekaj mesecev življe-nia, morda samo do marčnih kongresov. Tako malo zaupanja, do nove Morave vlade imajo predvsem demokristjani s Forlanijem, Fan-1 tnijem, Andreottijem in še drugimi voditelji na čelu, saj so v zad-ntih desetih dneh postavili Moru
ne partije iz oblasti. Nato je Berlinguer zelo jasno povedal: «Stranke, ki so do sedaj vladale, niso več v stanju, da sestavijo večino brez u-deležbe KPI». Nato je Berlinguer dodal, da se je s to krizo in s sedanjo vlado zaključilo politično obdobje, ki je trajalo 30 let. V neposredni polemik; s krščansko demokracijo je Berlinguer izjavil: «Krščanska demokracija mora povedati, ali se ji izplača preiti v opozicijo demokratični levičarski vladi, ali pa sodelovati v enotni vladi najširših ljudskih množic.» V bistvu je Berlinguer poudaril potrebo po srečanju med vsemi ljudskimi silami, kar pomeni uresničiti «zgodovinski kompromis».
Tajnik PSI De Martino je v začetku odgovoril na kritike proti njegovi stranki, češ da je zgrešila, ko je ob začetku leta sprožila vladno krizo. De Martino je dejal, da je prav ta odločitev socialistične stranke dokončno pokopala levo sredino. Nato je obtožil krščansko demokracijo, da je kriva, da ni prišlo do nujnih naprednejših političnih ravnovesij, ker noče ničesar slišati o novi politiki brez diskriminacij na levo. Zato je De Martino dejal: «Spričo tega položaja je socialistična stranka sprejela pobude, da se ustvari možnost nove politike na o-snovi tega, kar je pokazala sedanja kriza.» Glede gospodarskih vprašanj je De Martino poudaril, da predsednik vlade upošteva nekatere potrebe. ki so jih nakazali socialisti. Ob zaključku je dodal, da je treba dati pobudo za utrditev poštene politike v državi, ki jo kalijo številni škandali in tuja vmešavanja multinacio-nalnih družb.
■ Zaccagnini pa ..e zacéi z ugotovitvijo, da je sedanja Morova vlada največ, kar je bilo mogoče narediti v sedanjem težkem položaju. Dejal je, da so še vedno odprta vrata za srečanje s socialisti, da se zagotovi državi trdna demokratična ureditev. Zato, se dvogovor s socialisti ne sme postaviti na osnovi alternative do socialdemokratov, ker je treba u-poštevati, je dejal Zaccagnini, da pripada PSDI socialističnemu taboru. Omenil je tudi možnost koristnega sodelovanja z republikanci in s tem ponovno pogrel možnost obnovitve stare levosredinske koalicije, čeprav v drugačni obliki.
V tej zvezi je tajnik KD dejal, da se je krščanska demokracija za rešitev krize odločila za enobarvno vlado, da bi preprečila predčasno razpustitev parlamenta, s čimer bi
z njo samo kot z opozicijo, s kate- ] Morovi vladi bo dal tudi poslanec ro se je treba resno soočiti o vseh vprašanjih. Pri tem je dodal: «Parlamentarni sistem ne preprečuje komunistom, da se s svojim glasovanjem pridružijo večini, kadar po svoji avtonomni oceni in odgovornosti menijo, da je koristno, da glasujejo za posamezne vladne ukrepe.»
Toda življenje vlade, je naglasil Zaccagnini, ne more biti posredno ali neposredno odvisno od opozicije.
član neodvisne levice Chanoux je napovedal, da se bo osebno vzdržal glasovanja, isto je izjavil tudi liberalec Bozzi, v imenu liberalne stranke. Daljši poseg je imel med drugimi tajnik PSDI Tanassi, ki je obširno govoril o gospodarski krizi, nasilju in kriminalu. Uvodoma je Tanassi dejal, da - njegova stranka ne pričakuje, da bo sedanja vlada lahko rešila pereča vprašanja italijanske družbe, saj gre «za zelo šibko vlado». Tanassi je izjavil, da bodo glasovali za Morovo vlado. Glas
južnotirolske ljudske stranke Riz.
Kot je bilo pričakovati je bil tajnik republikancev Biasini precej polemičen do socialistov, ki jih je ponovno obtožil, da so s povzročitvijo vladne krize dali krščanski demokraciji več oblasti, kot jo je imela poprej.
Glavna razprava se je zaključila nocoj. Jutri dopoldne bo predsednik vlade Moro odgovoril na današnje posege, popoldne pa bodo predstavniki posameznih skupin dali glasovalne izjave. Takoj nato predvidevajo, da bodo poslanci glasovali o zaupnici novi Morovi vladi. Po dosedanjih posegih bodo za vlado glasovali demokristjani, socialdemokrati in nekateri posamezni poslanci; socialisti, republikanci in liberalci se bodo vzdržali glasovanja; komunisti in mi-sovci, seveda iz različnih razlogov, pa bodo glasovali proti.
V ponedeljek se bo začela razprava o vladnem programu v senatu.
PRIČEVANJE ZGODOVINARJA PROF. TEODORA SALA PRED TRŽAŠKO POROTO
Fašistični in kolakoracionistični Trst omogoči! A da je Rižarna postala strašno taborišče smrti
Glavni oporniki nacističnih oblasti so bili Središče za zbiranje dokumentacije o Židih, posebni inšpektorat Javne varnosti za Julijsko krajino in poveljnik tržaškega prezidija gen. Esposito - Pomembna dokumenta o grozodejstvih Collottijeve tolpe in o dejavnosti prefekta Coceanija - Msgr. Carré: Največ jetnikov v Coroneu je bilo Slovencev
Simon Wiesenthal šele konec marca v Trstu
S pričevanjem profesorja Teodora Sala, sodelavca zavoda za zgodovino odporniškega gibanja v Fur-laniji-Julijski krajini je proces proti krvnikom iz tržaške Rižarne zado-bil zgodovinsko dimenzijo in o-dločno prekipel čez ozke meje o-bravnavanja tragičmh dogodkov iz taborišča smrti pri Sv. Soboti. Prof. Sala je v izredno točnem in dokumentiranem pričevanju orisal medvojni položaj v Trstu, zlasti pa strukture, ki so jih nacisti našli v mestu ob svojem prihodu po 8. septembru 1943 in ki so jim omogočile, da so postavili na noge u-ničevalr.o taborišče.
Razlog, zakaj so se odločili — je začel prof. Sala — da spremenijo nekdanjo Rižarno v taborišče smrti, je razviden samo, če upoštevamo sledeče tri elemente: obstoj študij-
■iiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu:>iiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DVOJEZIČNE NAPISI BODO P0SIAVII1, KJER BO VSAJ 25 ODST. SLOVENCEV
Mvstrijske stranke sklenile izvesti preštevanje manjšine
Nedemokratični in državni pogodbi nasprotujoči sklep bo moral prihodnji teden odobriti avstrijski parlament
skega centra za zbiranje informacij Po vojni —- je nadaljeval zgodovi-1 hivov Ljubljane in Beograda za gra-o Židih in njihovi lastnini, obstoj J nar — sta tako prefekt Coceani J divo, ki ga je zaplenila jugoslovan-prej generalnega in nato posebnega I kot gen. Esposito skušala ločiti od- ‘ inšpektorata javne varnosti za Ju- * govornost zakonitih teles Salojske
(Poseben dopis)	, štetju posebne vrste je namreč od-
CÉLOVEC, 20. — Koroške Slovence! visen tudi od vrste tehničnih in dru-
povzročili predčasne
7r,?raz^cne^e ovire,^ da bi krizo \ se zaostril politični boj, ki bi resno
‘ vplival na poslabšanje gospodarskega položaja. Zaccagnini je nato zavrnil posredno in neposredno sodelovanje s komunistično partijo in dejal, da je KD .pripravljena ravnati
Zaostrili in Volitve.
Sicer pa ni nobena skrivnost, da Se je Morova vlada predstavila Parlamentu v popolni brezbrižnosti javnosti, ki bi prav v teh dneh že-ela kaj več in kaj bolj točnega zvedeti o najrazličnejših škandalih. Podkupovanjih, vmešavanja ameri-e ambasade v italijansko notra-nJ° Politiko, delovanju CIA in po-obno. Res pa je tudi, da bi bila o novo vlado prav to priložnost, ^ °i Pokazala, da hoče začeti res-s svojim delom, da namerava v i pogumne pobude za odkritje andalov, da pride vsa resnica na ®n' Zgodilo pa se je, da je Mo-Predlagal le sestavo običajne t^Jfkvvalne komisije, ki naj bi v Porii/nesec^ ugotovila, kdo je dobil
heedÌn° ameriške družbe Lock-
ter' l tem ko 80 imeli neka-
v tuji™0* VSS °aS’ S° P°be3ndi
drugi strani pa so kar s
hitrim
tr '-'v tj
nìka «1
]rnYir: ^ dei sta z nekaterimi
lja . ' Postopkom obtožili ravnate-risarja^ Espresso» in njihovega
varjaiUrarn* kalili državnega gla-
ma ° e Morovega vladnega progra-vteahl lahko rečemo, da je zelo inf lari- 1n sPl°šen: medtem, pa se PrednnV0,0^6’ Hrd zgublja na breznhUi’ kaPitaU bežijo v tujino, Pada Kr°St nara8èa, proizvodnja ljudje iemu Pa so še vedno konarr 1 VP0-!0 o demokrščanski zaman r fe.fcaže> da bo to upanje Suini l aK01 ko namerava Zacca-strankn^- naredlti, da se prenovi bu starnZB Sl mu Pvstavlja po ro-°kroa p garda, ki se sedaj zbira Za novo °r anjia’ da bi. ga izvolili Vali s tvjulka in tako nadalje-Vse ir° sredinsko politiko, tično rt f zv-vvda preveč pesimis-edini LeT°’ menimo Pa’ da je da se lev— 12 s.edanjega položaja, na PrihJCTki vemokraciji zada Te Pnr]o! nh molitvah še en udarec. zamuditiZn-°Sti Italtjan’ ue smejo
prišla v nove roke.
MARIO DEZMANN
bodo preštevali, kot pogoj za dvoje žične krajevne napise pa bo veljal cenzus 25 odstotkov slovenskega prebivalstva posameznih krajev.
To sta glavna sklepa strankarskega vrha, ki se je danes popoldne sestal na Dunaju in ki so se ga udeležili najvidnejši predstavniki vseh treh v avstrijskem parlamentu zastopanih strank. —- socialistične, ljudske in svobodnjaške — vodil pa ga je avstrijski zvezni kancler dr. Kreisky.
Na sestanku je-bilo sklenjeno, da se predlog zakona o posebnem ljudskem štetju že prihodnji torek preda avstrijskemu zveznemu parlamentu v obravnavo in odločanje. Od avstrijskega zveznega parlamenta -bo torej odvisno ali bo zakon o posebnem ljudskem štetju' sprejet, ali ne in kdaj bo izveden. Ni pa dvoma, da bo zakon sprejet, saj bodo po današnjem sporazumu glasovali zanj poleg socialističnih poslancev, tudi poslanci obeh opozicijskih strank. In drugič ni dvoma, da bo Avstrija preštevanje manjšine izvedla, če ne letos, pa v prihodnjem letu. Sam termin izvedbe zakona o ljudskem
gih vprašanj.
Dalje so na današnjem strankarskem vrhu razpravljali o predlig‘u, tako imenovanega zakona o pospeševanju manjšin in sprejeli sklep, da se postavijo dvojezični krajevni napisi v tistih krajih, kjer se bo vsaj 25 odstotkov prebivalcev priznalo k slovenskemu družinskemu jeziku. Ni pa bilo sklenjeno ali bo ta odstotek vsebovan v samem zakonu ali pa bo določen z dodatnimi akti po upravni poti. Ni bilo tudi rečeno ali bi naj veljal ta odstotek samo kot pogoj za dvojezične krajevne napise ali pa tudi za druga določila v zvezi z izpolnjevanjem avstrijske državne pogodbe.
Kljub dogovoru o 25 odstotkih kht pogoju ža postavitev dvojezičnih krajevnih napisov pa je koroški deželni glavar Wagner po sestanku ponovno izjavil, da bo služilo ljudsko štetje posebne vrste samo kot orientacijska pomoč in da od tega ne bo odvisna realizacija državne pogodbe. Wagner je dalje izjavil, da bodo eksperti informirali koroške Slovence o zakonu o narodnostnih skupnostih, le-ti pa da bodo imeli možnost
lllllllllllllllllllllllllIlIllllllllllllllllllllllllllimilllllMHIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIMIIllllIllUnilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllilllliiilllliiVI
SKLEPI CIPi: 0 SPREMEMBI TARIFNEGA SISTEMA
Telefon: cenejše in dražje tarife
V prihodnosti se obetajo podražitve električnega toka
RIM, 20. — Danes se je na ministrstvu za proračun sestal medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje. Seji je predsedoval minister Andreotti, udeležili pa so se je mi-nisti Bisaglia, Donat Cattin, Merlino, De Mita, Gullotti, Gioia in Martinelli.
Odbor je obravnaval številna vprašanja, od katerih pa je bilo brez dvoma najvažnejše tisto, ki zadeva telefonske tarife v Italiji.
V	aprilu lani je začel veljati po vsej Italiji novi sistem telefonskih tarif, ki je povzročil veliko nejevoljo v vsej javnosti. Znano je, da je v številnih mestih prišlo tudi do a-tentatov na naprave telefonske družbe SIP. Tudi sindikati so protestirali proti ministrskemu sklepu ter zahtevali določene popravke, ki naj bi predvsem vsaj nekoliko razbremenili telefonske koristnike z nizkimi dohodki. Po pogajanjih s sindikati ter treznejši presoji je danes CIPE sprejel nekatere ukrepe, ki skušajo zagotoviti naslednje točke:
1.	Ukinja se zajamčeni minimum (število telefonskih enot, ki jih morajo sedaj koristhiki plačati neodvisno od števila dejanskih pogovorov).
2.	Ustanavlja se «socialni pas» v korist manj premožnih naročnikov.
V	tem primeru bo ena telefonska enota veljala 30 lir za prvih 150 enot pri teelfonskih aparatih «duplex» ter za prvih 70 enot pri aparatih «simplex».
3.	Stroški za napeljave se bodo plačevali v več obrokih.
Te olajšave bodo seveda prizadele družbo pri njenih dohodkih, in sicer za okoli 72 milijard lir. Sklep mianca pa 30. V vrsto teh podjetij CIPE pa poudarja, da je. bilo zato spadajo tudi tržaška družba «Sirt»
treba sprejeti ukrepe, ki naj bi zagotovili ta dohodek. Dosegli ga bodo s povišanjem cen telefonskih storitev pri nekaterih drugih kategorijah. Tu gre predvsem za ceno telefonske enote, ki je zunaj «socialnega pasu». Cena te enote se bo povečala od 37 na 40 lir.
Sklep CIPE predvideva še, da se bo zvišala naročnina za trgovske kategorije, z izjemo obrtnikov in kmete; aleev. Nadalje bodo zvišali tarife za medkrajevne pogovore v sistemu teleselekcije. Vendar pa bodo uvedli glede teh tudi nekatera znižanja, ki zadevajo predvsem pogovore na velike razdalje. CIPE je sprejel ta sklep, da bi nekoliko pocenil telefonske povezave med severom in jugom države. V ta namen bodo združili take pogovore v enotno tarifo, ki je pod najdražjimi storitvami. Nadalje bodo uvedli novo «večerno» tarifo, ki bo nekoliko nižja od navadne, toda višja od tiste s popustom.
Domnevajo, da bedo nove telefonske tarife začele veljati s 1. aprilom. V lej zvezi je potem CIPE objavil sppročilo v katerem je rečeno, da je odbor sprejel samo splošne smernice, o katerih pa bo odločal medministrski odbor za cene, ki bo izdelal dokončni načrt tarifnih sprememb. V ta namen se bo najprej sestala osrednja komisija za cene in petem, verjetno prihodnji teden, odbor sam.
CIPE je nadalje sprejel nekaj u-krepov za pomoč podjetjem, kjer je v teku proces obnavljanja. Gre za 550 milijard lir, od katerih bo Montedison prejela 200 milijard. Ku-
ter nekatera iz videmske in porde-nonske pokrajine.
Na kraju naj še omenimo, da je danes ministrstvo za proračun objavilo dokončni sklep CIPE glede vsedržavnega energetskega načrta. Sklep se v bistvu ne razlikuje od osnutka, o katerem sta se sporazumela ministra Donat Cattin in Bisaglia. Vendar pa poudarjajo, da bo moral medministrski svet za cene poskrbeti za vsakoletno revizijo cen električne energije, začenši do letošnjega januarja pa do leta 1979.
dati na zakon svoje pripombe. Glede na to, da so koroški Slovenci včeraj s telegramom zveznemu kanclerju Kreiskemu ponovno poudarili, da bodo skušali z vsemi sredstvi o-nemogočiti nameravano preštevanje, je Wagner dejal, da želi socialistična stranka pridobiti koroške Slovence za kompromisne rešitve in da ne verjame v uspešnost bojkota nameravanega preštevanja.
Očitno zadovoljstvo s sklepi današnjega sestanka sta izrazila tudi predstavnika ljudske in svobodnjaške stranke, namestnik koroškega deželnega glavarja in predsednik koroške ljudske stranke Bacher, pa je tudi dejal, da avstrijska ljudska stranka zahteva popis manjšine še pred izvedbo zakona o narodnostnih skupnostih.
ZVONE ZORKO
Umrl je
dr. Fran Vatovec
LJUBLJANA, 20. — Danes je v 74, letu življenja umrl publicist in pedagog Fran Vatovec, izredni profesor zgodovine jugoslovanske periodične publicistike in retorike na ljubljanski fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Dr. Fran Vatovec se je rodil v Gradišču ob Soči. Študiral je v Gorici, Mariboru in kasneje na oddelku za zgodovino in zemljepis v Ljubljani, kjer je tudi doktoriral.
Po vojni pa je kot publicist sodeloval pri številnih časnikih, časopisih in revijah, znanstveno pa je proučeval tudi retoriko ter zgodovino jugoslovanskega periodičnega tiska. Leta so mu pobelila lase, a njegove iskrivosti in predanosti časnikarstvu niso prav nič zmanjšala. Pokojni dr. Fran Vatovec bo ostal v lepem spominu svojih številnih študentov, prijateljev, znancev in sodelavcev.
LIZBONA, 20. — Danes je bilo izredno zasedanje portugalskega sveta revolucije. Dnevni red seje ni znan, domnevajo pa da so obravnavali vprašanje priznanja vlade LR Angole. Jutri se bo vsekakor sestal ministrski svet, ki bo moral o tem sprejeti dokončno odločitev.
lijsko krajino, kateremu je načeloval dr. Giuseppe Gueli m glavno o-rožje katerega je bila ravno tako imenovana Collottijeva tolpa, še zlasti pa prisotnost generala Esposita, vojaškega poveljnika teh krajev, ki si je nabral velikih izkušenj v pro-tigverilskem boju med službovanjem v črni gori.
K temu gre dodati — je nadaljevala priča — še specifične pristojnosti dr. Guelija, ki je bil imenovan za šefa generalnega inšpektorata javne varnosti za Julijsko krajino leta 1942 in se je vrnil v te kraje leta 1943 po kratkem presledku, ko je bil za Mussolinijevega je čarja na Gran Sassu in nato odveden za nekaj dni v zapor v Nemčijo. Gueli je dal na razpolago nacističnemu okupatorju vse svoje poznavanje terena in svojo organizacijo.
Da bolje pojasnimo nalogo tega inšpektorata priobčujemo dokument, ki ga je ljubljanski zgodovinar dr. Ferenc našel v arhivih glavnega ravnateljstva javne varnosti v Rimu. Dokument, ki je naslovljen šefu policije RSI v Madernu, se glasi: Notranje ministrstvo Posebni inšpektorat javne varnosti za Julijsko krajino
«V noči od 27. na 28. (maj, op. ur.) in ves dan 28. so oddelki policije in nemške vojske s pomočjo stotnije obmejne straže in s sodelovanjem skupine tega posebnega inšpektorata izvedi; obširne racije na področju Doline, Gabrovice in Dekanov.
Aretiranih je bilo deset moških in petdeset žensk, ki so bili osumljeni partizanske dejavnosti. V neki duplini smo delno zakopano našli in zaplenili>.rnitraljez, drugo orožje, naboje, razstrelivo, hrano,' oblačila in znatno količino propagandnega gradiva.
Partizan, ki smo ga zasačili na straži pred duplino, v kateri je bilo skladišče oblačil, je bil pri priči ustreljen.
Na ukaz podpolkovnika dr. Wei-manna, ki je osebno vodil akcijo, je bila zažgana Gabrovica.
Generalni policijski inšpektor (Giuseppe Gueli)
A vrnimo se k pričevanju prof. Sala. Ta je še pojasnil, da je središče za zbiranje gradiva o Židih, ki ga je vodil odv. Martinoli, bilo ustanovljeno že leta 1942. Njegovi glavni nalogi sta bili protižidovska propaganda in odkrivanje istovetnosti pripadnikov tržaške židovske skupnosti. Nemci so se tako zbranega gradiva poslužili že pred 8. septembrom 1943 s pomočjo svojega konzula v Trstu. Pozneje pa so imeli v tem središču na razpolago podatke ljudskega štetja še zlasti pa gradivo anagrafskega urada.
republike od nekaterih fašističnih tolp in sta skušala prikazati zločinsko dejavnost tako imenovane bande Collotti kot osamljen primer ko-laboracionizma, o katerem naj bi oblastne bile obveščene. Arhivsko gradivo, ki so ga našli v zadnjih letih pa dokazuje, da sta bila oba zelo dobro obveščena o Collottijevih zločinih. Dokumenti kažejo nadalje, da se je Coceani posluževal Guelija in inšpektorata za svoje stike z'Mussolinijem, Esposito pa je večkrat javno pohvalil inšpektorat in še zlasti Collottija.
Naše gradivo — je nadaljeval — izhaja iz treh virov: washington-skega arhiva za dokumente, ki so jih zaplenili Angloamericani, iz ar-
l*y|f ■
ska narodnoosvobodilna vojska in gradivo, ki je bilo zaplenjeno nemškemu okupatorju. Za boljše razumevanje procesa pa je treba vsekakor poglobiti še ideološko plat tržaškega kolaboracionizma ter elemente protislovenstva, antikomunizma in antisemitizma, ki jih je vnesel republikinski «fascio». V tem okviru sta imela pomembno vlogo brata Libero in Italo Sauro, sinova heroja Nazaria Saura. Italo je bil med drugim Mussolinijev izvedenec za naše kraje.
Italo Sauro se je takoj pridružil Salojski republiki, bil je član krajevnega triumvirata «fascia» iz katerega je bil pozneje izključen. 3. julija 1944 je pripravil za Mussolinija
(Nadaljevanje na zadnji strani)
MINISTERO DRHNTONd
d? 4 l?'m«
■m' -

mu -mhi*
¥ ‘j •	.	, ■•
;	sl <£&	tsitt«, 1$ ;
%ft* #mp*#*i* <11- latitai«
Jj*. ta.'4*#	«i.
»«s * Y t	ite»*}$3 *.
o. ' fasta*
$	* vrni*ìr&tì, io
M ? parta	1« t r t« & » &n&it m* i ta* »i, * * jCU e jl*
*%$&*<*%* 4-1 TMttata « mli?	ta
asggg««» £&	ta u« •f&rta '	*
«i «i&gtata ta	sul
f«? tršim, ita %	*-i	tavi&ev*
.'àwùm&t# ÌX	stat» tasta&Uta X ‘Si

*4
m»
ili» takimi.*
'čikrmm. exàmi'Pt mùtu-
*	-Tmt >

Pismo, ki ga je načelnik posebnega inšpektorala Javne varnosti za Julijsko krajino Giuseppe Gueli poslal šefu republikinske policije v Maderno in v katerem poroča o požigu Gabrovice.
SENCE IZ PRETEKLOSTI
Razgovor s pripadnikom organizacije Todt in nato nemškim vojakom, ki ga nekdo obtožuje, da je bil kot esesovec v Rižarni - Kje sc skriva Angusta Reiss?
uiniiiinimmimiiiiiiiiunimniimiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiimiiiiinniimiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiMiiiuiim
Podeljene
Kajuhove
letošnje
nagrade
LJUBLJANA, 20. — Danes so v Ljubljani podelili tradicionalne Kajuhove nagrade, ki jih ob obletnici smrti padlega partizanskega pesnika Kana Destovnika - Kajuha podeljuje založba «Borec» vsako leto za najboljša dela s področja knji-/evnosti, umetnosti in zgodovine na temo narodnoosvobodilnega boja.
Prvo Kajuhovo nagrado za leto 1976 so podelili Milanu Apihu, Rafaelu Ajlecu, Radovanu Gobcu in Radoslavu Hrovatinu, k: so zbrali in uredili zbirko revolucionarnih pesmi narodov vsega sveta z naslovom «Vstanite, sužnji!», ki je iz-j mno delo med predlaganimi
Žirija je kar tri dela ocenila kot
vredna druge Kajuhove nagrade, ki jo je podelila Franca Šušteršiču za loman z naslovom «Trg lakote», Tonetu Ferencu, ki je na osnovi dokumentov orisal delovanje sabotažne protifašistične organizacije TIGR ter avtorju s psevdonimom Peter 1323, ki je napisal mladinsko povest «Na begu».
Tretjo nagrado je dobila Vida Tom - Lasičeva za monografijo «Radijska tehnika v službi narodnoosvobodilnega gibanja». Za najbolj domiselno likovno opremo je prejela Kajuhovo nagrado akademska sli karka Metka Krašovec, ki je opremila knjigo Ladislava Kiaute «Zaklenjena samota».
Ura je deset. Paolo Sereni je pravkar zaključil pričevanje o svojem trpljenju in trpljenju svoje družine. Predsednik dr. Maltese že pokliče naslednjo pričo, kar vstane odvetnik Terpin. «Rad bi seznanil sodni zbor in predsednika sodišča z vsebino tega pisma, ki ga je včeraj dobil gospod Bubnič.» Natakne si naočnike in bere: «Oseba, ki bi jo bilo vredno zaslišati v zvezi z Rižarno in za katero bi se lahko pozanimal politični urad tržaške kvesture je Alberto Friuli, ki stanuje v Trstu v Ul. Toti 12. Ta je bil republiki nska straža in nato pri oddelkih SS v Rižarni do konca vojne ali skoraj.»
_ Med občinstvom završi, sodnik in javni tožilec si pridržita pravico, da primerno ukrepata.
Telefoniram: Gospod Alberto Friuli? «Da, to sem jaz,» mi odgovori močan moški glas. Sledite procesu zaradi zločinov v Rižarni? «Nikakor ne. Torej ne veste za pismo, ki so ga prebrali davi pred tržaško poroto in v katerem vas obdolžujejo, da ste bili kot esesovec v Rižarni? «To ni res. Res je, da sem služil v nemški vojski, a republikinec nisem bil nikoli. Pridite k meni, se bova pomenila.» Zmenjeno, čez nekaj minut bom tam.
Ul. Toti 12. Hiša je nova, edina nova hiša v vsej ulici. Pozvonim, «Kdo je?» Povem ime in moški glas mi odgovori: «Kar v dvigalo, tretje nadstropje.» Na vratih priletna ženska v domači halji, ki me pospremi v majhno, zakajeno, nekoliko bedno kuhinjo. Alberto Friuli, visok zavaljen možakar kakih šestdesetih let, sedi pri mizi. Trebuh mu sili iz domače halje, glas je hripav zaradi izdatnega števila pokajenih cigaret,
pogled trd. Morda zaradi pristranskosti, a obraz mi takoj prikliče v spomin tipični izraz nemškega vojaka. «To je moja žena, to pa vnukinja — se oglasi — pravkar smo do-kvartali. Kar sedite.»
«Bi žganje, ali pa drug liker,» me vpraša ženska, v tem ko mi mož ponuja cigareto. Ko je pozdravljanja in predstavljanja konec, ponovim vzrok svojega obiska. Friuli me pozorno posluša, počasi odkimava z glavo in nato začne:
«Kot sem vam že povedel, sem res služil v nemški vojski. Najprej sem bil pri organizaciji Todt, spal sem v vojašnici v Rojanu, od koder so nas vsako jutro ob petih pošiljali na delo v Ul. Fabio Severo. Nekega jutra so nas zbudili uro prej. Neki častnik SA, ki je imel verjetno še mačka zaradi veseljačenja večer poprej, je zalajal: «Rabim 150 prostovoljcev: ti, ti, ti. ..» Tako so nas odpeljali v Videm v vojašnico v Ul. Pradamano. kjer smo se mesec dni urili. Naučili so nas nekaj nemščine, predvsem pa nemških pesmi.»
«Ko sem se vrnil v Trst — nadaljuje — sem bil dodeljen oddelku, ki je spremljal na delo pripadnike Todt na železniško progo Hrpelje -Pulj. In iz Pulja sem- se nekaj dni pred koncem vojne, še sam ne znam kako, vrnil domov.»
Ste vedeli za Rižarno?
«Vedel, vedel, kaj bi ne vedel, saj so tedaj o tem govorili vsi.»
Pa ste bili kdaj noter?
«Večkrat. Kot delavec Todt sem bil zadolžen za prekladanje in spravljanje steklenic kisle vode in vreč posušenega papirja v skladišču. Povem vam lahko tudi zanimiv dogodek. Z nemškim vojakom sva bila
zmenjena in sva od časa do časa sunila vrečo krompirja. Nekega dne so me zasačili, ko sem jo s krompirjem mahal domov. Bila sta dva naša, dva Italijana, ki sta me takoj odpeljala k nemškemu poveljniku, tja, kjer je sedaj gledališče Filo-drammatico. Mislil sem si že, da bo po meni, a strah je bil neutemeljen. Častnik mi je sicer na dolgo pridigal o poštenosti, ob koncu pa mi podaril vrečo krompirja.»
Kaj ste videli v Rižarni?
«Nič, imel sem vtis, da gre v glavnem za veliko skladišče, kjer so hranili predvsem živila. Sedaj pravijo, da je bilo koncentracijsko taborišče, da so imeli celo krematorijsko peč, da so pobili na stotine ljudi, a verjemite, videl nisem ničesar. Od tedaj se tudi nisem več vrnil v Rižarno. A povejte, kdo je poslal pismo?»
Znova mu pojasnim.
«Bah, nečitljiv podpis. Saj je to kot anonimno pismo. Sodni zbor ga najbrž ne bo vzel v poštev. Pa če bi, saj veste kako pravimo: pošteni državljani so vedno pripravljeni na pričevanje.»
Do tu njegove izjave. Morda resnica, morda pa samo polovična resnica. Vsekakor senca iz preteklosti, kot Augusta Reiss, za katero preiskovalci niso še odkrili, kam je zginila. Iskali so jo pri znancih in sorodnikih, a brez uspeha. Doslej pa še niso vlomili v njeno stanovanje, da bi ugotovili, če je res odšla, ali pa se skriva doma. Ve se le, da je pred dvema ali tremi dnevi imela telefonski pogovor z nekim časnikarjem, vendar, kot trdijo na preisko-VOJM1R TAVČAR
(Nadaljevanje na zadnji strani)
TRŽAŠKI DNEVNIK
NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA
NOVI ENOBARVNI OBČINSKI ODBOR IZVOLJEN IZKLJUČNO Z GLASOVI KO
Predstavniki PSI, PRI, PSD! in «enoceličnih skupin» so se vzdržali, proti pa so glasovali svetovalci KPI in PLI ■ Chersi in Chicco nova odbornika
Na sinočnji seji občinskega sveta so po politični krizi, ki je trajala točno sto dni, izvolili enobarvni ciemokristjanski občinski odbor «prehodnega značaja». Za novi odbor so glasovali samo demokristjani, pro} odboru oziroma za svoje kandidate so glasovali predstavniki KPI in PLI, medtem ko so zastopniki PSI, FSDI in PRI ter predstavniki tako imenovanih «enoceličnih skupin» oddali belo glasovnico. Predstavnik Slovenske skupnosti je bil odsoten, misovci pa se niso udeležili glasovanja.
Novi odbor je zelo podoben prejšnjemu, saj so potrdili vseh devet dosedanjih demokrščanskih odbornikov, ki so: Abate, Bartoli, Bennijeva, De Luca, Faraguna, Orlando, Sai in Vascotto, nova odbornika pa sta Chicco in Chersi. Novi so tudi trije suplenti in sicer Marin, Ver-gerio in Zanini.
Po izvolitvi odbora bi morala biti na dnevnem redu razprava in glasovanje o programu, zaradi pozne u-re pa so to točko kljub ostrim protestom komunistov in socialistov in kljub obstoječemu dogovoru med načelniki skupin odložili, k čemur je odločilno pripomoglo dejstvo, da so se demokristjani vzdržali glasovanja o predlogu odložitve. Razprava in glasovanje o programu bosta zato prišla na vrsto na prihodnji seji občinskega sveta v ponedeljek ob 19.30.
Sinočnja seja se je začela s posegom župana Spaccinija, ki je umaknil pridržek, s katerim je na zadnji seji, točno pred enim mesecem, sprejel ponovno izvolitev za župana (takrat so zanj glasovale poleg KD, še PSDI, PRI in PLI). Spaccini je poudaril, da je bil enobarvni odbor začasnega in prehodnega značaja e-d'na možna rešitev za preprečitev paralize občinske uprave in razpusta občinskega sveta. Za tem je pozval vse demokratične politične sile, naj prispevajo, pa čeprav z avtonomnih pozicij, k delovanju za vodenje obč ne v odločno demokratičnem in ljudskem smislu. Spaccini je tudi omenil programsko soočenje, ki ga je vodil z vsemi silami ustavnega loka, in ugotovil, da je bilo koristno in je rodilo pozitivne rezultate, kar so, kar se tiče programa, priznale vse sile, ki so se udeležile posveto-vanj. Dodal je, da sp bili predlogi drugih strank v veliki meri sprejeti v program, v tej zvezi pa je i-zrazil upanje, da bo prav najširša konvergenca okrog programa najboljše jamstvo za bodoče delovanje občinske uprave. To soočanje pa se bo moralo nadaljevati tudi v naslednji fazi uresničevanja programa, in sicer tako v občinskem svetu, pa tudi izven njega z različnimi komponentami skupnosti, z rajonskimi konzul-tami, z družbenimi in proizvajalnimi silami in še posebno s sindikalnimi organizacijami.
V razpravo pred izvolitvijo odbora so z glasovalnimi izjavami posegli predstavniki vseh strank. Svoje vzdržanje je prvi napovedal indi-pendentist Marchesich, za njim pa še Giuricin (ki je med drugim protestiral zaradi diskriminacije, ki naj bi je bili deležni predstavniki tako imenovanih «enoceličnih skupin», o-
ziroma «prosti psi», kot jih je sam imenoval), D’Antoni (MUIS), Cum-bat (PRI) in Cesare (PSDI). Slednji je med drugim ugotovil, da v novem odboru — prvič po desetih letih — ne bo nobenega slovenskega predstavnika.
Predstavnik PSI Kervin je prav tako napovedal vzdržanje ter ugotovil, da niso bili sprejeti politični predlogi, ki jih je njegova stranka dala ob odprtju krize. Dodal pa je, da so bili po drugi strani sprejeti programski predlogi njegove stranke, zaradi česar bodo socialistični svetovalci sproti ocenjevali delo odbora ter prispevali k uresničevanju programa.
V imenu PLI je Zimolo obžaloval, da ni prišlo do rešitve, ki jo je predlagala njegova stranka, namreč do sestave odbora, v katerem naj bi bile poleg KD zastopane še PSDI, PRI, PSI in PLI. Zato je napovedal, da bo glasoval proti odboru, medtem ko se ni izrekel o programu.
Po izzivalnem nastopu misovca Giacomellija, je komunist Rossetti zanikal trditev, po kateri je bil eno-
barvni odbor edina možna rešitev. Dejansko bi bilo krizo mogoče rešiti samo s sodelovanjem komunistov, vendar je KD zavrnila to rešitev, ker se še ni znebila protikomunističnih predsodkov. Pač pa je Rossetti pozitivno ocenil metodo, s katero je bil izdelan program, namreč soočenje med vsemi strankami ustavnega loka. Novi odbor — je nadaljeval Rossetti — pomeni šibko in nazadnjaško rešitev, ki postavlja v dvom tudi možnost dejanske uresničitve programa, zaradi česar bodo komunisti glasovali proti odboru.
Zadnji je spregovoril demokristjan-ski predstavnik Rinaldi, ki se je trudil dokazovati, da drugih rešitev, razen enobarvnega odbora, ni bilo. Dodal je, da ne gre za diskriminacijo proti komunistom, pač pa za «avtonomno oceno» KD, ki ne mara orga-ničnih zavezništev s KPI. Rinaldi je tudi dejal, da je bila KD «prisiljena» sestaviti enobarvni odbor, ki ga sama ni hotela, da bi preprečila paralizo občine in imenovanje komisarja.
SINOČI PREMIERA SSG V KULTURNEM DOMU
«Pomladno prebujenje » - tragedija z grozljivo resnično aktualnostjo
Osvežujoči dih z mladimi, mnogo obetajočimi gosti iz Akademije za igralsko umetnost iz Ljubljane ob nastopu domala vsega ansambla SSG - Vzorno čista in pomensko poudarjena režija Z. Šedlbauerja
Prvo, kar lahko rečemo k sinočnji premieri Wedekindove mladinske tragedije «Pomladno prebujenje» v Kulturne mdomu je to, da je naravnost presenetljivo, kako je lahko danes aktualno delo ki je nastalo pred več kot 80 leti Očitno nam Wedekind s pronicljivo it jo svojega duha potrjuje resnico, da se problemi generacije na prehodu iz pubertete v zrelost ponavljajo v svojem bistvu vedno na enak način, morda le v malo drugačnih inačicah, kolikor je pač družba v svojem razvoju napredovala, hijene stiske ostajajo in se izražajo v večnih kontrastih zato, ker je vsak nov mladi rod za nekaj pierasel prejšnjega, v vsakem prejšnjem rodu pa je ostalo še nekaj starega. Logika bi govorila, da bodo ti kontrasti zaradi tega vedno manjši, vedno manj siloviti, a v življenju gredo stvari vendarle počasneje, v tem pa je razlog, da je problem, ki ga obravnava Wedekind aktualen danes tako. kot je bil v njegovem času, morda pa še bolj, ker se zdi.
....................................................
Z ODOBRITVIJO OKVIRNEGA DOGOVORA
V veljavi sporazum o sodelovanju med univerzama v Trstu in na Reki
Ustanovljen mešani odbor, ki bo skrbel za sodelovanje tudi na področjih izven strogega znanstvenega raziskovanja - Sestavljen program skupnih pobud gospodarskih fakultet v letošnjem letu - Napovedana skupna okrogla miza o sodelovanju med jadranskimi lukami
Protest koordinacijskega odbora za poimenovanje ricmanjske osnovne celodnevne šole po Ivanu Trinku-Zamejskem
Na četrtkovi redni seji koordinacijskega odbora za poimenovanje ricmanjske osnovne šole po pesniku Ivanu Trinku - Zamejskem smo o-bravnavsli nezaslišani. primer prepovedi uporabe šolskih prostorov za tečaj slovenskega jezika v Ukvah. Medraz-redri sve' in predstavniki va-šk-h prosvetnih društev soglasno izrekamo ogorčenje nad neoemokratičnim ukrepom videmskega šolskega skrbnika in zahtevamo, da šolska o-biast nemudoma prekliče krivično in protiustavno prepoved.
Koordinacijski odbor
Upravni svet tržaške univerze je na zadnji seji formalno «vzel na znanje» sporazum o sodelovanju med tržaško univerzo in univerzo na Reki, ki sta ga 17. decembra lani na tukajšnjem vseučilišču podpisala rek-torja prof. Giampaolo De Ferra in prof. Zorislav Sapunar. S tem je postal sporazum pravomočen, saj ga je akademski svet reške univerze «ratificiral» že pred dobrim časom.
Sporazum predvideva široko sodelovanje med obema univerzama na osnovi reciprocitete. Predvsem se seveda nanaša na sodelovanje, pri znanstvenem raziskovanju, ki naj bi potekalo vzporedno rneri -sorodni-mi fakultetami.. Nekatere fakultete iz Trsta in z Reke-so-že-v preteklosti navezale medsebojne stike — to velja zlasti za gospodarske, medicinske, tehnične in naravoslovne specializacije — zdaj pa naj bi se sodelovanje raztegnilo tudi na druga področja skupnega interesa. Okvirni sporazum navaja nekatere točke, ki bodo že v letošnjem letu predmet skupne obdelave. Sem spadajo raziskovanja na področju lad-jedelstva, skupna prizadevanja pri reševanju gospodarskih, pravnih in tehničnih vprašanj na področju gostinstva, turizma in prometnih zvez s posebnim poudarkom na pomorstvo in poslovanje pristanišč, dalje raziskovanja na področju zdravstva, varstva narave s posebnim poudarkom na zaščito morja pred onesnaženjem in pa raziskovanja v zvezi z izkoriščanjem morskega bogastva.
Sporazum pa predvideva tudi druge oblike sodelovanja, za katere bo skrbel poseben mešani odbor, ki ga vodita prorektor L Žuvela za reško in prorektor prof. O. Rondini za tržaško univerzo. Odbor, ki ga sestavlja po pet predstavnikov vsake univerze, se bo izmenoma sestajal v Trstu in na Reki, poleg znanstvenega sodelovanja pa bo skrbel tudi za spremne dejavnosti kot so izmenjava študijskih skupin, izmenjava skript, knjig in drugega znanstvenega materiala, izdelovanje načrtov za podiplomski študij, izmenjava strokovnega osebja, skupno nastopanje na kongresih in drugih znanstvenih srečanjih, podeljevanje štipendij za podiplomski študij, kulturne, umetniške in športne dejavnosti visokošolcev, organiziranje poletne prakse za tržaške in reške študente ter prirejanje tečajev ita-
lijanskega jezika na Reki in srbo-hrvatskega jezika v Trstu.
Načelnik italijanskega dela mešanega odbora, prorektor prof. O. Rondini je bil v četrtek na Reki, kjer se je z načelnikom reškega predstavništva v odboru prof. I. Žuvelo in z novim rektorjem univerze prof. Zoranom Kompanjetom dogovoril o skupnem programu za letošnje leto. Prof. Rondini je ponesel na Reko vrsto predlogov, ki še nanašajo na sodelovanje med gospodarskimi, tehničnimi, zdravstvenimi in drugimi fakultetami. Načelno so bili ti programi že sprejeti, do končne odločitve o njihovem izvajanju pa bo. prišlo v kratkem, in sicer na skupnem sestanku: dekanov vseli prizadetih fakultet z obeh univerz. Kraj in čas sestanka nista bila še določena, vsekakor pa je pričakovati, da bo do njega prišlo v prihodnjih tednih.
Kar zadeva sodelovanje med gospodarskima fakultetama, pa je skupen program za letošnje leto toliko napredoval, da sta se tržaška in reška univerza že dokončno dogovorili o vrsti vzporednih konferenc. Spomladi bo prof. Storti s tukajšnjega vseučilišča predaval na Reki o «Oblikah in perspektivah gospodarskega načrtovanja v Italiji», docent z reške univerze pa bo prav tako spomladi predaval o isti temi, namreč o gospodarskem načrtovanju v Jugoslaviji. Jeseni pa bo prof. Fanni iz Trsta predaval na Reki o naložbah tujega kapitala v Italiji, istočasno pa bo docent z reške univerze predaval v Trstu o tujih naložbah v Jugoslaviji. Končno je bil na Reki sprejet sklep o skupni pripravi posveta ob okrogli miz; o vprašanjih, ki se nanašajo na možnosti sodelovanja med italijanskimi in jugoslovanskimi pristanišči.
ske deželne svetovalce do tega, da so predložili deželnemu odboru vprašanje v tej zvezi. Podpisniki vprašanja (Varisco, Martinis, Biasutti in načelnik svetovalske skupine Coloni) izražajo zaskrbljenost zaradi «dejanja, ki bi utegnilo prejudicirati kulturni in omikani razvoj skupnosti». V vprašanju ie tudi poudarjeno, da je pobudo ukovske župnije o prireditvi tečaja podprla tudi občinsko uprava z izrecno spodbudo pri šolskih oblasteh. Demokristjan-ski deželni svetovalci sprašujejo odbor, katere pobude namerava nujno sprožiti,- da bi šolsko skrbništvo videmske pokrajine dovi,lilo uporabo krajevnih, šolskih struktur za .po-poldadsfrhečaj ■slovenščine.- ...
Vprašanje svetovalcev KD o prepovedi tečaja slovenščine v Ukvah
Prepoved pošolskega tečaja slovenščine v Ukvah je, po vprašanjih, ki so jih predsedniku deželnega odbora naslovili svetovalci SSk, KPI in PSI pripravila tudi demokristjan-
BiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiHfiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiuiiHiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Prvo zborovanje Slovencev miljske občine
Sinoči je bilo v nabito polni dvorani občinskega sveta v Miljah na pobudo pripravljalnega odbora, ki se sestaja redno že tri mesece, I. zborovanje Slovencev miljske občine. Zborovanju je predsedoval Ki-
Ijan Ferluga, prisoten na je bil tudi župan Gastone Millo, ki je prinesel pozdrav in zagotovil vso podporo miljske občine in demokratične javnosti sploh. V razpravi so prisotni omenili probleme Slovencev v milj
ski občini, problem šol. predvsem pa dosledno izvajanje zakonov ustave glede rabe slovenskega jezika v izvoljenih svetih. Sestavljen je bil tudi odbor, ki bo poskrbel za izvedbo začrtanega programa.
»KUGE VESTI NA OSMI STRANI
da se konflikt prav danes ostreje začrtuje, kot se je kdaj koli doslej.
Drugo, kar je za sinočnjo predsta-v pomembno, je svež dih, ki ga je v naš kadrovs’ > že kar precej sta-gniran ansambel, vnesla prisotnost velikega števila mladih nastopajočih, v prvi vrsti študentov Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani. Poteza ni bila toliko pogumna kot nujna že zaradi zahtev dela samega, a ta nujnost ostaja tudi preko trenutne potrebe. Mladi gostje so dejansko zasedli glavne vloge in če spregledamo povsem razumljivo vezanost v njihovi sproščenosti, ne smemo mimo priznanja, da so se predstavili v kar najlepši, predvsem pa mnogo obetajoči luči. In to ni malo, če poleg vsega drugega upoštevamo, da so njihove vloge bile vse prej kot lahke glede na besedilo, ki zahteva veliko zbranost in tudi tako rekoč filozofsko razpredanje dialoga. Zato vsa pohvala Olgi Kocjanovi, Alešu Valiču in Zvonetu Agrežu, pa nič manj tudi Stanislavi Boninsegna, ki postaja že naša, in presentljivi Tanji Smo-tlakovi.
Je še tretja komponenta pomembnosti sinočnje premiere: režiser Zvone Šedlbauer. Postavitve se je lotil z vso potrebno neposrednostjo sicer ne brez smisla za diskretnost, kolikor je pač mogoča, vendar brez strahu pred šokantnostjo. Vidljivo je nadgradil s pomenskim in če je v celoti dosegel ubranost, je v nekaterih prizorih ustvaril izjemno uprizoritveno raven, na primer v začetnem prizoru treh deklet, v poetični sliki Wendle z materjo, potem v prizoru v profesorski zbornici, v razgovoru med gospo Gabor in njenim možem, v prizorih ob Moritzovem grobu in ob njegovi vrnitvi na zemljo in še v drugih.
Komponenti režije je treba dodati še sila enostavno a prav zato ustrezno scensko rešitev arh. Svete Jovanoviča, kostume Anje Dolenčeve in glasbo Darija Božiča.
V pomnoženem ansamblu so tudi vsi stalni člani ansambla SSG ubrano in slogovno čisto interpretirali svoje vloge.
Predstava bo morala sicer še pridobiti na utečenosti in sproščenosti pa tudi na tempu, ki je bil vsaj si-
Prosvetno društvo «SLAVEC» Ricmanje - Log
priredi danes, 21. t.m., ob 20.30 v društveni dvorani
PREàEWpMQlivr;,
PROSLAVO
s kulturnim programom.
VLJUDNO VABUENI
uiiiuiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimHiiiiiiuiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiii
VČERAJ POPOLDNE
Uspela Prešernova proslava osnovnošolcev v Zgoniku
Pester in bogat spored otrok iz Zgonika in Saleža
Tudi osnovnošolski otroci iz zgoni-ške občine so včeraj popoldne primerno proslavili slovenski kulturni praznik, ko so se v osnovni šoli v Zgoniku predstavili svojim staršem, ravnatelju M. Tavčarju, županu J. Guštinu in številnim prijateljem mladine z res pestrim in posrečenim programom. Ob potrpežljivi in strokovni režiji učiteljstva so otroci osnovnih šol iz Zgonika in Saleža, ki obiskujejo šolo s celodnevnim poukom, pokazali, česa vsega so se naučili.
Po nastopu šolskega pevskega zbora, ki je ubrano izvedel «Zdravljico», «Pod oknom» in «Pesniku Prešernu», je imela kratek nagovor u-čenka 5. razreda Mirjam Rebula, ki je spregovorila na temo «8. februar» in orisala pomen slovenskega kulturnega praznika. Sledilo je predvajanje diapozitivov, ki so ponazarjali Prešernov rojstni kraj in naravne kotičke, kjer je pesnik ustvarjal. Med predvajanjem sta razlagala pomen slik petošolca Igor Milič in Tanja Gruden, učenci 3. razreda pa so u-prizorili skupinsko recitacijo «Vrbe».
Po nastopu recitatorjev iz L, 2. in 4. razreda so bili na vrsti flavtisti iz zadnjih treh razredov, ki so zaigrali «Smrt Aare» in «Kukavica». I-gor Milič in Elena Purič sta podala «Od železne ceste», med deklamacijo «Povodnega moža» pa so učenci poskrbeli za slikovito živo dogajanje, tako da so uprizorili za belim in o-svetljenim platnom tako imenovane «kitajske sence».
V predzadnji točki sporeda so o-troci zadnjih treh razredov izvedli rajanje na melodijo «Marko skače» ob spremljavi flavtistov. Uspeli na-
PD Kraški dom — Repentabor
dramski odsek
priredi s sodelovanjem osnovne šole A. Gradnik
PREŠERNOVO
PROSLAVO
danes, 21. t.m., ob 20. uri v dvorani stare šole na Colu.
Spored:
Govor, nastop recitatorjev in pevskega zbora PRIMOREC s Trebč.
VABLJENI !
stop pa so zaključili mladi glasbeniki (flavta in tolkala) in zbor, ki so zaigrali in zapeli «Sonce zahaja» ter «Pionirska».
Med in po bogatem programu so prisotni nagradili s toplim aplavzom vse nastopajoče, ki so se dobro odrezali, velika zasluga pa gre predvsem učiteljskemu zboru, ki je pripravil staršem tako prijetno doživetje.
—bs—
Drevi na Proseku Prešernova proslava
Prosvetno društva Prosek-Konto-vel priredi drevi v šolski telovadnici Prešernovo proslavo. To bo prva prireditev novoizvoljenega odbora, ki je bil izvoljen na zadnjem društvenem občnem zboru. Prosvetno društvo Prosek-Kontovel prireja neprekinjeno že vrsto let tradicionalne Prešernove proslave, ki so vedno dosegle velik uspeh. Tako je društveni odbor na zadnji seji sprejel sklep, da priredi tudi letos proslavo m to v šolski telovadnici, v kateri bo dovoli prostora za občinstvo in nastopajoče. Obenem nai bo ta proslava slovenski kulturni praznik za 'se naše prebivalstvo, posebno pa za našo mladino.
Program današnje proslave obsega nastop otrok slovenske osnovne šole s Proseka-Kor.tovela, ki bodo podali vrsto Prešernovih pesmi, nadalje nastop mladinske skupine Amaterskega odra, ki bo prikazala občinstvu Linhartovo veseloigro «županova Micka», pevski zbor «Vasilij Mirk» pa ko zapel vrsto narodnih in umetnih pesmi. Za zaključek bc domača godba zaigrala več skladb. Vabimo vse naše vaščane, da se polnoštevilno udeležijo proslave in s tem dajo priznanje vsem nastopajočim, predvsem šolskim otrokom. Ob tej priliki opozarjamo vaščane, da bo jutri, v nedeljo, 22. februarja, ob 16. uri v Prosvetnem domu na Proseku premiera Zemljanove drame v dveh dejanjih «Odločitev». Delo izvajajo člani Amaterskega odra, režiral pa je član slovenskega gledališča iz i Trsta Stane Raztresen.
I	P. m.
noči ponekod razvlečen, vendar jo lahko ocenimo kot v celoti še en pomemben uprizoritveni in umetniški dosežek, ki ne bo ostal brez odmevnosti v naši javnosti.
Zelo številno občinstvo jo je tudi sinoči sprejelo z dolgim aplavzom, namenjenim zlasti mladim, simpatičnim gostom-študentom.	j. k.
# O vprašanju družinskih posvetovalnic ter o deželnem zakonu bo razpravljala tudi rajonska konzulta za Novo mesto in Novo mitnico, ki se bo sestala v sredo, 25. t.m., ob
20.30	na sedežu v Ul. Battisti 14. Konzulta vabi k razpravi predstavništva vseh konzult ter vse zainteresirane.
PD PROSEK - KONTOVEL
priredi
danes, 21. februarja, ob 20. uri v šolski telovadnici na Proseku
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Na proslavi sodelujejo: osnovna šola Prosek - Kontovel, pevski zbor V. Mirk, amaterski oder in godbeno društvo s Proseka.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
priredi letos ciklus 4 predavanj iz zgodovine slovenske glasbe. Predavanja bodo vsako drugo sredo v Mali dvorani Kulturnega doma vsakič ob 18.30.
Prvo letošnje predavanje bo v sredo, 25. februarja. Predaval bo dr. Dragotin Cvetko:
Slovenska glasba do srede 18. stoletja
Vabimo ljubitelje glasbe, posebno mladino.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
Glasno «Igračk» posebni sel, te dni razširja glas vesel.
Ob pustnem slavju malčki čvrsti, pri nas za ples ste zdaj [ na vrsti.
bili
V nedeljo, 29. t.m.,
V Kulturnem doibu V Trstu
JJhlÙUlJ O'
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
Začetek ob 14.30. Program na odru ob 15. uri.
SPD I. GRUDEN in ŠD SOKOL
priredita v torek, 2. marca
PUSTNI PLES
Vpisovanje bo v društvenih prostorih 24., 25. in 26. februarja.
DEBELI ČETRTEK:
KAM?
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 21. februarja IRENA
Sonce vzide ob 6.59 in zatone ob 17.39 — Dolžina dneva 10.40 — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 9.56.
Jutri, NEDELJA, 22. februarja MARJETA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 11 stopinj, najnižja 6,8, ob 19. uri 9,2 stopinje, zračni pritisk 1027,1 mb rahlo narašča, vlaga 79-odstotna, nebo 2/10 pooblačeno, brezvetrje, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 20. februarja 1976 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
UMRLI SO:	69-letna Redenta
Pauluzzi, 69-letna Valeria Jerončič por. Pangherz, 71-letni Bruno Ber-cè, 87-letna Antonia Poglianich vd. Bussani, 69-letni Guerrino Pecchiari, 71-letni Lorenzo Tamburiini, 66-letni Silvio Carlini, 93-letna Elvira Alte, 76-letni Sebastiano Redolfi, 73-letni Giordano Venutti, 90-letna Virginia Tomsich, 71-letni Pietro Borsatti, 75-letna Maria Carboncich vd. Grisan-cich, 62-letni Matija Sluga, 68-letni Vincenzo Omero.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure) Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) All’Alabarda, Ul. DellTstria 7; Grigolon - Alla Minerva, Trg Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unità 4.
INFORMACIJE ZA MALE OGLASE PO TELEFONU 76 14 70
S.P.D IGO GRUDEN
Š.D. SOKOL
VABITA
vse člane in prijatelje na družabni večer, ki bo danes, 21. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih.
Poskrbljeno bo za razvedrilo in prigrizek. Ob priliki bodo sprejemali nove člane in obnavljali izkaznice.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja Frank Wedekind
POMLADNO
PREBUJENJE
Mladinska tragedija (Prvič v slovenščini)
Prevod:	Bogdan	Gjud,
dr. Silvin Košak Scena:	arh. Sveta Jovanovič
Kostumi:	Anja Dolenčeva
Glasba:	Darij	Božič
Režija	ZVONE ŠEDLBAUER
Danes, 21. februarja, ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota po premieri; v nedeljo, 22. februarja ob 16. uri ABONMA RED C - prva nedelja po premieri; v sredo, 25. februarja, ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v srede.
Gledališča
GLASBENA MATICA • TRST Sezona 1975-76
IZVEN ABONMAJSKI KONCERT
V torek, 24. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
SLOVENSKI
OKTET
Jubilejni koncert ob 25-letnici delovanja
Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice v ponedeljek, 23., in torek, 24. februarja (9. -12. in 16. - 18.) in eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Abonenti Glasbene matice imajo popust.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE • TRST
Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja PAVEL GOLIA
’ ivA/i >mjiLOJoi »
SRCE IGRAČK
(Mladinska igra v troh delih)
■ -» <	z> v r in /n	■» I ■ .
Glasba Aleksander Vodopivec Plesi	Janez Mejač
Scena	Demetrij Cej
Kostumi	Marija Vidau
Priredba in režija: ADRIJAN RUSIJA
V torek, 24. februarja, ob 15.30.

Za bolnega Marija Ivašiča darujejo: Meri in Pino Rojc 20.000 lir, Meri in Jožko Čeh 10.000, Nada Godina 3.000, Vida Godina 3.000, Marjan Spetič in Bruna Manin 10.000, Milka Racman (Boršt) 5.000, Josip Starc 5.000 lir.
V spomin mame Justi Košuta vd. Tence, ob 30-letnici smrti darujeta hčerka Vlasta in Armido 15.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ivana Šavlija in v spomin Angele Pahor daruje Grozdana če-bohin 5.000 lir.
Družina Marcela Nadliška 10.000, gradbeno podjetje D. Pangerc 30.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marcela Siege darujeta Iva in Miro Ščuka
5.000	lir za ŠZ Bor in 5.000 Ur za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Marčela Siege darujejo Dolenčevi (Prosek)
5.000	lir za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina Marčela Siege daruje družina Žarko Simonič
10.000	lir za Dijaško matico in 10.000 lir za ŠZ Bor.
Namesto cvetja na grob Marčela Siege darujeta Lučano in Gracijela Kovačič 5.000 Ur za ŠZ Bor.
V	počastitev spomina Marčela Siege daruje družina Stojana Pertota
5.000	lir za ŠZ Bor.
Namesto cvetja na grob prijatelja Marcela Siege darujeta Lučo in Kati Skerlavaj 5.000 Ur za ŠZ Bor.
V	spomin na Martinega očeta Marčela Siego darujejo soigralke druge ženske odbojkarske ekipe Bora 8.000 lir za ŠZ Bor.
Namesto cvetja na grob Marčela Siege daruje družina A. Sandalj
10.000	tir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Fani Ker-ševan daruje Jolanda Djordjevič
5.000	Ur za Dijaško matico.
Ob obletnici smrt: drage mame darujeta Sonja in Just Colja 5.000 lir za Šentjakobsko kulturno društvo. V isti namen daruje Ivanka Colja 2.000 Ur za SPDT.
Mali oglasi
PRODAJAM rabljene dobro ohranjene artikle za zobozdravnike (stole, rentgensko napravo itd.). Pisati na: Oglasni oddelek Primorskega dnevnika «Zobozdravnik», Ul. Montecchi 6, Trst.
VERDI
Danes ob 16. uri ponovitev «Traviate» za red S v, premierski zasedbi.
Jutri ob 16. uri izredna predstava Verdijeve opere «Traviata». V glavnih vlogah bodo nastopili Mariana Niculescu de Santis, Ruggero Bendino in Antonio Salvadori.
ROSSETTI
Danes ob 16. uri (red prosti) in ob 20.30 (red 1. sobota) ponovitev Lope De Vegovega dela «Fuenteovejuna» v izvedbi Stalnega gledališča iz Bočna, šesta abonmajska predstava. Red «prost». Rezervacija za vse ponovitve do 27. t.m. pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti.
AVDITORIJ
Drevi ob 20.30 «Mandragola» v izvedbi igralske zadruge «Azione teatrale». Abonenti imajo 20 odstotkov popusta. Veljajo izrezki Rassegna Auditorium. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Kino
La Cappella Underground 17.00—21.30 «Il candidato». Igrata Robert Red-ford in Michaeli Ritchie. Barvni film.
Ariston 16.30 «Due uomini, una dote». Igrata: Warren Beatty in Jack Ni-cholson. Barvni film.
Mignon 16.00 «Tutti insieme appassionatamente». Igra Julie Andrews.
Grattacielo 16.00 «La donna della domenica». M. Mastroianni, Jacqueli-ne Bisset in Jean Luis Trintignant.
Fenice 16.00 «Marlowe, il poliziotto privato». Igrata: Robert Mitchum in Charlotte Rampling. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «Quaranta gradi all'ombra del lenzuolo». Barvni film. Igrata: Barbara Bouchet in Edwige Fenech. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nazionale 16.00 «Il giustiziere». Barvni film. Igrata: George Kennedy in Raf Vallone.
Eden 16.00 «La supplente». Igrajo: Carmen Villani, Dayle Haddon in Carlo Giuffrè. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18, letom.
Ritz 15.00 «Mondo di notte - oggi». Dokumentarni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Pasqualino Settebellez-ze»r Giancarlo Giannini. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capito! 16.30 «Ispettore Braningam, la morte segue la tua ombra». Igra John Wayne. Barvni film.
Cristallo 16.30 «Bersaglio di notte». Igra Jene Hackmann. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 15.30 «I tre giorni del Condor», igra Robert Redford, barvni film za vse.
Filodrammatico 15.00 «La principessa nuda». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Bianco, giallo e nero». Giuliano Gemma in Thomas Mil-lian. Barvna kavbojka.
Impero 16.30 «Frankenstein junior».
Vittorio Veneto 16.30 «L’eroe della strada». Igra Charles Bronson. Barvni film.
Radio 16.00 «La mafia lo chiamava il santo, ma era il castigo di Dio». Igra Roger Moore. Barvni film.
Astra 16.30 «Basta con la guerra, facciamo l'amore». Igra: Jacques Dofilho. Barvni film.
Abbazia 16.00 «Profumo di donna». Režiser Dino Risi. Igrajo: V. Gass-man, A. Beili, A. Momo. Barvni film.
Volta (Milje) 17.00 «Il fantasma del pirata Barbanera». Igrata Dean Jones in Suzanne Pleshette. Barvni film Walt Disneya.
Izleti
PD «V. Vodnik» — Dolina priredi jutri, 22. februarja, smučarski izlet V Sappado. Odhod ob 6. uri iz Doline.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, teL štev. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165: Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: teL 225-596;, Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Pogreb
Ane Pertot roj. Daneu
bo danes, 21. februarja, ob 15. uri iz hiše žalosti, Kontovel štev. 7.
žalujoči: hčerki Marija in Adrijana z možema, sinovi Karlo, Ferdinand, Josip in Bruno z ženami, snaha Marina, vnuM ter vsi sorodniki
ZAHVALA
Maria Cipollone z družino se toplo zahvaljuje vsem prijateljem pokojno
Assunte Rizzi
iz Lakotišča, ki so ji izkazali čutje.
Lakotišče, 21. februarja 1976
GORIŠKI DNEVNIK
V PETEK V KATINAR5K/ OSNOVNI SOLI
SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V GORICI
SEJA POKRAJINSKEGA TAJNIŠTVA SSK
Lepa Prešernova proslava ob sodelovanju učencev in domačega prosvetnega društva
Proslava je bila posvečena tudi Cankarju in Ketteju
Petkova Prešernova proslava, ki sta jo na katinàrski osnovni šoli priredila osnovna šola «Fran Milčinski» ter mladinski odsek PD Lonjer - Katinara, je bil prvi poskus v tem predelu tržaške okolice, da bi na podlagi novega duha, ki je zavejal v šolah, prišlo do sodelovanja med šolskimi ustanovami in organizacijami, ki delujejo na istem področju izven njih. Da je bil ta poskus pozitiven in izredno uspel, sta v svojih govorih poudarila tudi predsednik združenja staršev na ka-tinarski osnovni šoli Dario Gregori in predstavnik lonjerskega mladinskega odseka Mauro Malalan. 0-ba sta si v svojih posegih zaželela, da bi do takega sodelovanja še prišlo in da naj bi bila petkova proslava slovenskega kulturnega praznika le uvod v čimtesnejše stike med šolo in vsemi organizacijami, ki delujejo v Lonjerju in na Kati-nari.
Petkova proslava pa je bila posvečena tudi stoletnici rojstva mojstra slovenske besede Ivana Cankarja ter drugega predstavnika slovenske «moderne» Dragotina Ketteja. Ta misel je bila vodeča nit ce-
OKROGLA MIZA MLADINSKEGA KROŽKA O ŠPORTU
Množičnost in kapilarnost upravičujeta obstoj slovenskega športa pri nas
Razprava o splošni ravni zamejskega športnega delovanja
PD LONJER - KATINARA
vabi danes, 21. februarja, ob 20.30 na
PREŠERNOVO
PROSLAVO
ki bo v prostorih pri Anionu Gombaču (Trčevi). Na sporedu je nastop pevskega zbora, recitacije, izvajanje na harmonike ter veseloigra v priredbi domačih mladincev «Nadzornik».
lotnega večera, na katerem so nastopili, vsi učenci katinarske osnovne, šole ter mladinci in mladinke, člani Prosvetnega društva. Najprej je nastopil šolski pevski zbor, ki je Ubrano zapel tri Prešernove uglasbene pesmi, nakar so se učenci in u-ùenke predstavili z recitacijami poe-2ii našega največjega pesnika.
v,Po krajšem orisu Cankarjevega ^'vljenja, je skupina učencev četr-“eSa razreda podala dramatizacijo Cl’tice «Suhe hruške», nakar so iz-fedno prijetno presenetili najprej Ovajalci nekaterih del na klavirju, f'Um pa mali harmonikarski orkester, .' le šele pred kratkim začel vaditi, lu Pa že dosegel zavidljive rezultate. IJadi glasbeniki so izvedli dvajsetminutni spored, ki je požel številne ^Plavže, nakar so nastopili mladinci Prosvetnega društva s šaljivo igro z srbskega šolskega življenja «Nadzornik».
R. Pečar
ZDRUŽENJE slovenskih medicincev v trstu
vabi
na predavanje prim. dr.
JlJRlJA ZALOKARJA na temo:
«'NDIJSKA filozofija IN MEDICINA»
^ Ponedeljek, 23. t.m., ob 20.30
mali dvorani Kulturnega
doma.
V sredo zvečer je bila v organizaciji Mladinskega krožka iz Trsta o-krogla miza o zamejski športni dejavnosti z naslovom:	«Zamejski
šport, vloga in problem». Okrogle mize so se udeležili predsednik ZS ŠDI Vojko Kocman, Igor Komel, član športnega društva Dom iz Gorice, Dino Roner, bivši predsednik ZSŠDI in predsednik športnega društva Juven-tina iz štandreža, Branko Lakovič, član športnega uredništva Primorskega dnevnika, prof. Aldo Rupel, član delovnega vodstva ZSŠDI in Dušan Udovič, načelnik komisije za mladino in šport,pri SlyGZ. .,
Uvodno poročilo je imel Dušan U-dovič, kj je prikazal ^argumente diskusije okrogle mize, ki so bili : splošna raven zamejskega športa, delovanje ZSŠDI in idejnost ” športu.
Prvi je spregovoril Vojko Kocman, ki je nazorno prikazal delovanje in pomen zveze slovenskih športnih društev v Italiji, ki za sedaj vključuje 19 slovenskih športnih društev, z ostalimi, ki še niso včlanjena v zvezo, pa ima redne stike. Zveza skrbi za koordinacijo delovanja društev in organizira tečaje in turnirje. Kocman se je nato dotaknil problema pomanjkanja usposobljenih kadrov, predvsem pa društvenih odbornikov. Tega stanja je krivo predvsem nezanimanje mladine za organizacijske probleme. Zato bo Zveza letos spet organizirala tečaj odbornikov v Bohinju, ki je že lani dobro uspel. Kocman je še omenil problem rabe slovenskega jezika na športnih igriščih, ki je še sedaj zelo pereč.
Nato je Branko Lakovič govoril o zamejski košarki, nakar je podal nekaj predlogov za dvig ravni zamejskega športa in navedel nekaj tehtnih razlogov, zakaj ni danes naš šport tak pojav, kot bi v zamejstvu moral biti. Te točke so: 1. Začetno navdušenje športnih delavcev je zamrlo, zato nujno potrebujemo tudi v športu novih organizacijskih prijemov; 2. Preveč pažnje posvečamo rezultatom, premalo pa pomenu in množičnosti tekmovanj; 3. Primanjkuje nam usposobljenih trenerjev: 4. Po dvajsetih letih organiziranega zamejskega športa še. nimamo točno začrtanega športnega programa. Gremo samo po poti trenutnih potreb in uspehov, ne zanimajo pa nas daljnosežni načrti. Naš šport je tako v slepi ulici in nujno potrebuje poseg navdušenih in strokovno usposobljenih kadrov, da odpravijo apatičnost, ki se je pojavila v naših društvih.
Igor Komel je o odbojki dejal, da je bila prav ta panoga množična, a je v zadnjih letih na tem področju nastopila kriza. Omenil je pomanjkanje kadrov, to je trenerjev in odbornikov, pa tudi telovadnic, kjer bi lahko ekipe trenirale.
Dino Roner je spregovoril o nogometu in o hudih problemih v zvezi
Opozarjamo vas na novosti domačih književnikov:
zakleta dežela
Marij čuk
OBUTE IN BOSE
Pesniški list 27 - Marko Kravos
NOVA PESMARICA
Ace Mermolja
BEG POD DAGLO
Boris Pangerc
'TtŽaika lintfpai-ita
Uhca sv. Frančiška 20 — tel. 732-487
s tem, predvsem pa o italijanski igralcih v naših društvih in o posle dicah tega stanja. Nakazal je neka točk, ki naj privedejo do osvešče nosti športnikov na tem področju i rešijo najnujnejše probleme našeg nogometa. Te točke so: 1. Organiz rati je treba tečaje za nogometn trenerje; 2. Organizirati nogometn tečaje za mladino; 3. Nadaljujej naj se tečaji za odbornike; 4. Odvija jo naj se tudi izven uradnih prver štev še nogometni turnirji med sa mo slovenskimi ekipami; 5. Obliki je naj se stalna reprezentanca Z; ŠDI; 6. Vse ekipe naj pozdravljaj v slovenščini in 7. Vsaka ekipa na ima samo domače igralce.
Zadnji jfe'1#‘daljšem poročilu spre govoril prof. Aldo Rupel o idejne , sti v zamejskem športu in o osve ‘ ščenosti naših igralcev. Trdil je, d; je ta osveščenost, predvsem v vodil nih kadrih premajhna. Tega so kriv tako objektivni kot subjektivni raz logi. šport se da zlahka strumenta lizirati, tako da tudi v nekateri! naših društvih nastopa nevaren kva lunkvizem, ki je čisto političneg; značaja. Nato je Rupel razložil dej stvo, da je telesna kultura le de splošne kulture, torej nujno poveza na s politično in sploh manjšinski stvarnostjo. Razložil je tudi pojen amaterizem - profesionalizem, ki j< nujno povezan s socialnim momen tom.
Na koncu je še omenil, pozitiv ne plati našega športa, ki so mno ž.čnost (nasproti italijanskim dru štvom), kapilarnost (imamo dru štva, ki so skoraj enakomerno raz porejena po vsem ozemlju, kjer bi vajo Slovenci v Italiji), vzgojni mo ment, ki je povezan z aktivističnin duhom, in pa nespecializiranosi športnih panog. Ti razlogi opravi čujejo obstoj slovenskega športa m tem^ področju, z vsemi svojimi spe cifičnostmi in posebnostmi, je za-ključil Rupel.	D. J.
JUBILEJNI KRAŠKI PUST
Osrednji pustni odbor sklicuje danes ob 20.30 v Prosvetnem don na, Opčinah zaključni sestanek vašk pustnih odbornikov. Zastopniki boi dobili navodila za letošnji jubilej pustni sprevod.
OBVESTILO
Predsedstvo TPPZ sporoča, da je pisarna TPPZ v Bazoviškem domu v Bazovici odprta vsak dopoldan od 10. do 12.30 razen ob sobotah in nedeljah, ter v popoldanskih urah vsak torek in petek od 19. do 22. ure.
Sodobna razsvetljava na območju GMT
Na ploščadi pred Tovarno velikih motorjev pri Boljuncu in na glavni dovozni cesti so se sinoči prvič avtomatično prižgale nove svetilke, ki jih je postavila tehnična služba U-stanove za industrijsko cono v Zavijali ob finančni podpori deželne.u-prave. Pred tovarno GMT so postavili osem visokih stebrov in osemnajst svetilk, ki dajejo skupno 2,4 milijona lumnov. Opolnoči polovica svetilk avtomatično ugasne. Na dovozni cesti pa so postavili 42 svetilk v višini 12 metrov, tako da je cestišče osvetljeno enakomerno. O-svetlitev ploščadi in glavne ceste je stala 90 milijonov lir.
Strokovna služba EZIT je postavila vrsto novih svetilk tudi vzdolž pokrajinske ceste, ki so jo poimenovali po Glinščici Občinska uprava v Dolini je pred kratkim sprožila postopek za osvetlitev tudi te pomembne ceste na njenem območju.
Stranke ustavnega loka obsojajo napad na naš jezik v Ukvah
Predsednik Giuseppe Agati je obljubil, da bodo na sestanku štirih pokrajin 28. februarja Goričani in Tržačani opozorili Videmčane, da ne morejo trpeti narodnostne nestrpnosti
Boj za rabo slovenskega jezika in preusmeritev trgovskega zavoda
Pokrajinsko vodstvo SSk naročilo izvoljenim predstavnikom, naj govorijo v svojem jeziku
«Podpiramo mirno sožitje s Slovenci na tej in na oni strani meje, ter zagotavljam, da. bomo na sestanku pokrajinskih uprav naše dežele 28, februarja, mi Goričani in Tržačani, seznanili predstavnike videmske pokrajine s tem našim stališčem,» je dejal včeraj predsednik pokrajinske uprave Giuseppe Agati ob zaključku razprave o prepovedi uporabe šolske zgradbe za pošolsko učenje slovenskega jezika in o prijavi pobudnika tečaja župnika Maria Gorjupa sodnim oblastem z obtožbo ščuvanja k narodnostni mržnji.
Razpravo o tem, za našo skupnost v Italiji še posebej za Slovence na Videmskem, tako pomembnem vprašanju, je odprl socialistični svetovalec Štefan Bukovec, ki je podrobno opisal celoten potek dogodkov v Kanalski dolini, ter se mu je takoj potem pridružil komunist Ivan Bratina ki je zavrnil ravnanje šolskega skrbništva, ker je izdajanje dovoljenj za uporabo šolskih prostorov v pristojnosti didaktičnih ravnateljstev.
«Na stotine primerov poznamo, ko se šolske zgradbe, uporabljajo za različne oblike pošolskega pouka, ne da bi jim kdo to prepovedal. Očitno je prepoved, o kateri govorimo, prišla prav zaradi tega, ker je šlo za pouk slovenskega jezika,» je dejal načelnik skupine svetovalcev krščanske demokracije Nicolò Reverdito.
V začetku svojega govora je Reverdito dejal; «da je ta dogodek v očitnem nasprotju z duhom sporazuma v Osimu, s katerim ss Italija in Jugoslavija obvezujeta spoštovati manjšine, ter globoko žali naša . čustva, ki priznavajo italijanskim državljanom druge narodnosti pravico do šolskega, kaj šele celo do pošolskega pouka. Ne smemo ustvarjati umetnih pregrad ter ne smemo dovoljevati, da bi bil sporazum samo kos papirja.»
Socialdemokrat Compagnone pa je dejal, da je bil o dogodku obveščen samo po novici, ki jo je oddajala televizija in da zato ne ve, če je bilo za tečaj izdano dovoljenje. V vsakem primeru ta dogodek obsoja in pravi, da se ne sme več ponoviti.
Tudi republikanec Marin je obsodil dejanje ter poudaril, pomembno vlogo naše skupnosti pri ustvarjanju podlage za sodelovanje na tem prostoru.
16 svetovalcev v Tržiču izvolilo (Tane upravnega sveta bolnišnice
Čisto nepričakovano so včeraj popoldne na seji r>bč inskega sveta v Tržiču izvolili tri člane upravnega sveta tržiške bolnišnice. Izvoljena sta dva kandidata, ki sta ju predložila komunistična in socialistična stranka, ter kandidat, ki ga je predložil neodvisni svetovalec Labile. Demokristjani so ostali brez svojega zastopnika v upravnem svetu bolnišnice.
Seja se je pričela ob 14.30. Po polurni debati, potem ko je levica predlagala svoja dva kandidata, demokristjani tudi dva, reodvisni pa enega, je župan Maiali sejo prekinil, pričela se je ponovno ob 16. uri. V času prekinitve je očitno prišlo do sporazuma med KPI in
PSI ter neodvisnimi. Eden od neod-visnih, Mastrangelo, je zapustil dvorano, nato sta kandidata KPI Poiani in PSI Percuzzi dobila 16 glasov, kandidata KD Lor.go in Dri pa samo 12. Po izvolitvi prvih dveh je pri drugem glasovanju dobila kandidatka, ki jo je predlagal Labile, Amalia Cossutta, prav tako 16 glasov in bila izvoljena, demokristjan Dri pa spet samo 12.
Glasovanje je prekinilo vrsto pat-
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi jutri, v nedeljo, 22. t.m., ob 17. uri v Prosvetni dvorani na Verdijevem korzu
Baletni nastop solistov Slovenskega narodnega gledališča Opera iz Ljubljane
ki jih vodi Lidija Sotlarjeva.
Skupina se nam bo predstavila s svetovno znanimi baleti.
Vabljeni!
Vprašanje rabe slovenskega jezika v javnih organih je prišlo na dan tudi v goriškem občinskem svetu, ko je na začetku sinočnje seje svetovalec Slovenske skupnosti Paulin prečital osnutek resolucije, ki jo je izročil županu De Simonu. Besedilo osnutka resolucije je naslednje:
«Občinski svet v Gorici, v duhu člena 6 ustave, v skladu s,3.,,členom deželnega statuta avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine,-kBdoloča zaščito etničnih in kulturnih značilnosti vseh nrebivaleeAfV^dežteMciupo-števajoč resolucijo goriškega občinskega sveta z dne 29.12.1969 o zaščiti slovenske narodne manjšine in temu sledečimi ukrepi občinske uprave . a rabo slovenskega jezika, v duhu členov 18 in 20 statuta rajonskih konzuli gori.ške občine, ki predvidevata rabo slovenskega jezika in ustrezno prevajalsko službo; izhajajoč iz deželnega zakona, ki določa finančno pomoč občinam za dvojezično poslovanje; v duhu italijansko-jugoslovan-skega sporazum? v Osimu, ki predvideva največjo možno zaščito narodnih manjšin, sklene spremeniti svoj notranji. pravilnik, odobren dne 28. novembra 1950, in dopolniti člen 18 i-stega z naslednjim besedilom:
«Na zasedanjih občinskega sveta je raba slovenskega jezika, poleg i-talijanskega, povsem priznana tako v pismeni kot v ustni obliki. Na zah-
nih glasovanj v tržiškem občinskem svetu.
Nov odbor goriške sekcije VZPI
Prejšnji večer so se sestali odborniki goriške sekcije VZPI - ANPI, v kateri so včlanjeni tudi bivši partizani iz Pevme, Oslavja in Štmar-ra, ki so bili izvoljeni na občnem zboru sekcije, ki je bil 31. januarja letos.
Za predsednika je bil izvoljen Franco Canevali, za podpredsednika Avgust Lenardič. Tajnik je Erika Paulin, blagajnik Karel Sošol, Karel Prinčič je gospodar, Silvino Poletto in Milan Furlan pa odbornika za propagando. V nadzornem odboru so kot predsednik dr. Milan Brešan, člana pa Franc Valentinčič in Domenico Meneghini.
Prispevajte sa
tevo enega svetovalca je treba poskrbeti za prevod. V ta namen se u-stanovi ustrezna prevajalska služba.»
V nadaljevanju seje so svetovalci postavili nekatera vprašanja. Chia-rion (KPI) je hotel vedeti, kdaj bo prišla na dnevni red diskusija o proračunu. Župan je odgovoril, da bodo o tem razpravljali v odboru v ponedeljek, in da.bodo osnutek proračuna poslali tudi predsednikom rajonskih svetov.” 'Waltritsctr (PSI) je hotel vedeti, če so resnične. vesti o porazdelitvi ^deželnega •-= denarja za soie. Župan je vest potrdil, dodal pa je, da občina išče posojila, da bi popravila tudi druge šole, ki jih ima na programu (med temi tudi nekatere slovenske v Ul. Combi).
Do širše debate je prišlo, ko je odbornik za javna dela Zucalli predlagal podpis konvencije z gradbenim podjetjem SERCON, ki naj bi na zemljišču določenem za ljudske hiše v Ločniku zgradilo 33 stanovanj, za katera bi dobilo podporo vlade na pcdlagi lanskega zakona. Stanovanja naj bi stala po 235 tisoč lir za k v. m z možnostjo poviška do 15 odst., možnost nakupa pa bi imele osebe, ki imajo do osem milijonov letnega dohodka. Predlogu so se odločno uprli domala vsi. Liberalec For-nasir je dejal, da so te gradnje na po nizki ceni razlaščenem zemljišču in z državnim prispevkom dražje od tistih v prosti prodaji. Stanovanja naj bi veljala 24 milijonov lir, kar pomeni 100 tisoč lir mesečne najemnine.
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti, in pod predsedstvom političnega tajnika Damijana Paulina razpravljalo o nekaterih izredno važnih vprašanjih, ki pretresajo življenje slovenske manjšine v tem času.
Tako je tajništvo zavzelo odločno stališče v borbi za uveljavitev uporabe slovenskega jezika v vseh izvoljenih svetih in zato je dalo nalogo vsem svojim izvoljenim predstavnikom, naj v svetih, kjer zastopajo Slovensko skupnost, takoj povzamejo potrebne ukrepe, zlasti v goriški občini, ter v ostalih občin-; skih svetih.
Tajništvo se je nadalje zavzelo za I preusmeritev Zavoda za trgovino v Gorici ter s tem v zvezi sprejelo naslednji dokument:
«Tajništvo Slovenske skupnosti, zbrano na seji v ponedeljek, 16. t. m., je obravnavalo tudi problem preusmeritve državnega strokovnega zavoda za trgovino v Gorici in sprejelo naslednjo resolucijo: i Slovenska skupnost v skrbi za raz-, voj slovenskega šolstva poziva pokrajinski odbor v Gorici, da podvza-me vse potrebne korake, da se državni strokovni zavod za trgovino s slovenskim učnim jezikom v Gorici preusmeri v tehnični zavod za trgovino s popolnim petletnim poukom.
Opozarja, da ministrski odlok objavljen v Uradnem listu (Gazzetta Ufficiale) dne 7. februarja 1976 št.
Avtomobilist podrl kolesarja:
pridržana prognoza
Na kirurškem oddelim tržiške bolnišnice su, v včerajšnjih jutranjih urah sprejeli s pridržane prognozo 51-letnega Giuseppa Rossija iz Tržiča, Ulica Nani 1, kateremu so ugotovili j>relres možganov -ir, poškodbe na obrazu. Iz podatkov, ki nam jih je posredovala cestna policija, smo izvedeli, da se je Rossi s kolesom ponesrečil v Ulici Cosulich. Okoliščine nesreče niso še povsem pojasnjene Po tej ulici je svoj ford vozil 53-letni Giovanni Maffredin iz Ulice Boito 55, kateremu, kot je sam dejal, je pred križiščem z Ulico Rossini kolesar presekal cesto. Kljub hitremu zaviranju ni avtomobilist utegnil preprečiti trčenja, ki je bnc precej silovite, tako da je kolesar obležal na asfaltu.
Zavod za pomoč državnim uslužbencem javlja, da bodo letos imeli na razpolago za otroke državnih u-službencev 6.500 mest v obmorskih in 4.500 mest v gorskih počitniških kolonijah. Podrobnejše informacije v vseh pisarnah ENPAS.
34 določa kot zadnji rok za predstavitev prošnje za ustanovitev novih šol ali za preusmeritev že obstoječih, datum 7. marec 1976.
Poziva vse odgovorne dejavnike, predvsem izvoljene slovenske predstavnike, da se odločno zavzamejo za uspešno rešitev te šolske zadeve. To bo omogočilo, da zavod doseže širše poklicne možnosti in svojim dijakom nudi v:šjo in popolnejšo pripravo za življenje. Istočasno bo rešeno tudi vprašanje obstoja tega važnega zavoda.»
PD « OTON ŽUPANČIČ » ŠTANDREŽ
vabi danes, v soboto, 21. februarja. ob 20.30 v svojo dvorano na
KONCERT ZBORA IZ ŽIROV
v škofjeloški občini.
Kino
Gorica
VERDI 16.30—22.00 «40 gradi all'ombra del lenzuolo». Barbara Bouchet in Thomas Miljan. Barvni film. Pre-oovedan mladini od 14. letom.
CORSO 17.00-22.00 «Lo squalo». R. Sbaw in R. Scheider. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.00—22.00 «Irene, Irene». O. Carlini in S. Sedat. Barvni film.
CENTRALE 16.30—21.30 «Cenerentola». Barvna W. Disneyeva risanka.
VITTORIA 17.00—22.00 «La verginella». Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
/ rzic
EXCELSIOR 16.00-22.00 «H padrone e l’operaio». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Emanuelle nera». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Kitajska četrt», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Ključ za vsako ključavnico», švedski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «šerif iz države Tennessy», ameriški barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA; Sara Dililio, Lorenzo Zanette, Massimo Sanfilippo, Tatiana Bonavita, Laura Calabrese. Gabriele Macorin, Cecilia Taglianut in Sebastjan Tomšič.
SMRTI • 70-letni krojač Ubaldo Si-monetti, 74-letna upokojenka Maria Venier, 81-letna upokojenka Marija češčut, 75-letna bolnic,, Irma Ra-gusa, i!71etna upokojenka Bernarda Perko vd. Nadaja. 81 letni upokojenec Francesco Reja, 62-letni upokojenec Oreste PellVa., 81-letna gospodinja Marija Martinolič vd. RadislovP, 69-letni upokojenec E-tnilio Buiat.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev Korzo 57, tel. 28-79.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant'Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii
NA POBUDO NEKATERIH TRGOVCEV
ENAJST LET PO ROPU V BANKI V R0MANSU
DIJAŠKO MATICO
NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Svetovalec Paulin je predlagal rabo slovenščine v občinskem svetu
Občina hoče dati gradbeniku razlaščena zemljišča v Ločniku za gradnjo dragih zasebnih hiš - Župan potrdil, da dežela ni dala denarja za gradnjo slovenskih šol
Odbor se je znašel v manjšini - Župan De Simone prekinil sejo
Prizadevanja za sprejem televizije Montecarlo
Verjetno se za tem skriva tudi širjenje lista «Il Giornale»
Bomo lahko v kratkem tudi na Goriškem gledali italijanske programe televizije kneževine Montecarlo? Vemo da se nekateri trgovci z radijskimi in televizijskimi aparati zanimajo da bi dobili ustrezen prostor na katerega naj bi postavili pretvornik, preko katerega bi bilo moč sprejemati programe te televizijske postaje, Culi smo, da so se nekateri zanimali celo za prostor na pobočju Sabotina, kajti pretvorniki postavljeni na krminski gori ' ali na Kalvariji bi bili na prenizkem kraju. Ne vemo pa kako bi bilo z višjim pobočjem Sabotina, ki je pod nekakšnim vojaškim nadzorstvom.
Če imajo trgovci z radio in tele-aparati v tem le svoje običajne trgovske račune in upajo na večjo prodajo barvnih televizorjev (potreben pa bi bil dvojni sistem PAL -SECAM kajti TV Montecarlo oddaja po francoskem SECAM sistemu), i-majo nekateri drugi čisto drugačne račune.
V zadnjem času so se razširile vesti, da namerava milanski konservativni dnevnik «H Giornale» odpreti svoje uredništvo tudi v Vidmu in da namerava posvetiti dnevni kroniki naše dežele, predvsem pa Vidmu in Pordenonu dve cčli strani. S tem v zvezi naj bi bili že skoro sklenjeni pogovori s skupino videmskih in pordenonskih industrijcev, ki so zagotovili Montanelli ju in njegovemu časopisu najmanj pol milijarde letnih prispevkov v obliki reklame. Če bi zares do tega prišlo bi
Zakaj smo to omenili potem ko smo pisali o prizadevanjih trgovcev, da bi pri Ras postavili pretvornike s katerimi bi bilo moč sprejemati televizijske programe iz Montecar-la? Vedeti namreč moramo, da so na televiziji v Montecarlu pričeli šele z letošnjim letom oddajati tudi televizijski dnevnik, ki ga pripravljajo vsak dan. . . v Milanu, v uredništvu «il Giornale». Ta televizijski dnevnik seveda odraža konservativna stališča tega milanskega dnevnika. Brez dvoma so vse te akcije, čeprav ločene, na posamezna področja, povezane med seboj. Ko bi prišlo do ustanovitve videmske redakcije že omenjenega časopisa bi kot logična posledica sledile v te-lednevniku Montecarlo tudi kake deželne televizijske vesti. Očividno nekaterim ni všeč, da imajo vsak dan na koprski televiziji izčrpne vesti iz naše dežele in skušajo to na en ali na drug način blokirati.
Da je akcija radia in televizije Montecarlo v naši deželi že več časa koordinirana je tudi dokaz v tem, da že nekaj mesecev v vseh kinodvoranah naše dežele dajajo veliko reklamnih oglasov ki vabijo na poslušanje «prijateljskega» Radia Montecarlo.
V goriški splošni bolnišnici so včeraj sprejeli na zdravljenje 47-letno gospodinjo Liljano Grugliano, ki se bo zaradi poškodb na levi nogi
__________________ _	=	morala zdraviti 5 dni. Gruglianova
se znašel v težavah videmski dnev- j sc Je okoli 11. ure peljala z mope-nik «Messaggero Veneto», istočas- ! dom po Ulici Santa Chiara, ko jo je no pa bi milanski konservativni I podrl avtomobil, katerega je uprav-dnevnik dobil močno oporo v naši j ijal Ottocaro Cassani iz Gorice, deželi.	* Ul. dei Gelsi 47.
Socialist Nanut, je poudaril, da se ,še enkrat s silo odvzema kmetom zemlja za gradnjo hiš zasebnikov z visokimi dohodki.
Tudi Paulin (Slovenska skupnost) je bil kritičen in je poudaril napačnost zakona 865, komunistka Pirella pa je dejala, da se na tak način hoče izmaličiti dober zakon, kot je zakon 865. Zucallijev predlog ni v skladu z duhom in črko omenjenega zakona in če bo šlo tako naprej, bo občina dala zemljišča, namenjena ljudskim gradnjam, zasebnim gradbenikom. Ker so v debato posegli drugi svetovalci, je demokristjan Polmonari predlagal odložitev razprave.
Ob 22.15 je župan De Simone po dolgi razpravi nenadoma prekinil sejo, potem ko je 24 svetovalcev glasovalo za odložitev razprave, ki jo je predlagal svetovalec Nanut. Za takojšnje glasovanje pa se je izreklo le sedem svetovalcev; med temi so bili le odborniki KD in PRI in svetovalec PSDI Bianconi. Poleg o-pozicijskih, so tudi demokristjanski svetovalci imeli številne polemične pomisleke do predloga odbora. Na hodniku jc po zaključku seje tajnik PSDI Bianconi grozil s takojšnjo krizo.
Slikarske razstave v Tržiču in Gorici
V	Tržiču bodo danes popoldne odprli kar tri slikarske razstave. V galeriji «Sagittario» bo ob 18. uri otvoritev razstave mladega slikarja Renza Pagotta iz Gradišča. Vedno ob 18. uri pa bo v galeriji Universal otvoritev razstave desetih italijanskih sodobnih kiparjev. Ob 18.30 pa se bo v galeriji «La sfera» predstavila slikarka iz Latisane Marisa Zatti.
V	goriški galeriji «La bottega» pa je bila v četrtek zvečer otvoritev o-sebne razstave tržaškega slikarja Enza Marija, ki prikazuje v svojih delih tržaški Kras, ki ga hoče videti očiščenega vsega onesnaženja. Razstava bo odprta petnajst dni.
Dve leti zapora pogojno zaradi obrekovanja in krivega pričevanja
Lucio Colaut je prijavil preiskovalcem trojico, ki ni bila ničesar kriva
Pred goriškim sodiščem so včeraj po enajstih letih razpravljali o dogodku, ki je takrat globoko odjeknil med goriško javnostjo in o katerem so precej mesecev kasneje govorili na cestah in v kavarnah. Gre namreč za rop, ki je bil izvršen 4. januarja 1965. leta v podružnici «Cassa di Risparmio» v Romansu ob Soči. iz katere so ukradli 3 milijone lir. Kot so takrat obširno poročali časniki, sta neznanca vdrla okoli 16. ure v bančne prostore ter s samokresom v rokah prisilila uradnika, da jima je napolnil torbo z vsemi bankovci, ki so bili v železni blagajni.
Po tem dogodku so preiskovalci u-smerdi preiskavo v razne smeri, da bi prišli na sled roparjema, ki sta za takratne čase izvršila izreden tatinski podvig. Ko je bila preiskava na višku se je karabinjerjem in kasneje državnemu pravdniku predstavil 35-letni Lucio Colaut, ki je i-menoval tri osebe, Benita Munarina, Gianpaola Lo Presti j a in Carla Do-rinija. Te naj bi po Colautovem pričevanju oropale banko v Romansu ob Soči. Pri tem je Colaut, ki so mu včeraj sodili zaradi obrekovanja in lažnivega pričanja, navedel nekatere okolnosti, tako da je preiskovalni sodnik izdal nalog za aretacijo trojice ki je najprej priznala tatvino, kasneje pa je vse zanikala. Na sodni o-bravnavi pred porotnim sodiščem so vse tri oprostili. Pred sodiščem v Benetkah so namreč sodili dvema Benečanoma, ki sta priznala rop v podružnici «Cassa di Risparmio» v Romansu.
Po popolni oprostitvi Munarina, Lo Prestija in Dorinija, sta prva dva prijavila sodišču Lucia Colauta zaradi obrekovanja in lažnivega priče-
vanja. Razprava se je pričela včeraj zjutraj pred goriškim sodiščem (predsednik dr. Costa, stranska sodnika dr. Bassi in dr. Succi, javni tožilec) dr. Laudisio, zapisnikarka Kogoj).
Ob zaključku prvega dela razprave je odvetnik zasebne stranke Ber-nost zahteval primerno kazen za obtoženca ter povračilo stroškov za Munarina in Lo Prestija v višini 5 milijonov lir. Javni tožilec je v svojem kratkem nastopu zahteval za obtoženca 1 leto in 4 mesece zapora.
Colautov branilec odvetnik Primožič je izrazil precejšnje pomisleke glede trojice, ki j? bila oproščena ropa. Odvetnik je namreč dejal, da so trije najprej priznali tatvino, potem pa jo zanikali. Tako ravnanje brez dvoma pomeni, da so trije bili nekako vpleteni v ta podvig.
Ni izključeno, je dejal odvetnik, da so vsi trije ob sodelovanju Colauta pripravili načrt za roparski podvig. V tem času pa jih je druga roparska banda prehitela. Iz pogovorov, ki jih je imel Colaut s trojico, je prišel do prepričanja, da so prav njegovi tovariši izvršili tatvino v njegovi (d-sotnosti. Zaradi tega, ker ni dobil del plena, se je obtoženec hotel maščevati in trojico prijavil preiskovalnim oblastem. Zaradi vseh teh olajševalnih okoliščinah, je obtoženčev branilec zahteval za svojega varovanca najnižjo kazen.
Povsem drugačnega mnenja je bilo goriško sodišče, ki je Lucia Colauta prepoznalo za krivega in ga obsodilo na 2 leti zapora pogojno ter na plačilo odškodnine Munarinu in Lo Prestiju, vsakem* v višini 1 milijona lir .
21. februarja 1971
PICASSOVA «GIIERNICA» SPET NA DNEVNEM REDE
Končno je nekatere «zgodovinarje» prepričala nemška bomba
Da se razmere v Španiji po smrti diktatorja Franca spreminjajo, ni nikakršnega dvoma. Res je, da še dolgo ne bomo mogli govoriti o demokratični Španiji, saj si vlada, začasna krona in tako imenovani parlament, ki s pravim parlamentom nima nobene zveze, lastijo vse pravice, milijoni Špancev, pravzaprav vsi narodi Španije pa gredo svojo pot. Vendar se že delj časa kažejo znaki nekakšnega od-tajanja in to na najrazličnejših področjih, celo v umetnosti. Značilen je glede tega primer Picassove umetnostne kompozicije Guerni-ca, ki posredno ilustrira ta razvoj v Španiji. Londonski list «Econo-mist» je zadevo prikazal takole.
Na dan 26. aprila 1937 je bil v baskovskem mestecu Guernici sejem. čeprav je bilo bojišče komaj 30 km stran od baskovskega mesta, je na trgu kar vrelo kmetov, njihovih žena in tudi republikanske vojske. In nenadoma se je vse spremenilo v pekel. Obležalo je 2000 ljudi, 1000 oseb pa je bilo ranjenih. Središče Guernice je bilo popolnoma razrušeno. Baskovska vlada je objavila uradno sporočilo, da so mesto napadla nemška letala v službi generala Franca. Naslednjega dne, 27. aprila, pa je propagandni aparat generala Franca izjavil, da so Guernico požgali baskovski branilci mesta.
Ko so ob koncu vojne sodili nacističnim zločincem, je feldmaršal Goering na sojenju leta 1946 izjavil, da je bila Guernica poskusna tarča nemških pilotov. Od tedaj so mnogi zgodovinarji, med njimi tudi znani britanski učenjak sir Hugh Thomas zapisali, da je bila Guernica prva žrtev nemških bombnikov v novem sistemu bombardiranja, ki je pozneje dobilo označbo «coventriranje» po bombnem napadu ali bolje po popolnem uničenju angleškega mesta z bombnim napadom. časnikarji, ki so po tem bombnem napadu prišli med prebivalstvo Guernice, so zapisali, da so jim preživeli prebivalci mesta povedali, kako so na lastne oči videli nemška letala. Toda propagandni stroj generala Franca je ostal vse do danes dosleden svoji izmišljotini.
Toda že pred dvema letoma so se španski umetnostni kritiki začeli preusmerjati, pred nedavnim pa so začeli s kampanjo, da naj se znamenito delo Pabla Picassa «Bombardiranje Guernice» prenese v Španijo. Kakor je znano, je slovito delo španskega umetnika pred drugo svetovno vojno odšlo preko A-tlantika. Zahteva španskih umetnikov je bil prvi takšen «akt upora», ki ga španska uradna cenzura ni zadušila. Še več, to je bil tudi prvi primer, da španska cenzura ni demantirala resnice o tem, kdo je Guernico bombardiral.
Ko so lani delavci na nekem gradbišču v Guernici izkopali nad 200 kilogramov težko bombo, so španski vojaški strokovnjaki ugotovili in nato tudi izjavili, da gre za nemško bombo. Pri tem je zanimivo, da so španski uradni to se pravi Francovi listi o tem molčali, vtem ko so kolikor toliko neodvisni dnevniki objavili vsaj kratko vest. Barcelonski tednik «Mundo» pa je objavil celo uvodnik pod naslovom «Resnica o Guernici». V članku je rečeno, da so italijanski torej fašistični bombniki napadli most blizu Guernice, njihovi nemški, torej nacistični zavezniki pa
so «sejali strah in smrt med mirnim prebivalstvom malega baskovskega mesta».
Ob tem pisanju, so mnogi pričakovali, da bo prišlo do ostrih intervencij, morda celo do prepovedi časopisa. Pa se ni nič zgodilo. Iz španskih uradnih krogov so se slišale tudi izjave, da že ni več nobene prepovedi, da se govori o dejstvih, to se pravi o tem, da so nacistični zavezniki generala Fran-napadli Guernico. Pri tem pa ni nihče omenil izmišljene zgodbe, da so si Baski za časa državljanske vojne sami porušili svoje mesto.
Med Španci pa ni redek tisti, ki pravi, da so si zgodbo o Baskih, ki naj bi bili uničili svoje mesto pravzaprav izmislili Nemci in da jo je Franco le povzel, ker je šlo za vojaški akt zaveznika, za dejanje, ki naj bi ga bilo treba podpreti. Ti Španci še dodajajo, da je Franco po končani vojni takoj odobril sredstva za ponovno gradnjo Guemi-ce. Baski pa pravijo, da bi Franco ne bil dal niti pol pesete, če bi si bili Baski porušili svoje mesto. Čeprav je ves svet vedel, kdo je bombardiral in uničil Guernico, je za nekatere zgodovinarje sedaj največ zalegel 200 kilogramov težak dokaz — nemška bomba.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ |
Umetniško bogastvo Sabina Coloni j a v galeriji Costanzi
V galeriji «Lo Squero» v Miljah razstavljajo trije znani tržaški likovniki. Na sliki «Enterier» Alda Bressanuttija
Končno se je Trst primerno oddolžil spominu tržaškega slikarja Sabina Colonija, ki je umrl pred letom dni pri samih 44 letih. Na pobudo občinskega odborništva za kulturo ter v organizaciji mestnega muzeja Revoltella in sindikata za slikarstvo, kiparstvo in grafiko so v sredo zvečer odprli v palači Costami zelo obsežno in popolno postumno razstavo njegovih del. Tudi tisti, ki so pokojnega umetnika pobliie poznali in zahajali celo v njegov studio, obstanejo ob tolikšnem bogastvu le na enem mestu zbranih del. Še več, kdor je bil neredko z njim nezadovoljen ob tem ali onem delu, ob občasnem njegovem naglem u-stvarjanju, se sedaj ob vstopu v razstavno dvorano palače Costanzi prepriča, da je s smrtjo Sabina Colonija naše mesto izgubilo pomembnega umetnika.
Na svečani otvoritvi v sredo zvečer sta o Sabinu Coloniju spregovorila občinski odbornik za kul-
................m................................n.™...........mn»......................................n»..»..
KULTURNO PISMO IZ MARIBORA
Odličen koncert «Slave Klavora» ter Teatro Stabile z «Nergačem»
koncert enega najboljših moških pevskih zborov v Evropi je oživil Shakespearja - Lepo so se predstavili tudi Cehi
Dobro pripravljen Mariborski teater
V Mariboru že dolgo nismo doživeli toliko prvovrstnih umetniških dosežkov v sorazmerno kratkem, komaj enomesečnem strnjenem zaporedju.
Razveseljivo je, da med nje štejemo uspehe domačih ansamblov, koncert moškega zbora Slave Klavora in premiero Shakespearjevega Riharda II. v izvedbi Drame SNG Maribor in dvoje gostujočih ansamblov: koncert čeških u-metnikov Linha Singers iz Prage in predstavo Goldonijevega Nergača v izvedbi'itdlijdhškega gledališča Teatro Stabile iz Trsta. Razveseljivo, ker dokazuje visoko, izvajalsko stopnja, dveh domačih u-metniških ustanov v drugem največjem kulturnem slovenskem mestu in da so Mariborčani čedalje bolj deležni tudi prireditev priznanih inozemskih umetniških ansamblov.
Lep pevski večer je nudil jubilejni koncert Slave Klavora, s katerim so počastili dvajset let u-spešnega umetniškega vodstva dirigenta prof. Jožeta Gregorca. Da ne bo pomote. Prof. Jože Gregorc deluje sicer že nad štirideset let v zborovski glasbeni kulturi Slovenije, le da dvajset let svoje znanje posveča nepretrgoma mariborskemu pevskemu zboru Slava Kla-
vora, ki je v letih njegovega vodenja segal po najvišjih lovorikah doma in v svetu. Znana so priznanja, ki jih je prejel na mednarodnih tekmovanjih v Nišu, Arezzu, Llangolenu, Gross - Cimmernu in na koncertih v Beogradu, Grazu, Budimpešti, Londonu, Parizu, Bologni in drugod in ne nazadnje ko je pel primorskim Slovencem v Trstu, Korošcem v Globasnici in po-rabskim Slovencem v števanovcih.
Predolg bi bil seznam vseh krajev, koder so nastopali in vseh priznanj, ki so jihxbili prejeli, bodisi zbor ali zborovodja sam. Dejstvo je, da štejejo zbor Slava Klavora med najboljše tnoške pevske zbore v Evropi. Za tolikšne uspehe pa je potreben ogromen napor pevcev in njihovega zborovodje Gregorca.
Občudovanja vredno je, da je prof. Jože Gregorc s svojim umetniškim žarom in znanjem zmogel dvigniti popolnoma amaterski zbor na tolikšno profesionalno raven, ki jo je izpričal tudi na svojem zadnjem koncertu v Mariboru. To je bilo možno doseči le z umetniško disciplino vsega zbora in z natančnostjo zborovodje - pedagoga, kakršen je prof. Gregorc.
Zbor je ubran z lepimi tenorskimi in basovskimi glasovi, zmožen
liiilHHiniliill'»................................................................................................................ imi. n ulili'n... mimi.n.».'lil. .»n. ni.
Patronat KZ - INAC svetuje
Se zavarovanec more odreči pokojnini?
Vpr.: «Sem letnik 1914 in ob dopolnitvi 60. leta starosti sem pred poldrugim letom predložil na 1NPS prošnjo za starostno pokojnino, ker imam 26 let dela. V pričakovanju rešitve pokojnine sem zaradi ne preveč rožnate družinske finančne bilance še vedno o-stal na delovnem mestu. S 1. januarjem letošnjega leta pa me je delodajalec uvrstil v precej višjo kategorijo, tako da sedaj prejemam znatno višjo mesečno plačo. Neki znanec mi je svetoval, naj se sedaj odpovem pokojnini, ker bom čez kako leto imel pravico do precej višjega pokojninskega zneska. Res ne vem, kaj naj naredim, saj nameravam delati še nekaj let, starostno pokojnino pa so mi po tolikem času sicer odobrili, vendar mi niso še izdali knjižice, temveč sem v teh dneh prejel le bančno nakazilo s katerim mi 1NPS likvidira zaostale obroke. Postavljam vam s tem v zvezi nekaj vprašanj: se lahko odpovem pokojnini? Bi se mi splačalo počakati še kako leto? Koliko višjo pokojnino bi mi dodelili?» R- K.
Na področju socialnega skrbstva zakon predvideva, da ima vsak podrejeni delavec, ki je vsaj 15 let nakazoval prispevke v sklad splošnega obveznega zavarovanja, ob dopolnitvi 60. leta starosti (ženske s 55. letom) pravico do starostne pokojnine, katere višino odmeri INPS na podlagi let zavarovanja in odgovarjajoče višine plačanih prispevkov. Vendar zavarovancu ne priznajo pokojnino avtomatično, temveč mora predložiti na zavarovalni zavod ustrezno prošnjo. Upokojitev stopi v veljavo od prvega dne naslednjega meseca: recimo, da zavarovanec vloži prošnjo danes, ko ima 62 let, mu ne bo INPS izplačal dve leti zaostankov, temveč bo pokojnina «tekla» od 1. marca dalje.
Vi ste ob dopolnitvi starostnega pogoja takoj vložili prošnjo, po zakonu pa se lahko tej vprašani pokojnini tudi odrečete, torej INPS lahko arhivira ustrezno prošnjo, vendar pod pogojem, da ni prosilec še prejel bančnega nakazila, s katerim zavarovalni zavod poravnava vse dozorele in neizplačane pokojnine, in seveda da mma še v rokah pokojninske knjižice. Vi sicer pravite, da so vam že poslali nakazilo, kar deloma otež-koča celotno zadevo. Zato vam svetujem, da nakazila nikakor ne vnovčite, temveč da naslovite na INPS prošnjo, naj vam pokojnine ne izplačuje in da obenem vrnete neinkasirano nakazilo. O tej zadevi se mora izreči osrednji urad INPS v Rimu, ki je edini pristojen na - tem področju. V najslabšem primeru vas bodo prisilili, da sprejmete starostno pokojnino in torej mkasirate ves dozoreli znesek, ki vam pritiče. V nasprotnem primeru, kot je najbolj ver-letno, pa bo INPS začasno arhiviral vašo prošnjo in ko boste spet zaprosili za upokojitev, vam bodo ponovno izračunali pripadajoči znesek, seveda upoštevajoč nove pogoje.
In kateri so novi pogoji? —- Ko ste predložili prošnjo, so izračuna-li višino pokojnine na podlagi prejemkov (pensione retributiva), torej povprečja zadnjih treh let v višini 74 odstotkov. To je seveda veljalo za polno dobo 40 let, če pa zavarovanec uveljavi manj let, se logično sorazmerno zmanjša tudi odgovarjajoči pokojninski znesek. S 1. januarjem letos pa se je ta odstotek povišal za 6 odst. (80 odst.), torej bi vam čez kako leto odmerili višjo pokojnino po sledečih novih kriterijih: 1) pokojninsko osnovo bi upoštevali v višini 80 odstotkov; 2) uveljavil bi večje število let, torej bi bila «razlika» od 40 standardnih let manj-
ša in pokojnina bi bila seveda višja; 3) predvsem sedanje višje plače višjo pokojninsko osnovo, ki jo izračunajo na podlagi prejemkov v zadnjih treh letih
Torej objektivno bi vam INPS čez tri leta «odštel» neprimerno višjo pokojnino, pri tem pa morate upoštevati, da praktično izgubite tri leta sicer nižje pokojnine, do katere bi imeli pravico. V kolikor pa vam delo še ne teži, se vam po drugi strani splača še malo počakati na upokojitev.
Še zadnje navodilo: v kolikor INPS ne bi prejel vaše odpovedi pokojnine, boste lahko nove prispevke za delo po 60. letu starosti
dodali na pokojnino vsaki dve leti. * * *
Vpr.: «Prve dni januarja sem vložil prošnjo za otroško doklado pri kmečkem zavarovanju, ker moja hči obiskuje višjo šolo. Tedaj sem priložil prošnji tudi vso predpisano dokumentacijo. V teh dneh pa sem prejel na dom nov formular INPS za otroško doklado. Čemu služi?»	E. S.
Posebno upravljanje neposrednih obdelovalcev je pred časom javilo, da bodo-avtomatizirali postopek za dodeljevanje otroške doklade. Na podlagi lanskih prošenj so s pomočjo mehanografskih naprav natisnili že označene formularje, ki jih mora zainteresirani zavarovanec izpolniti in predložiti na SCAU, ki jih nato odda INPS, potem ko ugotovi pravico do otroške doklade.	(
Ta novi postopek pa se je precej zavlekel in ko je napočil običajni rok za predložitev zadevnih prošenj, sta tržaški INPS in SCAU svetovala, da dokler ne pošljejo iz Rima novih navodil, velja dosedanja praksa, zato ste vi že vložili prošnjo na starih formularjih. To pa ni nič hudega: zadostuje, da podpišete novi formular in ga priložite že oddani prošnji.
vsakršnega niansiranja brez kakršnegakoli napenjanja. Vsekakor sad mojstrskega oblikovanja zborovskega zvoka. Izredni so solisti z lepimi, čistimi glasi, ki se jim pozna izredna pevska tehnična šola. Bilo je mnogo navdušenja med poslušalci, ki so napolnili veliko Unionsko dvorano do zadnjega kotička.
Razen znanih, priljubljenih slovenskih umetnih pesmi, so zapeli še vrsto narodnih pesmi raznih na- . rodov v njihovih originalnih jezikih. Vsaka interpretacija,,]# doživela gromek aplavz. Ob koncu, ko so še z govori in darili počastili zadušnega jubilanta prof. Gregorca, -aplavzi niso -prenehali; zbor je nato na zahtevo občinstva z dodatnimi priljubljenimi narodnimi pesmimi zaključil izredno u-spešni jubilejni vokalni koncert.
Sodim, da je bila drama Willia-ma Shakespeareja Rihard II. v u-nrizoritvi mariborske Drame, blagodejna osvežitev programa. Po sodobnih delih se kar prileže spet delo velikega klasika, ki s svojimi mislimi in poezijo vpliva na umetniški čut gledalca. Rihard II. je eno kraljevskih zgodovinskih dram, ki z deloma Henrik IV. in Henrik V. tvori znano Shakespearovo lancastrsko tetralogijo.
Drama v izredno lepem pesniškem prevodu mojstrskega preva-■ jalca Mateja Bora je bila v izvedbi mariborske Drame posebno doživetje. Pod režijskim vodstvom Branka Gombača je bilo v jedru čutiti kri in meso. Z nizanjem prizorov se je stopnjevala mrakobnost zločinskih naklepov, in v i-gralcih je trznila kri, ki je kipela in ledenela v njihovi notranjosti pri vojaških in ljubezenskih pustolovščinah.
Predvsem sta bila v središču pozornosti odlična igralca Rado Pa-valec kot slabič, razkošju predan vladar' kralj Rihard II. in Boris Hočeva^, kot hladen in krezkom-promisen vojvoda Henry Boling-broke. Borba med njima za oblast se je stopnjevala s tisto notranjo nabitostjo, ki je gledalce priklepala. Dobesedno zares: takšne tišine že dolgo ni bilo. Enkraten je bil njun prizor predajanja krone. Čutiti je bilo, da je bila predstava uglašena prvenstveno na odnos do oblasti željnih podanikov.
V ospredje sta stopili še vlogi vojvode Johna Gaunta v umirjeni in preudarni upodobitvi Marjana Bačka in vojvode Edmunda v živahni postavitvi Romana Lavrača. K njima bi prišteli še Thomasa Mowbraya Norfolkškega, ki ga je z močnim karakternim akcentom podal Boris Brunčka, vtem ko so se ostali igralci tako moški kot ženske, umaknili bolj v ozadje, kot bi ne hoteli preveč motiti glavnih akterjev. Kaže, da je bil to tudi namerni slog uprizoritve, ki naj kot nekakšen mozaik s temnimi barvami zariše obrobne mračne podtone.
Asketska konstrukcija scene Mileta Leskovca brez menjave prizorišč, naznačujoč jih zgolj z menjajočimi projekcijskimi oznakami, je bila sicer iznajdljiva, nekaj več kraljevskih poudarkov pa ji verjetno ne bi škodilo. Tudi temni toni kostumov, med katerimi je barvno skoraj premočno izstopala le kraljevska obleka s plaščem, so se imenitno vključili v tragično o-zračje, katerega občutju je stopnjevala delu primerna glasba Bojana Adamiča.
Prijeten kulturni dogodek je bil koncert češkega glasbenega ansambla Linha Singers iz Prage. Pod vodstvom umetniškega vodje Jirija Linhe, ki je sestavil svojevrsten vokalno - instrumentalni ansambel po vzoru slovite francoske
turo Giorgio Cesare, ki je pravzaprav svečanost le odprl, vtem ko je umetnostni kritik prof. Sergio Malesi na dolgo govoril o Sabinu Coloniju, o angažiranem človeku, ki je svojo politično zavzetost kazal. kot umetnik in kot človek. Poudaril je, da je bil Sabino Co-loni zelo razgledan človek in da je v nekaterih trenutkih nekako prehiteval čas, na vsak način pa dogajanja na umetniškem področju na našem področju in v Italiji nasploh, začenši z njegovim nadrealizmom. Zaradi teh svojih konceptov so, je podčrtal Malesi, pokojnega umetnika pogosto tudi odklanjali. In vendar je to bil velik realist, toda ne v smislu klasičnega pomena te besede, pač pa je njegov realizem realizem svetovne stvarnosti, s katero se je ob raznih okoliščinah potrebno spoprijemati.
Prof. Sergio Malesi je v zvezi s tem navajal celo določene vplive Picassa na še mladega tržaškega umetnika ob ustvarjanju «nove fronte» v prvih povojnih letih, ko se Sabino Coloni loteva nekih del, ki v davni dobi, pred obilnimi 25 leti, nakazujejo na poznejšo abstraktnost, ki je preplavila vso umetnost, vtem ko pa se je sam Sabino Coloni prav tedaj opredelil za socialistični realizem v umetnosti. V zvezi s tem je omenil tudi Colonijevo stensko slikarstvo, namreč veliko sedemnajst metrov dolgo in dva metra široko fresko o zgodovini tržaškega delavskega gibanja v dvorani sedeža KP1 v Trstu, ki pa je žal bila pozneje uničena.
Prof. Malesi je nato prikazal Colonijevo odbobje abstraktnosti, vendar se je njegova umetnost nato spet prelevila v figurativ-nost, toda ne več v realizem pač pa surrealizem. Dotaknil se je tudi Colonijeve dejavnosti na področju kiparstva in je svoja izvajanja zaključil, da je Coloni pustil svojemu mestu vidne sledove, kar je pravzaprav že prej, v začetku otvoritve podčrtal tudi občinski odbornik Giogio Cesare, ki je rekel, da spada «emblematični lik» Savino Coloni med tiste tržaške likovne ustvarjalce «ki so pustili za sebaj vidne sledove v bogatenju kulturne in umetniške stvarnosti našega mesta.»
Kot smo rekli, je Colonijeva - razstava zelo bogata, in • zavzema vso njegovo dejavnost vse od leta 1947-48 pa do zadnjffi njegovih stvaritev. Organizatorjem, j^ž^tave je treba priznati zavzetost, aa so Sabinu Coloniju pripravili ob obletnici smrti lepo, dostojno počastitev.
skupine Les Suringle Singers, so izvedli koncertni program ljubkih komornih del starih mojstrov. Praški ansambel sestavlja šest pevcev in pet instrumentalistov, ki pa ne nastopajo vselej v celoti.
Zanimiv je ansamblov pristop do baročnih skladb. Njihove instrumentalne glasove pojo namreč v ritmu swing a; s swing om okrepijo intenzivnost ritma in mu dodajajo jazzovsko ritmično oporo in barvo z basom in tolkali.
S koncertnega programa posnemamo, da glasba baročnjfi dUMéu sirov razodeva nenavadno vitalnost; zdi se, da jo je moč prilar. goditi zahtevam invpkusu raznih dob, ne da bi izgubila prepriče-valnost. Morda je eden izmed razlogov ta, da so te skladbe predvsem stvaritve glasbene arhitekture. Linha Singersi rekonstruirajo te spomenike tako, da jim dodajo jeklo, beton in steklo, material našega čase ...
Koncert je vseboval različne skladbe, predvsem v transkripciji Emil Frelih
(Nadaljevanje na 8. strani) j
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Spremenite svoj zadnji načrt, ker je nerealen. Srečali boste starega prijatelja.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Skušajte izboljšati način poslovanja. Pokažite ljubljeni osebi bolj odkrito svoja čustva.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Izrabite sposobnosti svojih sodelavcev. Odšli boste na potovanje z neko simpatično osebo.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) V svojem dopoldanskem delu boste dosegli lep uspeh. Ne bodite pretirano zaprti vase.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V finančnem pogledu se ne opirajte preveč na neko obljubo. Skušajte razširiti krog svojih prijateljev.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Pred vami je ugoden posel. Skušajte mu posvetiti pozornost. Doživeli boste izreden prijateljski večer.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Bodite v svojem delu bolj dosledni, sicer lahko zabredete v neprijeten položaj. Zdravje dobro.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Otresite se navade, da se nanašate samo na druge. Poravnali boste spor, ki vas je ločil od drage osebe.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) V svojem delu ne boste naleteli na nobeno zapreko. Sreča in zadovoljstvo v družini.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Potrebno je, da se resno spoprimete z nasprotniki. Srečanje z o-sebo, ki ima na vas vpliv.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Bodite v finančnem poslovanju bolj odločni. Uresničili boste svoje čustvene želje.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne bodite preveč nestrpni v zvezi z nekim poslom. Srečne ure z drago osebo.
22.30
22.45
14.55
19.00
20.00
20.30
21.00
22.00
SOBOTA, 21. FEBRUARJA 1978
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Stari plesi
12.55	Komični filmi: Nore glave in Genialna ideja
13.30	DNEVNIK
14.00	Odprta šola: tedenska oddaja o vzgojnih problemih
17.00	DNEVNIK in Izžrebanje loterije
17.15 Program za najmlajše: Moj dom je ves svet 17.45 Program za mladino: Kvizi
18.30	Poljudna znanost: Obisk v muzeju
18.55	Sedem dni v parlamentu 19.20 Nabožna oddaja
Kronike dela in ekonomije, Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 XXVI. FESTIVAL V SANREMU - Zaključni večer
Namesto sobotnega večernega varietejskega programa ali pa namesto sobodne oddaje «Od A do Ž» bo nocoj na sporedu zaključni večer festivala v Sanremu, ki bo trajal dve uri. Festival italijanske popevke v Sanremu je bil nekaj let «visoko kvotirana» manifestacija italijanske lahke glasbe. Nato je začel sloves skupno z ravnjo prireditve pešati. Ker je prireditev tako upadla, da ni vzbujala več zanimanja pri javnosti, so letošnji prireditvi dodali naslov «Prvi mednarodni Sanremo», s čimer računajo, da bodo vzbudili zanimanje mlajše publike, ki bo ob dostopnejših vstopninah vsaj napolnila dvorano. V prvih vrstah znaša vstopnina 50.000 lir, česar si ne more privoščiti vsakdo HOTEL KEYSTONE. komični film DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
Lahka atletika: Evropsko prvenstvo v dvorani Tedenska športna oddaja Dribbling in Športni dnevnik VEČERNI KONCERT DNEVNIK
«COBRA: tre città per un’avanguardia»
«Prostor 1999»: VPRAŠANJE ŽIVLJENJA ALI SMRTI Vesoljska ladja je odplula z oporišča Alpha, da bi si ogledala planet, na katerem naj bi bile enake živjenjske možnosti, kakršne so na Zemlji. Toda na Alphi pride do incidenta: na ladji odkrijejo potnika, ki ga ob odhodu z oporišča ni bilo. Gre za moža doktorice Helen Russel, ki naj bi bil umrl pet let prej med nekim vesoljskim poskusom. Njegov prihod je pravzaprav nerazumljiv. Nerazumljiv je tudi njegov obstoj. V resnici pa je mož prišel zato, da bi ženi in njenim tovarišem preprečil pristanek na novem planetu. Toda njegova pojasnila niso jasna
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.35, 12.00 TV Šola
Potopis, Gozdne živali, J. Franičevič - Pločar, Urbanizem, Moderna terapija Boks: CLAY — COOPMAN
Miinchen: Evropsko prvenstvo v atletiki v dvorani Obzornik
H. Sienkiewicz: POTOP, serijski film Risanka DNEVNIK
Tedenski zunanjepolitični komentar V VSAKI SOBI ŽENSKA
Film je pred dvema letoma režiral Jaroslav Balik, pravi veteran češke kinematografije. Film V vsaki sobi ženska je njegov e-najsti film. Gre za film s sodobno tematiko in prikazuje skupino žensk v nekakšnem skupnem gospodinjstvu, kjer ne morejo druga pred drugo ničesar skriti. Med seboj pa so ženske zelo različne in imajo zato veliko težav. Poleg različnih drugih problemov igrajo v njihovem življenju pomembno vlogo tudi moški, kar je vzrok, da pride do vrste medsebojnih konfliktov, ki pa se razpletajo za vsako od njih drugače Moda za vas DNEVNIK
OPATIJA 76, posnetek
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
Boks: MUHAMED ALI — COOPMAN.
Lahka atletika: EVROPSKO PRVENSTVO, prenos iz Munchna Otroški kotiček DNEVNIK
SENCE IZGINJAJO OPOLDNE, serijski film Tretji svetovni mir, dokumentarna oddaja OPATIJA 76, zaključni večer festivala jug. lahke glasbe
ZAGREBŠKA TELEVIZIJA
12.00	Moderna terapija z zdravili, TV leksikon
16.00	«Doc Holliday», ameriški film
20.00	OPATIJA 76, zaključni večer zabavne glasbe 21.20 BELEŽKE IZ NOB, dokumentarna oddaja
21.55 «SVOJ MED TUJIMI - TUJI MED SVOJIMI», sovjetski film
9.30,
14.00
14.55 18.05 18.25 19.15
19.30 19.50
20.00
21.35
21.45
22.30
13.00
14.55
19.30 20.15
20.30
21.30
22.30
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Poslušajmo jih spet; 13.00 Glasba po željah; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Romantična simf. glasba; 19.10 Liki iz naše preteklosti; 19.20 Glasbene diagonale; 19.40 Pevska revija; 20.00 Šport; 20.50 Slovenske balade; 21.10 Zabavni orkester; 21.30 Vaše popevke; 22.30 Glasba za lahko noč.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Lahka glasba; 9.00 Folk glasba; 10.00 Z nami je...; 10.45 Nasveti; 11.15 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče lahke glasbe; 14.35 Italijanski zbori; 15.00 Orkester Borghesi; 15.45 Slovenski popevkarji; 17.00 Gledališki utrinki;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Vročih 100 KW; 18.35 Domače viže in napevi; 19.00 Prenos RL;
19.30	Glasbeni weekend; 22.00 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.00 Drugi zvoki; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Drobec satire; 15.40 Veliki variete;
17.10	Govorimo o glasbi; 19.30 Plošče lahke glasbe; 20.00 «La fedeltà premiata», opera.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Na današnji dan;
8.10	Glasbena matineja; 9.Ò5 Pionirski tednik; 9.35 Kaj vam glasba pripoveduje; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Sedem dni na radiu; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Ob bistrem potoku; Priporočamo vam. . .; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.45 «Vrtiljak»; 16.4? S knjižnega trga; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Gremo v kino; 18.15 Glasbeni omnibus; 19.40 Ljubljanski jazz ansambel; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 «Opatija 76»; 21.15 Za razvedrilo; 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 S pesmijo v novi teden.
Pise» C. GALE Riše: V. ČUK
PRIMORSKI DNEVNIK 5
IZBOR IZ DELA
21 .februarja 1976
Miama jim odpira vrata v Libijo
Smelt se dogovarja z libijskim investitorjem za nova naročila
LJUBLJANA, 18. febr. _
Sredi decembra minulega leta je začela poskusno obra. tovatd v Tripoliju jeklarna, v kateri lahko letno izdelajo iz starega železa 20.000 ton gredic. Graditev jeklarne »na ključ« je prevzel v sodelovanju z več kot 50 delovnimi organizacijami iz naše države ljubljanski »Smelt«, organizacija za inženiring investicijske graditve. Naročilo za graditev jeklarne so dobili na natečaju 1973. leta, na katerem je sodelovalo dosti znanih ponudnikov iz ZR Nemčije, Japonske in drugih razvitih industrijskih držav. »Smelt« je prevzel celovito investicijsko graditev, od izdelave glavnih načrtov, organiziranja graditve in opremljanja jeklarne do iz-šolanja delavcev in uspešnega začetka redne proizvodnje v jeklarni. Pri graditvi in opremljanju jeklarne so največ sodelovali Litostroj, Rade Končar, skopski Ta-kom in železarna štore, ki je vpeljala v libijski jeklarni proizvodni postopek. Po uspešni poskusni proizvod, nji se je libijski investitor začel dogovarjati s Smeltom o naročilu za dodatno investicijo, s katero bi podvojili zmogljivost jeklarne. Hkrati so se začeli dogovarjati tudi o tem, da bi Smeltu zaupali graditev valjarne, v kateri bi gredice predelovali v betonsko železo.
ZDRAVKO STEFANČIČ
Slanova olja in akvareli v Švici
Številnemu občinstvu je všeč impresivna poetičnost našega umetnika
V	galeriji Burkartsehof v Neuckirch-Egnachu pri St. Galenu v Svici so odprli kar zajetno razstavo najnovejših olj in akvarelov slikarja Franceta Slane.
Gost iz Ljubljane je Švicarjem predstavil okrog 60 del, med knierimi večina akvarelov nosi letnico 1976. Medtem ko se je razstava v galeriji Mladinske knjige v Ljubljani pravkar zaključila, Slanova prikaza v Gradcu in Celovcu — kot dve retro-spektivi akvarelov — še trajata.
V	svojskem podolgovatem, nekam panoramskem formatu je tu Slana razstavil motive petelinov, obale s starimi hišami, čolni, skala,mi, pticami in raor'em, stvarno m sanjsko hkrati, moderno, pa vendar slehernemu razumljivo. Njegova raznežena barvita akvarelna podlaga in nervozno odločne grafične Lini je ustvarjajo v vsaki kom poziciji mir in napetost. V nekaterih kompozicijah šopkov pa je s temačnim slojem napršere barve dosegel še posebno svetlo, iskrivo prosojnost.
Življenje oživlja
V mestih in naseljih, ki so jih že osvojile čete MPLA, se naglo razvija gospodarsko in politično življenje
POSEBEN TANJUGOV DOPIS
LUANDA, februarja — »Ljudske oborožene sile za osvoboditev Angole (FAPLA) pozivajo vse prebivalce, naj spet prično normalno živeti in delati. Vsi naj se vrnejo na svoja delovna mesta, ker bo MPLA vsem zagotovila popolno svobodo«.
Ta poziv so objavili po radiu, takoj ko se enote LR Angole, FAPLA vkorakale v veliki pristanišči Lobito in Benguela, na južni angolski fronti. To je bilo prvo znamenje, da je prišla svoboda. Enote FAPLA so iz hiš in ulic odstranile mrtve, ki so jih tukaj pustili Južnoafričani, enote UNITA in FNLA, predno so se umaknili. Nato so na ljudskem zborovanju, na katerem sta prebivalstvu spregovorila poveljnik FAPLA in delegat MPLA, na poslopju občine razobesili zastavo LR Angole in MPLA.
Delegat MPLA in vojaški poveljnik sta preprosto dejala, da je »končno prišla svoboda, da so sovražniki premagani« in takoj opozorila na tisto, kar je v tem trenutku najbolj potrebno napraviti: obnoviti proizvodnjo osnovnih dobrin »zase in za vojake ljudske armade, ki morajo osvoboditi tudi druge Angolce«. Organizacija življenja in proizvodnje v mestu je zdaj v rokah delegacije MPLA in »ljudskega odbora«, ki so ga kot obliko samoorganiziranja in obrambe ustanovili že med vladavino portugalskih kolonialnih oblasti, ki pa je pod UNITA in FNLA seveda deloval v ilegali. Delegacijo MPLA tvorijo delegat, ki ga je imenovala oblast v Luan-di, in aktivisti, ki so pobegnili pred sovražnikom ali pa legalno nadaljevali z delovanjem v mestu. Člana delegacije po večini voli ljudstvo samo in somišljeniki MPLA. Le-te vsi dobro poznajo, saj so to posamezniki, ki so se izkazali s političnim delovanjem v prid osvobodilnemu gibanju. Mnogi med njimi, in to se je največkrat pripetilo prav v Lobitu, so to plačali z lastnim življenjem. Tisti, kd se jim je posrečilo, da so se umaknili pred pokolom FNLA in UNITA so tudi legalno opravili veliko dela. Skorajda ves čas so bili v stiku s svojimi tovariši na osvobojenem ozemlju.
Da bi to dejavnost učinkovito organizirali, so v Luandi ustanovili nekaj organov, ki so pričeli delovati takoj' po osvoboditvi. Glavni organ je »DOM« (oddelek .za organi-! ziranje množic), ki ima svoja predstavniška telesa v vseh osvobojenih in okupiranih krajih v deželi. Drug pomemben organ je »Odbor za begunce«, ki ima prav tako svoje pododbore v vseh krajih Angole in ki skrbi za namestitev, začasno delo in oskrbo ljudi, ki so morali pred sovražnikom pribežati na osvobojeno’ ozemlje. Delegacije »DOM« in oddelki tega odbora spremljajo položaj v posameznih okupiranih krajih, pogostokrat odidejo celo do frontne črte, da bi se čimbolje seznanile s položajem na svojem področju.
V osvobojena mesta ali vasi pa prihajajo takoj za enotami FAPLA in pričenjajo or-
ganizirati življenje in oblast. Med begunci izvajajo mobilizacijo za vrnitev, kar je pomembno zato, ker so med begunci strokovni kadri, inženirji, učitelji, kvalificirani delavci in zdravstveno osebje.
Za temi oddelki v osvobojene kraje prihajajo predstavniki sindikatov, organizacije žensk, mladine, zdravstveni delavci, učitelji, upravno osebje itd. Ker se enote FAPLA le kratek čas zadržujejo v osvobojenem kraju, zdaj že ustanovljeno oblast naprej organizirajo enote ljudske milice in splošne ljudske obrambe. Njihove patrulje, ki jih tvorijo prostovoljci, stražijo na glavnih točkah in dohodih v kraj.
Hkrati s tem pa prebivalstvo, v skupinah ali brigadah, kot jih tukaj imenujejo, pogostokrat brez kakršnegakoli ukaza pričenja odstranjevati ruševine in smeti. Prebivalci popravljajo hiše in stanovanja, hkrati pa ustanavljajo, in temu pripisujejo največ pomena, tudi prve kmetijske, industrijske in potrošniške zadruge.
Okoli 90 odstotkov angolskega prebivalstva se preživlja s kmetijstvom, zato je razumljivo, da dajejo prednost kmetijskim zadrugam. Na kmetijskih posestvih, na katerih je še ostal zasebni lastnik, (kar je prava redkost, ker so malone vsi lastniki bili Portugalci, ki so po večini pobegnili) proizvodnja poteka tako kot prej. Na zemljiščih, ki so zapuščema, ali še niso bila obdelana, pa nastajajo kmetijske zadruge, za potrebe ene vasi ali enega ki v začetku proizvajajo le dela mesta. Te zadruge v zaledju fronte so pogostokrat poglavitni preskrbovalci borcev na fronti. Pridelek takoj porazdelijo, en del gre borcem in bolnišnicam, preostalo pa razdelijo prebivalstvu. Te zadruge pogostokrat med seboj zamenjajo proizvode, neposredno in brez »tržnih meril«. »Trenutno niso pomembna ta merila, poglavitno je, da vsakdo nekaj dobi,« pravijo v neki zadrugi blizu mesta Uige, nekdanje Karmone, na severu Angole.
Industrijskih zadrug je za zdaj malo, in še te so le v mestih. V podjetjih, čigar lastnik-kapitalist je pobegnil, in takih je veliko, delavci s pomočjo sindikata valijo »delavski odbor«, ki vzame proizvodnjo v svoje roke. V podjetjih, ki še imajo lastnika, »delavski odbor« upravlja skupaj z njim.
V prvem primeru nastajajo prave »industrijske kooperative« v katerih delavci skupno organizirajo proizvodnjo in delijo zaslužek. Hat je pred nedavnim zapisal list »Jomal de Angola« je to neke vrste »spontano samoupravljanje«. Nekatere izmed teh tovam-industrij-skih kooperativ delajo brez inženirjev in tehnikov. De-
lavci sami, ki imajo sicer pri tem še zmeraj velike probleme, izvajajo proizvodni proces.
Tako torej, kot je novinarjem v pravkar osvobojeni vasi na južni fronti pred kratkim dejal poveljnik FAPLA, »za fronto prihaja svoboda.«
DRAGAN BLAGOJEVIC
... Zahodnonemška opozicijska krščansko demokratska stranka je menila, da ji bo reklamno besedilo »Naš Helmut je najboljši« učinkovito pomagalo v letošnji parlamentarni volilni kampanji. Pozabili pa so, da sta v ZRN še eden ali dva dobro znana Helmuta. Opravili so anketo in zvedeli, da je 46 odstotkov anketirancev pod imenom Helmut mislilo na kanclerja Schmidta (socialnega demokrata). Štirje odstotki anketiranih so pomislili na voditelja krščanskih demokratov Helmuta Kohla, štirideset odstotkov izprašancev ni vedelo, za koga navija reklama. Pa so jo opustili...
Afera z atašejem ZRN
Tiskovni ataše ambasade ZRN v Moskvi obtožen vohunstva - Demanti Bonna - Skrivnostni žarki v ambasadi ZDA - Trdožive zaplate še iz hladne vojne
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 18. febr. — Vohunska psihoza, ki je doživela tolikšen razmah na Zahodu, je te dni »okužila« tudi sovjetsko prestolnico. Okrog ameriške ambasade krožijo glasovi o nekakšnem »skrivnostnem žarčenju«, ki da prihaja iz ene od sosednjih zgradb. V ambasadi ZR Nemčije pa so odkrili celo pravega vohuna: tiskovnega atašeja Eberharda Heykena.
Književni tednik »Litera-tumaja Gazeta«, ki je prevzel nase glavno breme ideološkega mečevanja z Zahodom, in se je zadnji čas lotil tudi takšnih kočljivih tem, kot so kazenska taborišča za politične zapornike,
svoboda veroizpovedi ▼ Sovjetski zvezi, zapiranje ljudi v psihiatrične bolnišnice in podobno, je v svoji današnji številki razkril vso afero z zahodnonemškim tiskovnim atašejem, že sinoči pa je agencija TASS članek vna-
lllll!lilllllllllllll[||ll!llllllll!llllllllll!!lll!l!!lllllll!lll!!!!lllll!!llllllllill!l!ll!linill!lllll!!ll!lllllllll!lllllll!!!!llllll!!!llllll!!!llllllllllllll!!!llllllffl
Slovenščina v SZ
«
Ko je lani decembra pet slovenskih pesnikov priredilo na filozofski fakulteti Lomonosova literarni večer moskovske državne univerze ob 175-obletnici rojstva Franceta Prešerna, je bila med poslušalci tudi skupina prvih absolventov dveletnega lektorata za slovenski jezik. Prihodnjič bodo lahko tak literarni večer za študente slovenskega jezika priredili tudi v Leningradu. V tem mestu je bil namreč 1. februarja odprt polletni lektorat za slovenščino, ki ga vodi lektorica Katja Zakrajšek.
V skladu s triletnim programom o kulturnem sodelovanju med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo do leta 1976 js bil prvi lektorat za slovenščino odprt na moskovski univerzi jeseni 1973. Lektor Vladimir Nartnik, ki ta čas poučuje slovenščino v Pragi, je v dveh letih izšolal manjšo skupino študentov. Minulo jesen
pa lektorat v Moskvi zavo- Novem Sadu, po eden v Ijo premajhnega zanimanja Ljubljani, Skopju, Prištini
ni bil odprt, ampak je bil februarja začasno preseljen v Leningrad. Letos jeseni naj bi se znova vrnil v Moskvo.
Trenutno je v Sovjetski zvezi pet jugoslovanskih lektorjev. Dva lektorja poučujeta srbohrvaščino v Moskvi, eden v Kijevu, in eden v Leningradu. Makedonskega lektorata za zdaj še ni, dogovorili pa so se za občasna predavanja, s katerimi je prav pred dnevi začel na moskovski univerzi akademik Vidojevski iz Skopja. Ni pa izključeno, da bo tudi makedonski lektorat kmalu zaživel v Sovjetski zvezi.
Možnosti za odpiranje naših lektoratov v Sovjetski zvezi je namreč še precej. Sovjetskih lektorjev v Jugoslaviji je na primer dvakrat več kot naših v ZSSR. Po dva lektorja za ruščino sta v Beogradu, Sarajevu in
in Zadru, poleg njih pa je še lektor za ukrajinski jezik v Zagrebu, tako da je vseh trenutno enajst. Seveda je tolikšno število povezano tudi z naraščajočim zanimanjem za pouk ruščine pri nas.
Zdi pa se, da bo dodatne možnosti za pouk naših jezikov v ZSSR mogoče poiskati tudi v širjenju pobra-timskih vezi med mesti in republikami obeh držav. Kar zadeva Slovence, so v tem pogledu že storili prve korake. V pobratimskem Tbilisiju že razmišljajo o katedri za slovenščino, ki naj bi dala prve gruzinske prevajalce iz našega jezika. Prejkone pa bi podobne načrte lahko spodbudilo tudi sodelovanje z Estonijo, sai je bil že obojestransko izražen interes za krepitev kulturnih vezi med obema republikama.
TIT DOBERŠEK
Jugo-galerija" ob Renu
Na velemestnem koln- Pravzaprav lahko že laik pe-
škem »ringu« privabljajo žive, vedre barve mimoidočega, da si ogleda lirične, močno stilizirane, ekspresionistično delujoče slike, na katerih barve kar tekmujejo, se prelivajo in dihajo: Mira Ličen, mlada slovenska slikarka, razstavlja svoje kraške pokrajine in tihožitja. Slikarka je vsa Primorka, rojeria na koncu Istre v Pulju, 'V Kopru ie prenašala svoje prve vtise in čustva v barve: rdeča' m oranžna, pa temnozelena, osamljeni kraševci, jame in zapeljivo polnobarvne rože. Diplomirana slikarka iz oddelka pokojnega Sedeja vzgaja v Kopru svoje gledalce in amaterske slikarje (»Upam, da jih bom vsaj kiča odvadila«), restavrira Hrastovlje in druge dragocene starine. Optimizem v poplavi mrakobnosti?
»Slikati sem začela, ker sem bila hud pesimist, me-
vpraša slikarko, ali je ne zapeljuje Van Gogh. Seveda, in orientalska umetnost jo poleg impresionističnega velikana inspirira, dodaja sama.
Televizijska ekipa tipa po slastnih barvah (o vseh takšnih razstavah poroča koln-ski WDR), obiskovalci se ustavljajo zdaj pri eni zdaj pri drugi. Jugoslovanski center je uradno ta bkus-
umetniške razstave. Tu je na voljo našim in nemškim bralcem stalna knjižnica (posebej med Nemci je povpraševanje po strokovnih virih dosti večje kot prevedeni izbor literature).
V nekaj mesecih se je tu zvrstila že cela vrsta razstav: naivci iz beograjske galerije in zasebne zbirke slikarja Djura Jančiča; mladi slikar iz Bosne Oliver Ti-
MIRA LIČEN — Razstavlja v kolnskem Jugoslovanskem Centru,
informacije Hrvatske) namerava pritegniti v večji meri tudi književne ustvarjalce (dvakrat je bil že v teh prostorih tudi literarni večer) pa še posebej znanstvenike in — zakaj ne? — turistične ter gospodarske strokovnjake. Tu so možnosti ne samo za slikarske razstave, marveč tudi za predavanja, filmske večere in podobno.
Slikarje izbirajo republiška združenja likovnih umetnikov. Tako so tudi iz Ljubljane predlagali zdaj Miro Ličen. »Pobud pa ni bilo do zdaj toliko, kolikor bi se pri nas dalo uresničiti,« ugotavlja Bilič ter domneva, da gre predvsem za gmotno plat problema. Center namreč lahko daje na voljo slikarjem prostore, lahko jim priredi slovesno otvoritev (s koktelom), poskrbi za publiciteto — ne more pa plačati niti prevoza niti zavarovanja in drugih spremnih .stroškov. Kot najboljše rešitve se izkazujejo potujoče razstave, bo-
bi; jugoslovanska karikatu-
no opremljena »jugogaleri- ra- Pa potujoča razstava ju- disi da se začnejo kar v ja«. Sele lani poleti' ga 'je' goslovanskih knjig, posebej Kolnu ali pa drugje. To je
otroške knjige; filatelistična bil primer z razstavo naše
odprl direktor Mirko Bilič s podobno razstavo Franceta Slane. Informacijski center SFRJ v Kolnu (naslov: Hohenzollernring 49,	5
Koln 1) je eden tistih, ki smo jih v zadnjih letih dobili najprej v Stuttgartu, potem pa še na Dunaju, v Parizu in drugod, da bi hkrati skrbeli za kulturno in informativno
Okence v svet
med zdomci, prav tako pa tujemu občinstvu posredo-
razstava ... Ravno tale zadnja je zanimiva posebnost v delu informativnega centra. Posebna sekcija v za-dejavnost hodnonemški filatelistični
lanholik. Mučili so me od- vali čim več informacij o
nosi med ljudmi. V slikarstvu sem potem našla sredstvo, takšno kot ga vidite ...« Vzori in vzorniki?
Jugoslaviji. Seveda narekuje tudi prostor značaj dejavnosti; v Kolnu je pritlični lokal zelo primeren za
zvezi, ki se ukvarja z jugoslovanskimi znamkami, je v centru imela letni občni zbor!
Kako sestavljate program? Direktor Bilič (prej je bil republiški sekretar za
karikature, ki je ravno v Kolnu dobila največji odmev v tisku in RTV, Kajti Koln ni le milijonsko mesto, marveč tisto velemesto, ki od vseh daje razmeroma največ sredstev za likovno umetnost, za svojih sedem velikih muzejev in galerij. Tu je tradicija slikarstva izredno bogata.
ANTON RUPNIK
lllllllllllll!illlllll!llllllllllll!lllllllll!ll!lllllllll!!lllllllll!lllllllllll!!|l||l[l||!l!lllllllll!!lll!lllllll||!||[|||||||!l!l|||||||!l|||||||||||||||||||!M^
lll!!!!HIIIIIII!!!llllllllllllll!ll
prej posredovala in ga tako še bolj razpihnila,
»Literaturnaja Gazeta« objavlja pismo nekdanje lektorice za ruski jezik v Kaiku ti s psevdonimom Petrova, ki opisuje svoje srečanje s tedanjim sodelavcem zahod nonemškega generalnega Konzulata v Indiji Heykenom. Ta naj bi njo in njenega moža nagovarjal k sumljive mu sodelovanju, kasneje pa ju seznanil še z drugimi »za hodnjaki«, ki so jim po Hey kenovem odhodu kar naravnost ponudili vohunski posel.
Ko se je lektorica nato vrnila v Moskvo, je tam že de lai Heyken kot tiskovni ataše in znova |e z njo in možem navezal stike, ki so se končali z angleškimi pogo vori po telefonu, s skriva njem pod tujimi imeni, s šifriranim dopisovanjem itd. Nazadnje sta lektorica in njen mož vso zadevo prijavila. Uradni pripis »kompe tentnih organov« k temu pismu se glasi: štiridesetletni Eberhard Heyken je delaj po naročilu zahodnonemške obveščevalne službe BND in je v ta namen navezoval sti ke s sovjetskimi državljani, med potovanjem po ZSSR pa je fotografiral vojaške objekte.
Se preden je »Literaturnaja Gazeta« vso zadevo obelodanila, jo je uradni Bonn že demantiral in jo označil za izmišljeno. Heyken se bo sredi marca vrnil v Bonn, kot je bilo že poprej znano, ker se mu je štiriletna služ ba v Moskvi že iztekla. Imenovan je, kot se je izvedelo, na novo dolžnost v zahod-nonemškem zunanjem mini strstvu. Zdi se, da je bil za »junaka« vohunske afere izbran prav zato, ker se v kratkem vrne domov. Kajti vsa afera ima namreč svojo predzgodovino.
Pred časom je zahodno-nemška TV na svojem prvem programu prikazala zlonamerni in po vsem sodeč docela za lase privlečeni dokumentarni film o »sovjet skih diplomatih«, ki vohunijo v ZRN. Film so že vnaprej na široko reklamirali. Zahodnonemški snemalci so s teleobjektivi ■ in na skrivaj zasledovali sovjetske diplo-mate in hoteli prikazati njihovo »vohunsko dejavnost«, četudi sam film tega ni z ničimer dokazal. Ampak vse skupaj je bilo toliko sugestivno skrivnostno, da je
imelo določen uči-
najbrž le nek.
Eden izmed sovjetskih di plomatov, ki ga je prikazal film, se je že vrnil v ZSSR, pa ne zaradi svoje »dejavnosti«, ampak zato, ker se mu je iztekel rok službe. Potem takem je zveza med sedan njo afero in tisto v ZRN očitna. Pred nekaj dnevi so se namreč tudi zahodnonem-ški diplomati v Moskvi pri tožili, da peterico izmed njih zasledujejo, šlo je to-
rej za čisto povračilno dejanje.
Z objavo lektoričinega filma v »Literaturni Gazeti« se je torej ZSSR maščevaia za prikazani film po zahodnonemški TV. Lahko bi torej rekli, da sta si deželi zdaj bot. Zahodnonemiki ataše bo kmalu zapustil Sovjetsko zvezo, tako da bodo na zunaj računi čisti. Hkrati s tem pa je iz zahodno-nemških krogov slišati tudi bojazen, da vsa afera, najsi je še tako za lase privlečena, ne bo prinesla kakšnih stranskih negativnih posledic, denimo izolacijo dipio. matov, od navadnih ljudi, pa razraščanje mišljenja, da so stiki s tujimi predstavniki lahko sumljivi.
V moskovsko »vohunsko psihozo« sodi tudi afera s tako imenovanim »skrivnost» nim žarčenjem« v ambasadi ZDA v Moskvi. Veleposlanik Stoessel je namreč pred časom opozoril osebje na nekakšno žarčenje, ki da prihaja iz ene od sosednjih zgradb, v kateri naj bi prisluškovali ah motili pogovore v ambasadi. Čeprav so kasneje ugotovili »neškodljivost« žarčenja, je vsa zadeva sprožila plimo govoric, Ki seveda po verižnem »adna babuška skazala« (po naše »rekla, kazala«) na koncu zakuhajo nenavadno godljo.
Kar je nazadnje samo dokaz več, da so posamične zaplate ledu iz časov hladne vojne izredno trdožive in da jih tudi najbolj vztrajne tople sape popuščanja napetosti ne morejo do kraja stopiti. Prav zato je eno izmed poglavitnih prizadevanj politike popuščanja napetosti ravno nenehno širjenje medsebojnega zaupani a med državami. TIT DOBERŠEK
Skupina
zarotnikov
■ v ■
v ječi
V Južnem Vietnamu so onemogočili skupino izdajalcev
SAIGON, 18. febr. (GPA)
—	Saigonske varnostne sile so 12. in 13. februarja pozaprle skupino oboroženih izdajalcev, ki so se bili zarotili proti revolucionarni oblasti in hoteli spodkopati ljudsko gospodarstvo. Izdajalci so imeli svojo postojanko v cerkvi Vinh Sonh.
Ljudstvo pa je varnostne sile obvestilo o tej zarotniški skupini in pripadniki varnostne službe so potem
—	to je bilo 12. februarja ob 17.30 — obkolili cerkev, prav tako s pomočjo preoi-valcev. Zarotnike so najprej pozvali, naj odložjo orožje. Izdajalci pa se niso hoteli vdati, temveč so streljali m pri tem ubili enega izmed pripadnikov varnostne službe. To je bil povod za odločno akcijo varnostne službe in 13. februarja ob osmih zjutraj so bili vsi pripadniki zarotniške skupine aretirani. Pri njih so našli številne do-
Družbeni dogovor o razvoju kmetijstva in živilstva Jugoslavije
m
ona žita na prebivalca
Zaradi ugodnih naravnih razmer naj bi sčasoma postali izvozniki hrane
^Bo leta 1980 naj bi se Jugoslavija lesila neljubega uvoza kmetijskih pri-in postopoma postala tudi iz-hrane. Za dosego takšnega ci-J^Jtedali naj bi si ga z novim žele-^jp jiačrtom, ki bo v kratkem spre-JLi^mamo namreč vse pogoje — dovolj rodovitne zemlje, naravne in dru-Pogoje in končno tudi dolgoletne ^ju&nje pri pridelovanju hrane.
Srnvseh dosedanjih prizadevanjih Tat ali manj ostali na pol poti. zarir?1- ocena bo najbrž držala tudi za nov ° petletk°. oziroma za tako ime-n.-j ani zeleni načrt. Čeprav smo z tem c*ose&li določene uspehe, kljub Tn k ni dal Pričakovanih rezultatov, nino ° ,najbrž držalo, saj si uvoza pše-le in * Skorja, olja, krompirja, čebu-lahtn 6 neka-terih pridelkov, ki bi jih tj Pridelali doma, ne moremo šte-
zadniiv?1310'.Res pa i6» da smo bili v res rinv- pe^b letih deležni le ene -<a-slahiK • letine. ene povprečne in treh je ydn^n da smo trčili ravno v obdob-svetm?nlranJa svetovnih tržišč, nizke Jih nrf6 ,cene 111 druge nevšečnosti, ki za Tn aŠa £osPOdarska svetovna kri-v Sr^Pa seveda pomeni, da bo treba njamo u>m°Čxem obdobju, ki ga začeto iz lat°s. se bolj zavihati rokave, in Pr h66 vzr°kov.
he biatrn86111 si zaradi izredno neugod-tto £-.s°vne menjave s tujino ne more-oaprej privoščiti uvoza kmetij-
skih pridelkov, ki bi jih lahko pridelali doma ali pa jih celo izvažali. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da postaja hrana strateško orožje nekaterih držav, ki bo zaradi predvidenega pomanjkanja hrane v svetu vedno bolj pomembno.
Naloge, ki si jih zadajamo z družbenim dogovorom o razvoju kmetijstva in živilstva v letih 1976 do 1985 in osnovami družbeno ekonomskih pogojev razvoja od leta 1976 do 1980, oziroma s tako imenovanim novim zelenim načrtom — predlog dogovora je v javni razpravi — vsekakor niso majhne. že sedaj je jasno, da bodo te naloge zahtevale še več naporov, kot smo jih vložili pri dosedanjih prizadevanjih na tem področju, že to, da je z dogovorom predvideno, da bomo morali v naslednjih petih letih povečevati kmetijsko proizvodnjo povprečno za 4 odstotke na leto, bo zahtevalo veliko naporov ne le delovnih ljudi v kmetijstvu, ampak celotne družbene skupnosti. Za primerjavo samo podatek, da je v zadnjih petih letih znašala povprečna stopnja rasti kmetijske proizvodnje le 2,7 odstotka, čeprav smo prav v tem obdobju posvečali kmetijstvu več pozornosti kot kdajkoli doslej, ki pove marsikaj.
Na družbenem sektorju naj bi načrtovano proizvodno rast dosegli z intenzivnejšim izkoriščanjem sedanjih kapacitet, kar pomeni, da bi morali pri sedanjem obsegu proizvodnje pridelati precej več kot sedaj. Precejšen del
rasti pa naj bi šel tudi na račun novih zemljišč, pridobljenih z melioracijami in odkupom pri zasebnem sektorju. Do leta 1980 naj bi povečali družbeni kmetijski sklad za 293.000 ha obdelovalne zemlje. Od tega odpade na Slovenijo 5000 ha, največ pa na Vojvodino — 140.000 ha. Družbeni zemljiški sklad naj bi povečali tudi po letu 1980. Predvideno je, da bi imel družbeni sektor leta 1985 za okoli milijon hektarov več O'hdelovaine zemlje kot sedaj.
Poleg tega naj bi dali večji poudarek tudi razvoju zasebnega sektorja, ki bo tudi v naslednjih letih doživljal podobne procese kot v zadnjih. Računajo, da se bo leta 1985 ukvarjalo s kmetijstvom le še okoli 26 odstotkov jugoslovanskega prebivalstva. To pa pomeni, da se bodo nadaljevali tudi vsi negativni procesi, ki jih prinaša hitro razslojevanje prebivalstva. Zaradi tega bo treba na kmetijah, ki bodo ostajale, posodobiti proizvodnjo in povečati pridelke, da bi na eni strani nadoknadili odsotnost tistih, ki opuščajo kmetijstvo in sami postajajo porabniki hrane in na drugi strani dosegli tudi načrtovano letno dvoodstotno povečanje hrane. Ocenjujejo, da bo to mogoče doseči le z nadaljnjim razvojem sodobnih kooperacijskih oblik sodelovanja s kmeti, večjimi vlaganji, združevanjem zemlje in sredstev itd. Do leta 1985 naj bi v te procese zajeli skoraj vse kmetije, ki pridelujejo hrano za trg.
Tako kot v zadnjih letih naj bi tudi
v prihodnjih dali prednost rastlinski proizvodnji, zlasti pridelovanju žita in krme za živino. Leta 1980 naj bi v Jugoslaviji pridelali 17,6 milijona ton žita. Naš dolgoročni program pa je, da bi okoli leta 1985 pridelali že okoli 22 milijonov ton žita ali 1000 kg na prebivalca.
S pšenico še do nedavnega nismo imeli večjih načrtov. Dogovorjeno je bilo, da jo bomo pridelovali le toliko, kolikor bo zadostovalo za kritje lastnih potreb. Ob tem ko postaja hrana tudi strateško orožje, pri katerem ima pšenica vidno mesto, predlagajo, da bi tudi pri nas povečali pridelovanje pšenice, oziroma da bi jo tudi izvažali. Z družbenim dogovorom je predvideno, da bi vsako leto pridelali okoli 6 milijonov ton pšenice, kar bi zadostovalo za kritje lastnih potreb, rezerve in še za izvoz.
Še večji skok proizvodnje je predviden pri koruzi. Leta 1980 naj bi pridelali 10,5 milijona ton koruze. Predvideno je, da bi pri takem pridelku in načrtovanem razvoju živinoreje lahko izvozili še okoli 1,5 milijona ton koruznega zrnja. Pridelek koruze pa naj bi postopoma še povečevali, tako da bi leta 1985 pridelali že okoli 13 milijonov ton koruze.
Poleg povečanega pridelka pšenice in koruze predvidevajo tudi večji pridelek sladkorne pese in vseh vrst oljaric. Na koncu srednjeročnega obdobja naj bi pridelali 8,6 milijona ton sladkorne pese, kar bi zadostovalo za
milijon ton sladkorja, 750.000 ton sončnic, 238.000 soje, 50.000 ton oljne repice in 40.700 ton oliv. To naj bi, upoštevajoč večjo potrošnjo, zadostovalo za pokritje lastnih potreb po sladkorju in olju. Po tem letu naj bi povečevali pridelovanje teh poljščin v skladu s povečevanjem potreb. Poleg tega je s predlaganim družbenim dogovorom predvideno, da bomo leta 1980 v Jugoslaviji pridelali okoli 8 milijonov ton razne zelenjave, 2 milijona ton raznega sadja in grozdja, ulovili 158.000 ton rib itd.
Posebne pozornosti bo deležna tudi živinoreja, kjer imamo še precejšnje rezerve. Računajo, da bomo leta 1980 imeh 1,2 milijona ton mesa, od tega svinjskega 495.000, govejega 379.300 in perutninskega 225.000 ton. S tako prirejo bi prišlo na vsakega prebivalca okoli 48 kilogramov mesa in še bi ostalo okoli 170.000 ton za izvoz. Živinorejci naj bi pridobili še 4,2 milijarde litrov mleka in 4,3 milijarde jajc, kar bo zadostovalo za kritje domačih potreb. Govedoreja naj bi imela tudi v prihodnje prednostno mesto v okviru kmetijstva. Predvideno je, da bi prirejo mladih pitanih goved usklajevali z možnostmi prodaje na domačem in tujem trgu. Sicer pa naj bi znašala prireja govejega mesa leta 1985 že okoli 460.000 ton.
Svinjsko meso naj bi tudi v prihodnjem obdobju zadržalo 40-odstotni delež v strukturi potrošnje mesa, kar pomeni, da večjih presežkov za izvoz ne
bilo. Pričakovati je le občasne izvoze _ manjših količin svinjskega mesa, več pa naj bi ga izvozih v obliki mesnih konserv.
. B°lJ kot doslej naj bi v prihodnje izkoristih možnosti reje ovac in pridobivanja kakovostne volne. Z zboljšanimi genetskimi zasnovami, intenzivnejšo rejo in boljšo krmo bi lahko do leta 1985 povečali prirejo ovčjega mesa na okoli 80.000 ton. Obstajajo tudi večje možnosti za izvoz tega mesa.
Za sladkovodno in morsko ribištvo predvidevajo tak razvoj, kot ga bodo narekovale domače potrebe in možnosti izvoza. Načrtujejo, da bi leta 1985 znašal ulov rib okoli 120.000 ton. Us-kladen razvoj z dejanskimi potrebami predvidevajo še pri proizvodnji tobaka, bombaža aoipnjave, sadja, krme itd.
Skladno z razvojem primarne kmetijske proizvodnje naj bi povečevah tudi pridelovalne in skladiščne zmogljivosti. Za obdobje od 1976 do 1985 je predvidena 9-odstotna proizvodna rast živilske industrije, kar naj bi zadostovalo, ker predvidevajo, da se bo potrošnja hrane na domačem tržišču povečevala za 5 do 6 odstotkov na leto. Poleg tega naj bi ta industrija tudi že izvažala, za kar so precejšnje možnosti, zlasti v mesno predelovalni industriji, predelavi sadja in zelenjave, industriji pripravljenih jedil itd. Načrtujejo izgradnjo novih sladkornih tovarn, tako da bi leta 1985 pridelale že okoli milijon ton sladkorja. Zgradili naj bi tudi tovarne za predelavo soje, zelenjave in sadja ter številna skladišča, sušilnice, hladilnice in druge objekte, ki nam jih že sedaj zelo primanjkuje. Načrtujejo tudi številne rekonstrukcije in modernizacije mlekarn, klavnic in drugih predelovalnih obratov, ki so precej zastareli.
Da bi v kmetijstvu in živilstvu dosegli načrtovano proizvodnjo z družbenim dogovorom, predvidevajo, da bomo v letih 1976 do 1980 vložili v družbeni sektor kmetijstva okoli 42 milijard din, računajoč lanske cene, kar je precej več kot v preteklih letih.
Predvidene so tudi precejšnje naložbe za razvoj zasebnega kooperacijskega kmetijstva. Do leta 1980 naj bi v organizirano kmetijsko proizvodnjo vlo-z1b 26 milijard din. Polovico denarja naj bi si zagotovih kmetje sami, drugo polovico pa družba v obliki kreditov.
Zaradi uskladenega razvoja kmetijstva s predelovalno industrijo in skladiščnimi zmogljivostmi so predvidene tudi precejšnje naložbe v predelovalno industrijo in gradnjo skladišč. Računajo, da naj bi do leta 1980 v te na-mene vložili okoli 31,5 milijarde din. večji del naložb bi odpadel na gradnjo sladkornih tovarn — 15 mihjard din predelavo sadja in zelenjave — 4 milijarde din, predelavo mesa — 2,6 milijarde din itd. Največ denarja za obnovitev in gradnjo živilsko-predeloval-mh obratov naj bi namenili Vojvodini, in sicer 14 milijard din, sledita pa ožja Srbija s 4,6 milijarde din in Hrvat-ska s 4,8 milijarde din.
Rajko Ocepek
21. februarja 1978
Nagrajena goriška lepotica
Tradicionalna nagrada za najboljšo arhitektonsko stvaritev v Jugoslaviji je letos pripadla oblikovalcem bolnišnice Franca Derganca v Šempetru — Velika pridobitev za celo Goriško
NOVA GORICA, LJUBLJANA, febr. — Tradicionalni nagradi, ki ju vsako leto podeljuje časnik »Borba« za najboljšo jugoslovansko in republiško arhitektonsko stvaritev, so letos dobili ljubljanski arhitekti Štefan Kacin, Jurij Princes, Bogdan Špindler in Marjan Uršič iz ljubljanskega Investicijskega zavoda za izgradnjo Trga revolucije, projektanti nove splošne bolnišnice dr. Franca Derganca v Šempetru pri Novi Gorici. Posebni žiriji sta ugotovili, da je ta objekt velik dosežek za kulturni in socialni razvoj tega dela Slovenije.
Nova bolnišnica je v prvi fazi že zgrajena in opremljena, konec lanskega leta je bila že slavnostna otvoritev, sredi prihodnjega tedna jo bodo še tehnično pregledali in prve dni prihodnjega meseca bo že sprejela pod svojo streho prve bolnike. V de-vetnadstropni. bolnišnici, v kateri je že opremljenih zgornjih šest nadstropij, je 350 bolniških postelj.
Navidezno zmanjšan velikan
Na Goriškem doslej ni bilo bolnišnice z vsemi oddelki, ki bi jo prebivalci tega dela Slovenije še kako potrebovali. Za gradnjo v Šempetru so se odločili leta 1962, vendar je začeto gradnjo ustavila reforma. Sele leta 1971 je lahko upravni odbor Sklada za gradnjo splošne bolnišnice v Novi Gorici nadaljeval delo in zaupal nadaljnje projektiranje Investicijskemu zavodu za izgradnjo Trga revolucije v Ljubljani, ki si; je s svojimi arhitekti Kacinom, Princesom, Špindlerjem in Uršičem takoj lotil dela ter glede na želje in denarne zmožnosti investitorjev razdelil delo v tri fa-
ze, od katerih je prva pred tedni dobila svojo dokončno podobo.
Arhitekti so dobili leta 1971 postavljeno okostje nove bolnišnice, ki jim ni bilo všeč. Med drugim so vsekakor želeli izrabiti za koristne površine tudi prostor med stebri ob fasadi, kar znaša v vsaki etaži 120 kvadratnih metrov. Na drugi strani pa je bilo že postavljeno velikansko okostje preveliko in je preveč izstopalo, zato ga je bilo treba navidezno zmanjšati. Sto metrov dolgo in 40 metrov visoko gmoto je bilo treba razdeliti in jo »razrezana, kar so arhitekti dosegli na južni fasadi z navpičnimi linijami, na severni pa s skupmo dreves, zasajenih na nasut cer.ea.
Tudi z barvami Je bilo treba navidez zmanjšati veliko stavbo. Pri določanju barvnih zasnov je sodeloval akademski . slikar Dando Jejčič, ki je po več poskusih izbral za veliko fasadno ploskev odtenek modre barve, ki je ob določenem vremenu podobna band neba, instalacijske jaške in glavno stopnišče z dvigali, ki so jih pomaknili navzven, pa je pobarval
kontrastno rdeče, kar je na eni strani simbol rdečega križa, na drugi pa je daleč vidno in opozarja na lokacijo objekta. Obe osnovni barvi fasade se kot nadaljevanje zunanjosti ponavljata tudi v notranjih prostorih:	rdeča
na stopnišču z dvigali, modra v večini notranjih prostorov.
Pešci in avtomobilisti
Ceste okrog nove bolnišnice v Šempetru so urejene tako, da avtomobilisti ne bodo nadlegovali pešcev in da slednji ne bodo ovirali prvih. Ob severni strani poteka v višini kletne etaže servisno oskrbovalna enosmerna cesta, v višini pritličja na južni strani pa od pešcev ločen dovoz za reševalne avtomobile neposredno do operacijskega bloka z ordinacijami za pr/o 'pomoč in specialističnimi ordinacijami poliklinike. Na jugozahodnem delu so vsi dostopi pešcev prirejeni tako, da je mogoč tudi dovoz z invalidskimi in otroškimi vozički. Celotnega območja za pešce ne moti avtomobilski promet, kajti avtomobilisti morajo pustiti svoja vozila na parkirnem prostoru. Ob vse večjem ce-
stnem prometu je predvidena za čimprejšnjo pomoč ponesrečencem ob bolnišnici tudi ureditev helikopterskega pristajališča.
Posebno pozornost so v novi bolnišnici posvetili kvalitetno in pravilno izbranim medicinskim aparatom in 'sodobni tehniki dela. Varnost pred požarom je na primer zagotovljena z avtomatskimi javljalci požara, ki reagirajo na dim, poleg njih pa so še ročni javljalci. Za razsvetljavo so uporabili fluorestenč-ne svetilke. Bolniške sobe in spremljajoči prostori se prezračujejo naravno skozi okna, vse ostale prostore sredi objekta pa prezračujejo umetno, medtem ko so najzahtevnejši prostori, kot na primer porodne sobe, operacijske dvorane ali prostori za intenzivno nego, klimatizirani.
Neupoštevanje medicinske aparature so opremo in materiale za novo bolnišnico nabavili razen pri domačih podjetjih še v ‘Italiji, Avstriji, Norveški, švedski, Veliki Britaniji in Zahodni Nemčiji.
Nedograjena bolnišnica
Nekatere dejavnosti v bolnišnici so centralizirane. Tako je centralizirano čiščenje, centralizirana je tudi kuhinja v kletnih prostorih, kjer lahko vsakokrat pripravijo tisoč obrokov, posebno ogreta keramična posoda pa omo-
goča, da pride hrana do pacienta tudi pol ure pozneje primerno topla. V posameznih etažah ne 'bo čajnih kuhinj, zato sta ob glavni kuhinji predvideni še centralna mlečna in čajna kuhinja, ki bosta delali neprekinjeno- V kleti, ki je že urejena, bo poleg kuhinje že centralizirana sterilizacija.
Ko bo v drugi fazi dograjeno pritličje, bodo tod najrazličnejše ordinacije, mav-čarna, rentgen, administracija in prostori za nočno dežurno ekipo. Paciente bodo iz čakalnic klicali v ordinacije semaforsko s številko ob svetlobnem in zvočnem znaku.
Prva tri nadstropja prav tako še niso urejena. V prvem bo intenzivna nega in terapija, prostori za hemo-dializo ter prostori za medicinsko vodstvo bolnišnice, svojci pa se bodo z bolniki na intenzivni negi pogovarjali s posredovanjem interne televizije. Drugo nadstropje je rezervirano za operacijske dvorane, kjer bo mogoqe pomembne operacije filmsko in televizijsko snemati s kamero, vgrajeno v operacijski svetilki. V tretjem nadstropju bo porodnišnica.
Urejene bolniške etaže
Naslednja štiri nadstropja, ki bodo v začetku prihodnjega meseca sprejela prve paciente, so tipično bolniške etaže, v vsaki od njih pa je 70 postelj. Bolniške postelje so posebnost, ki jih je izdelalo ajdovsko Splošno kovinsko podjetje po tuji licenci: omogočajo dviganje, spušča-j nje in nagibanje po potrebi I ter so na koleščkih, tako da po vsej bolnišnici odpadejo transportni vozički in prelaganje bolnika. Enako univerzalne so tudi bolniške omarice istega podjetja. Nad posteljami so instalacijski kanali; eden od njih pride iz glavne ojačevalne naprave v hiši, pacienti pa lahko izbirajo tri glasbene programe prek posebnih slušnih blazinic, ki jih hkrati lahko uporabljajo tudi za nujni kiic ali razgovor s sestro. Osmo in deveto nadstropje sta namenjeni najmlajšim bolnikom, ki imajo tam tudi igralno sobo in učilnico.
Končna vrednost izgradnje in opreme prve faze nove novogoriške bolnišnice znaša nekaj več kot 150 milijonov dinarjev,! za kompletno . izgradnjo - bolnišnice pa bo potrebno zagotoviti več kot 300 milijonov dinarjev. Doslej velja vsak zgrajeni in opremljeni kvadratni meter etažne površine nekako 10.380 dinarjev, vsaka izmed sedanjih 350 bolniških postelj - pa
430.000	dinarjev.
MARJAN RAZTRESEN
MODRO RDEČA BOLNIŠNICA — Goričani so dvakrat z nezaupanjem gledali na novo šempetrsko bolnišnico: ko je toliko časa stala kot skelet in ko so jo oblekli v modro-rdeči oklep; zdaj so ponosni na svojo lepotico.
Foto: Damjan Gale
Novih Slovencev lani čez »magično mejo"
Po predhodnih podatkih se je lani v Sloveniji rodilo 30.331 otrok, toliko, kot že dobri dve desetletji ne
LJUBLJANA, 17. jan. — Pravkar zbrani podatki o številu otrok, ki so se nam rodili lani, bodo gotovo pravi obliž na zaskrbljenost vseh tistih, ki že nekaj let nazaj tožijo nad nizko nataliteto v naši republiki. Po doslej znanih podatkih (ki še niso uradni, temveč predhodni) bi lahko skoraj dejali, da doživljamo manjši »baby boom«, saj se nam je rodilo 30.331 otrok, se pravi toliko, kot že dvajset let nazaj ne.
Vsa zadnja leta so se številke, v katerih so zajeti živorojeni otroci, gibale okrog 27 ali 28.000. Leta 1970, ki je bilo v tem pogledu najmanj plodno, je bilo novorojenih celo samo dobrih 26.000. V primerjavi s prvimi povojnimi leti, ko smo tako pri nas kot v večini drugih držav doživljali obdobje visoke natalitete (popularno imenovane kar baby boom), so bile te številke seveda zelo nizke, kajti v zgodnjih petdesetih letih se nam je rojevalo na leto po 33, 34 ali
celo 35.000 otrok. Kasneje je nataliteta začela upadati in je po rahlih nihanjih pred petimi leti dosegla najnižjo stopnjo. V tem času se je ne kako celo uveljavilo mnenje, da predstavlja 30.000 magično mejo, ki je verjemo zlepa ne bomo več dosegli.
Lani pa se je, po podatkih zavoda za statistiko, to zgodilo. Za primerjavo naj povemo, da smo imeli toliko novorojenih zadnjič leta 1956, leto kasneje pa je bila številka že nižja od lanske. Seveda pa je bila tedaj tudi umrljivost dojenčkov (se pravi smrti od rojstva do prvega leta starosti) neprimerno večja od današnje. V času, ko se nam je rojevalo največ otrok, se pravi leta 1950, 1951, 1952, nam je na leto umrlo povprečno po 2376 dojenčkov. Lani pa je število teh prezgodnjih smrti močno upadlo, bilo jih je le 454.
Prav pri koeficientu umrljivosti (se pravi število v prvem letu umrlih na tisoč živorojenih) pa smo lani
zabeležili dosežek, ki ga strokovnjaki ocenjujejo za izjemnega. Koeficient umrljivosti velja v svetovnem merilu za nizkega, če seže pod 20, v Sloveniji pa šteje zadnja leta od 20 do 23. Leta 1974 je s 17,7 prvikrat padel pod to mejo, lani pa se je znižal celo na 15,0. Ker je pri tako nizki umrljivosti vsak padec zelo težko dose«, ocenjujejo strokovnjak) Zavoda za zdravstveno varstvo lanskoletni padec umrljivosti, kot izreden uspeh.
Za primerjavo naj navedemo, da znaša ta koeficient v Jugoslaviji (po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za leto 1972) kar 44,4. Nižjega od nas imajo skoraj vse evropske države (od Portugalske in Bolgarije do vseh zahodnoevropskih). Z lanskim letom pa se je Slovenija približala nekaterim najbolj razvitim, na primer Franciji (13) in Finski (12,1).
Čeprav je naraščanje in upadanje natalitete zapleten pojav, ki mu je težko pripisati en sam razlog, pa se samo od sebe ponuja mnenje, da se nam je lani rodilo toliko več otrok, ker smo močno podaljšali porodniški dopust. Tudi takšen upad umrljivosti pri dojenčkih verjetno lahko v precejšnji meri pripišemo večji skrbi, ki so je ob daljšem dopustu mater deležni njihovi novorojeni otroci.
ALENKA PUHAR
Mali svetovljani
Uspehi Mladinskega pevskega zbora Maribor niso nikakršen »čudež« - Pevski »hotel setra« rajža po Evropi
MARIBOR, februarja — Domači in tuji glasbeni poročevalci jih imenujejo »zlata mlada gria«, »mariborski slavčki«, »kristalni glasovi« in podobno, zborovodja letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada, Mladinskega pevskega zbora Maribor, prof. Branko Rajšter pa pravi, da v svojem zboru nima »čudežnih otrok«.
Delavci
sprejeli
pobudo
Že 400 pomurskih kandidatov za zaposlitev zbira denar za nov obrat
MURSKA SOBOTA, 13. febr. — Na gospodarski zbornici Slovenije je bil včeraj pogovor, na katerem so predstavniki sveta delavcev 'iz Cren-šovec seznanili predsednika Andreja Verbiča z doslej opravljenim delom pri zbiranju denarja in materiala za ureditev proizvodnega obrata, ki naj bi ga tako pomagalo graditi kakšnih 400 kandidatov za zaposlitev. Tako se uresničuje pobuda, da bi na tem območju z zbiranjem sredstev pokrajine in občanov uredili nova delovna mesta.
Prebivalci velike krajevne skupnosti Crenšovci in treh Bistric skupaj načrtujejo no. vo proizvodno dejavnost na svojem območju. Vrednost njihove ponudbe že zdaj presega tri milijone dinarjev.
Gospodarska zbornica bo, kot so sklenili, že v kratkem pripravila pregled ožjega izbora investicijskih programov, ki bi jih lahko uresničili na tem manj razvitem obfopčju. Svet delavcev v Crenšovcih in Bistricah kot nosilec te samoupravno zastavljene akcije bo stopil v sodelovanju z gospodarsko zbornico čimprej v stik z delovnimi organizacijami, ki so nosilke investicijskih programov in bi bile pripravljene te programe uresničiti na tem območju.	B. B.
Izrazito pevsko nadarjenih otrok je v zboru ie kakih deset in ti se večinoma tudi uče soio petja v glasbeni šoli. Glavnino zbora pa sestavljajo otroci z normalnimi oziroma poprečnimi glasbenimi dispo zicijami. Skrivnost uspeha Mladinskega pevskega zbora Maribor torej ne izhaja iz kakega »čudeža«, marveč iz nečesa drugega. To je vztrajna, skrbno izdelana glasbe-no-didaktična vadba, delo z vsakim otrokom v zboru, z glasovi in z zborom kot celoto.
Njegovi člani Večinoma niso nadobudni glasbeni talenti iz glasbenih šol, marveč so to šolarji iz 15 mariborskih osnovnih šol (zunaj mesta so z osnovne šole Hoče in Slivnica, z oddaljenejših šol bi bilo tg^jg hoditi redno na vaje.) Soglasno mnenje poznavalcev je, da zbor »drži skupaj« in z,)njim dosega tako velike - uspehe zborovodja Rajšter predvsem zato, ker je močna glasbena in obenem pedagoška osebnost. V zboru ni »discipline strahu«, ampak je »disciplina dela«, avtoriteta dela; Manj vztrajni otroci iz zbora hitro izstopijo. Osip je sploh velik, saj otroci »sproti« preraščajo zborovo
starostno stopnjo. Kaj pravzaprav otroke motivira za delo v zboru, ki zanj nikdar ne dobe seveda ničesar gmotnega, zelo pa se veselijo moralnih priznanj. »Petje me veseli, ponosen sem tudi nad našimi uspehi (Edi Kekec, 7. razred OŠ Slava Klavora) .. . Na osnovni šoli Ivan Cankar sem bila najboljša pevka, pa so me predlagali v zbor. Oče je igral pri ansamblu Jožeta Krežeta. Sama sem igrala harmoniko ... Vesela sem potovanj v tujino, veliko se naučimo na naših turnejah, spoznavamo življenje v drugih deželah, saj včasih stanujemo pri družinah otrok iz tujih zborov (Suzana Potrč, 11 let, v zboru poje že 5 let) ... Mama je učiteljica glasbenega pouka. V zboru pojem že od 4. razreda osnovne šole. Stara sem 19 let in sem ena najstarejših članic zbora. •Nove zboriste pomagam učiti Star program. Igram klavir. Vsi večletni člani zbora se nekoliko naučijo igrati klavir, da lahko vadijo sebe in druge. Verjetno se bom šolala za učiteljico glasbe. Za najmlajše je v zboru naporno, vzdržati zbranost po dve uri, sicer pa imajo nekateri težave z melodijo, drugi z rit-
mom, to je različno. Starejši pazimo, da manjši na turnejah v redu jedo, da so dovolj močni za nastop (Sonja Štumberger, dijakinja 4. letnika I. gimnazije v Mariboru) ...«
»Hotel setra« imenujejo otroci v zboru Certusov avtobus, ki jih vozi na nastope in po turnejah (največkrat potujejo z avtobusom, ker vanj lahko vsemogoče spravijo in v vozilu se včasih tudi preoblačijo in celo vadijo). Različna starost otrok terja v zboru skrbno pedagoško ravnanje. Eni zboraši so še mali osnovnošolčki, ki bi se najrajši še igrali, iz višjih razredov in celo iz srednje šole pa so že kar zrela dekleta in te so na potovanjih prenekaterikrat tudi varuhinje, vzgojiteljice, vodičke (v spalnicah, pri jedi, na sprehodih). Pomagajo tudi ponavljati že osvojeno glasbeno snov v skupinah. Tako je zbor posrečen kolektiv tudi v pedagoškem smislu. V zboru se otroci vzgajajo v sožitju, sodelovanju, delovnih navadah, lahko bi mirno rekli, tudi v samoupravljanju.
FRANCE FRSTERIČ
Zaklete četrti v Ameriki
Umirajoča Pasadena
Z rdečo črto obkroženi mestni predeli v načrtih bančnih mogotcev
Od našega newyorskega dopisnika
NEW YORK, februarja — Televizijska kamera nas pelje skozi Pasadeno: v subtropskem zelenju se belijo lepe hiše, obdane s travniki. Sliko spremlja pesem o tem biseru sončne Kaliforni-je7~Ameriški prijatelj vam s prstom pokaže črne otročaje, ki se podijo po travniku. »Tudi Pasadena je obsojena,«
In res — čeprav bi človek po slikah sodil, da gleda eno od mnogih ameriških filmskih sanj o raju na zemlji, je to v resnici oddaja o propadanju. Posneli so jo zato, da hi prikazali, kako bančniki obsojajo na smrt cele četrti ameriških mest. Nekje za zaprtimi vrati na vrbovih svojih nebotičnikov sedijo za mizami in rišejo z rdečimi svinčniki meje takih četrti. Četrt, ki je obkrožena z rdečo črto, ne dobi nato od nobene ameriške banke niti dolarja posojila več. Leta minevajo, strehe začenjajo puščati, zidovi pokati. Hitreje kot bi sd predstavljali, se podoba takih četrti temeljito spremeni. Iz avtomobilov, ki mehko plavajo po ulicah s štirimi voznimi pasovi, se čez nekaj let pokaže našim očem popolnoma drugačna slika. To je mesto, katerega zapuščene hiše z okni brez stekel in zaves te popolnoma zbegajo. Resnično, takšni prizori so včasih prav srhljivi.
Neki evropski prišlec, ki je sodeloval v tej oddaji, je potrdil, da obstojijo četrti, označene z rdečimi mejami. Gre za britanskega inženirja, ki ga j« ponudba, da bo zaslužil nekajkrat
več kot doma, zvabila v sončno Kalifornijo. Ta inženir seveda ni vedel in ni mogel vedeti, da so cele četrti Pasadene obsojene na propad. Ponudili so mu, naj kupi eno od čudovitih vil v tem mestu, in to za smešno nizko ceno. Inženir se je obrnil na banko s prošnjo za posojilo. Ko so njegovo prošnjo zavrnili, je bil bodisi tako naiven ali tako trmast, da je hotel po vsej sili zvedeti za razloge. Razlogov mu niso izdali, toda čez pol ure so mu odobrili trikrat večje posojilo za nakup hiše v sosednjem mestu.
Zdaj nihče več ne skriva, da je v stotinah ameriških mest kdove koliko takih zakletih, na smrt obsojenih četrti.
Saj tega tudi ni mogoče skriti. Naključni popotnik lahko s prostim očesom mimogrede opazi, v kateri fazi umiranja je kaka četrt. Spodnji vzhodni del newyorskega Manhattana, skoraj neposredni sosed še vedno bleščečega Wall Streeta, ponuja ponekod take prizore, kakršne iščejo režiserji srhljivih filmov, da bi ponazorili učinek »čiste« atomske bombe: ulice brez ljudi, na tisoče praznih črnih odprtin za okna v dolgih vrstah večnadstropnih stavb, s katerih odpada omet, zbledele barve zdavnaj naslikanih reklam. Zadošča, da samo malo pritisnete na plin in že se z avtomobilom znajdete v človeškem morju kitajske četrti ali v tako imenovani mali Italiji. Na poti tja ste zapeljali čez rdečo črto, zarisano seveda samo v načrtu mesta, ki ga imajo bančni mogotci.
Posredno lahko pravzaprav hitro ugotovite, katere četrti so obsojene. Zadošča, da taksistu z Manhattana poveste kak naslov v Brooklynu, pa
vam bo takoj rekel: »Ne, gospod, tja pa za noben denar ne!« Ali zagledate oglas, da je štiridesetstanovanjska stavba v Bronxu naprodaj za ceno, ki v Ljubljani ne bi zadoščala niti za trisobno hišo. Kdor je bil v New Torku pred tremi leti, se lahko zdaj prepriča, da so najemnine za stanovanja v četrti Lefrak City (Queens) nižje, kot so bile takrat, ugotovil pa bo še nekaj: znamenja, da se je infekcija že začela in da bo prej ali slej tudi ta četrt obkrožena z rdečim svinčnikom.
Mesta, ki so na načrtih v bankah rdeče občrtana, so kajpada mesta, v katerih živijo ljudje, in to navadno v vseh odtenkih barve, ki jih lahko ima človeška koža. Ti ljudje se kajpada zavedajo, kaj se dogaja, in protesti hitijo na vse strani. Njihovi aktivisti sodijo, da lahko banke prisilijo k spremembi politike do teh četrti. S povečanim prilivom dolarjev bi po njihovem mnenju lahko četrti, ki »se jih ne splača popravljati«, rešili smrtne obsodbe. Lani so neštetokrat zahtevali, naj banke javno sporočijo naslednje: prvič, koliko denarja zbero v kakem delu mesta, drugič, koliko tega denarja nato vlagajo v posamezna območja. Uspeh teh podvigov je bil samo polovičen. Proti koncu leta 1975 je predsednik Ford »s pomisleki«, kot pravijo, podpisal zakon, ki zahteva od bank samo eno: naj objavljajo podatke o tem, koliko denarja vlagajo v hiše v posameznih mestnih območjih. Ni jim pa treba izdati, od kod so ta denar dobile.
Na stotine mestnih aktivistov nadaljuje boj, da bi z močnejšim pritiskom na banke ustavili razpadanje celih četrti in zbrisali nekatere rdeče me-
je. Avtorji oddaje o klavrni usodi smrti zapisane Pasadene so se obrnili tudi na nekaj bančnikov in jim izvabili izjavo, da bi to pravzaprav res bilo potrebno. Eden od njih je dejal naravnost: »V teh hišah je naloženo velikansko ameriško bogastvo, zato bi morali storiti vse, da bi ga zavarovali.«
Manj sentimentalni opazovalci pa menijo, da je boj mestnih aktivistov precej donkihotski. Politika evtanzije, če bi lahko uporabili ta izraz kot oznako za »olajšanje smrtnega boja celih četrti ameriških mest«, je eden izmed pogojev za funkcioniranje celotnega ameriškega kapitala. Ce kapital ne bi neusmiljeno obsojal na smrt teh nekoč uglednih četrti, tudi ne bi imel ne moči ne zamaha, da bi gradil vedno imenitnej še nebotičnike in vedno razkošnejša satelitska naselja, ki obdajajo ta mesta. Med polurno vožnjo od Harlema do Westchestra v okolici New Yorka vidiš tako kakor nikjer drugje na svetu tisto, kar ekonomske knjige opisuje kot tendenco kapitala, da bi imel kar največji dobiček. Harlem je morda zbirka najelegant-nejših newyorških palač iz prejšnjega stoletja. Westchester je olepšan Pey-ton Place. In kakor je nekoč prihod revežev (navadno črncev) v kak kraj veljal za svarilno znamenje, da bo dobiček začel dolgoročno padati, tako oznanja odhajanje pripadnikov srednjega razreda v okoliška mesta, da bo tam dobiček zajamčen za daljši rok.
Z drugimi besedami, srhljive četrti ameriških mest, obdane z rdečimi črtami, niso izmišljotina samovoljnih bančnikov, temveč druga plat novih in
še imenitnejših ameriških naselij. Brez prvih ne bi bilo drugih. In narobe.
Razpravljanje o tem, za koliko so se ZDA že rešile iz naj hujše krize, kar jih je doletela od tridesetih let tega stoletja, nedvoumno razodeva, kaj to področje pomeni za celotno funkcioniranje ameriškega kapitala. Mnogo analitikov trdi, da o ponovnem vzponu sploh ni mogoče govoriti, dokler število začetih gradenj novih hiš ne bo preseglo sedanje skromne stopnje. V evforiji blaginje se je to število leta 1973 povzpelo na okrog 2,4 milijona enot, med krizo pa zdrknilo približno na milijon. Danes gradijo hiše s tempom, ki ustreza številu 1,5 milijona na leto. »Malo, zelo malo,« sodi o tem neki gospodarski komentator.
Aktivisti so v boju proti smrti »nepopravljivih« četrti nasprotniki razvojne logike tega sistema in zato je vse, kar delajo, po mnenju pesimistov jalovo. Res pa je, da imajo ZDA, kakor je videti, čedalje večje težave, s prenašanjem družbenih posledic te razvojne logike. Eksplozivno vzdušje v severovzhodnih mestih ki v razvoju zastajajo in v katera se vedno bolj zatekajo revne plasti prebivalstva, silijo v določenih trenutkih in na določenih točkah tudi državo, da se poskuša tej logiki postaviti po robu.
Tak primer je, recimo, sklep nekega newyorskega sodišča, po katerem določena predmestja tega megapolisa nimajo več pravice do zveznih sredstev za nekatere komunalne projekte, ker ne morejo dokazati, da izvajajo politiko »stanovanjske desegregacije«. Med drugim je šlo za denar, s katerim so nameravali urediti vodovod ali parke, nekje pa so hoteli postaviti novo
šolo. Nekateri komentatorji so že pohiteli z izjavo, da je »primer Hartford« zgodovinski: ta obsodba bo zakrivila, sodijo, da se bo začela razbijati razredna in rasna narava elitnih, zaprtih in politično konservativnih ameriških predmestij.
Na odgovor prizadetih predmestij ni bilo treba dolgo čakati. Čeprav gre v nekaj primerih za velike zneske, tudi po več milijonov dolarjev, je odgovor enoten: »Zvezni denar nam ni potreben,« trdijo politični predstavniki premožnih predmestij. »Ne potrebujemo hiš z nizkimi najemninami,« je izjavil župan Farmingtona. S temi besedami je pravzaprav hotel reči, da v svojem predmestju ne želi gledati črncev.
Kaže, da so možnosti za kako spremembo precej borne. Če vas bo čez kako leto pot pripeljala v Pasadeno v Kaliforniji, morda sploh ne boste verjeli, da je bilo to še februarja 1976 mesto z lepimi vilami v morju zelenja. Rdeči krog, ki so ga potegnili okoli njegovih četrti, je nezmotljiv dokaz, da bo sem začelo prodirati revno prebivalstvo, dolarji pa bodo odtekali drugam — da bi kje drugje postavili novo, še lepšo, še imenitnejšo Pasadeno. Morda niti pesmi o lepoti tega mesta, ki je bila nekoč tako znana, ne boste več mogli slišati. Pesem, ki so jo predvajali v televizijski oddaji o rdečih črtah okrog mestnih četrti, so, ,po glasu sodeč, posneli pred nekaj desetletji in po vsej verjetnosti se nikomur večne bo zdelo vredno, da bi jo presnel na novo ploščo.
Dragiča Boškovič
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LEGI
ODBOJKA
DANES IN JUTRI
Jutri v ospredju zanimanja derbi med Gaj o in Primorcem
Zanimivo bo tudi srečanje med Bregom in Unionom V 2. AL bodo imele naše enajsterice nevarne nasprotnike
3. AMATERSKA LIGA
Vzhodnokraški derbi na Padričah med domačo Gajo in Primorcem bo praktično zasenčil vsa ostala srečanja. Ta derbi je bil vedno privlačen saj je vedno prišlo do razburljivih dogodkov in, na žalost, tudi do izključitev. Do sedaj sta se ekipi štirikrat srečali, trikrat v prvenstvu in enkrat na «Puntarjevem memorialu». Dvakrat je zmagal Primorec, dvakrat pa sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu. Zanimivo je, da je v prvenstvenih derbijih vedno prišlo do izključitev (v zadnjem so morali predčasno v slačilnico kar štirje nogometaši). Torej dokaj razburljiv in zanimiv derbi na Padričah, ki bo gotovo privabil okrog pravokotnika rekordno število navijačev (posebno tokrat, ko bo izid odločilnega pomena za usodo obeh ekip). Primorec ima po nedeljskem porazu proti Bregu šest točk prednosti pred Gajo, ki pa ima dve tekmi manj, kar pomeni da ima Gaja možnost dohiteti Trebence na vrhu lestvice. Seveda Trebenci, ki bodo šli na igrišče brez diskvalificiranega Fortezze in poškodovanega P. Kralja, računajo vsaj na točko. Gaja pa juriša na zmago. Kdo bo uspel je težko predvidevati, ker v takih derbijih je vsak izid mogoč.
Tudi v Dolini bo derbi (in sicer med Bregom in Unionom), v katerem bi morali Brežani brez težav premagati Podlonjerce, ki so trenutno na zadnjem mestu lestvice, medtem ko so Brežani na drugem mestu, z dvema točkama zaostanka za vodečim Primorcem.
Enajsterica Krasa bo v nedeljo počivala.
2. AMATERSKA LIGA
Jutri bodo odigrali četrto povratno kolo, v katerem čakajo naše enajsterice nevarni nasprotniki. Kljub temu pa vlada v taboru naših klubov optimizem, ki veje tudi iz izjav nogometašev.
PRIMORJE - SAGRADO
Za predvidevanje o tej tekmi smo vprašali nogometaša Primorja Ž. Ra-ceta: «Prepričan sem, da bomo po nesrečni tekmi z Vesno jutri našim navijačem ,ki nam zvesto sledijo zopet pripravili zadoščenje. Res je, da bomo morali na igrišče v okrnjeni postavi. Bezin je diskvalificiran, Rustja pa poškodovan. Vendar je ekipa že (čeprav z grenkobo) gj-ebp-lela poraz z Vesno, ki. je za naš res bhd nasprotnik, proti kateremu Primorje ne prikaže take igre, kot proti drugim moštvom. Morala je odlična in zato sem prepričan v izdatno zmago Primorja, čeprav se zavedam da bo nasprotnik trd oreh in t° potrjuje odlično četrto mesto, ki Sa zasedajo naši jutrišnji tekmeci.»
LIBERTAS — VESNA
Vratar Vesne Ž. Bogateč nam je 2a jutrišnje gostovanje Vesne dal sledečo izjavo: «Naloga ne bo lah-
ka, saj je Libertas trenutno na drugem mestu začasne lestvice. Zato je razumljivo, da startamo na remi, čeprav ne bomo opustili priložnosti, če se nam bo nudila, da odnesemo kaj več kot točko. V postavi Vesne ne bo bistvenih sprememb, odsoten bo le diskvalificirani Rusignan in zato smo optimisti, saj se do sedaj kar dobro držimo na sredini lestvice, katero si vsekakor zaslužimo. Naš cilj je, da tudi letos osvojimo «Pokal Elio», za katerega pridejo v poštev medsebojna srečanja med e-kipami kraške planote (Aurisine, Primorja, Vesne in Zarje).»
ZARJA — S. ANNA
O tej tekmi nam je spregovoril nogometaš Zarje M. Žagar: «Zarja bo proti S. Anni igrala v standardni postavi. Nikakor pa ne smemo misliti (čeprav je nasprotnik na zadnjem delu lestvice), da bo naloga lahka. Pozabiti ne smemo, da smo v zimskem delu proti S. Anni remizirali (0:0) in da imajo Tržačani v
svoji sredi precej izkušenih nogometašev. Res čudno se mi zdi, kako ta enajsterica tava na repu lestvice. Morda imajo tehnične težave ali pa so nerazpoloženi, kar se pa pri nas ne godi, saj je morala v taboru Zarje odlična in zato odločno jurišamo na zmago.»
V ostalih tekmah predvidevamo remi med Campanellami in Edile A-driatico, zmago Flaminia nad Auri-sino, delitev točk med Villessejem in Costalungo, remi med Foglianom in Rosandro ter zmago De Macorija nad vodečim Isonzom.
B. R.
TENIS
RIM, 20. — Na mednarodnem teniškem turnirju za «Pokal Puma» so v četrtfinalu moških posameznikov dosegli te izide-:
Ashe Smith (oba ZDA) 2:1 Stockton (ZDA) — Okker (Niz.) 2:0
Našim ekipam se ponuja vrsta ugodnih priložnosti
Skoraj vse bi (po predvidevanju) morale osvojiti ves izkupiček
MOŠKA C LIGA
V	sedmem kolu bodo odbojkarji Bora spet igrali doma. Po štirih zaporednih porazih jim prihaja v goste Brusegana iz Padove, ki ima, prav kot Tržačani, štiri točke. Po zadnji dokaj mrzli prhi v Mestrah ta tekmec ne bi smel mešati štrene borovcem. To pomeni, da se bodo drevi spoprijeli z nasprotnikom, katerega morajo za vsako ceno premagati.
ŽENSKA C LIGA
V	6. kolu imata oba naša zastopnika enkratno možnost za zmago. Bregu prihaja v goste Primavera iz No-vente Vicentine, ki ima sicer štiri točke, toda Klabjanovi in tovarišicam le ne bi smela preprečiti osvojitev drugega para točk. Z mirno, premišljeno in dobro organizirano igro imajo Brežanke vse možnosti spraviti na kolena taktično in tehnično slabe nasprotnice, ki teh pomanjkljivosti ne morejo dopolniti niti z zvrhano mero bojevitosti.
Zastopnice Bora odhajajo na pot v
lii(UiiiiiniiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiii!rmiiuiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiHfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>iniiiiiiiiiiiiuiiiiiiD
NAMIZNI TENIS
NA DEŽELNEM PRVENSTVU
Jutri za zeleno mizo v Vidmu
Krasove naraššajnice in mladinke
V zvezi z zapletom v ženski A ligi še nobene novosti
Jutri bo v Vidmu na sporedu deželna faza namiznoteniškega prvenstva mladink in naraščajnic, ki bo obenem veljalo kot kvalifikacija za državno prvenstvo v Fiuggiju. Tekmovanja se bodo udeležila tudi dekleta Krasa iz zgoniške in repenta-brske občine, ki so na zadnjih deželnih prvenstvih pobrale levji delež zmag in naslovov.
V kategoriji mladink ne bosta nastopili najboljši Krasovi predstavnici S. Vesnaverjeva in A. Žigonova, ki imata kot drugokategornici avtomatično pravico, da se udeležita državnega prvenstva. Omenjeni igralki sta zato odpovedali nastop in se praktično odrekli deželnemu naslovu, da bi tako omogočili N. Rebulovi, V. Stubljevi in N, škrljevi, da si z zmago priborijo vizum- za Fiuggi. Za. nesporno favoritinjo -turnirja velja Neva Rebulova, ki prehaja v vedno boljšo formo in bi ne smela imeti pretežkega posla.
Med naraščajnicami bodo stopile za zeleno mizo kar štiri Krasova dekleta, in sicer D. Purič, Škrk, A. Rebula in V. Doljak. Tudi na tej preizkušnji imajo krasovke dobre možnosti, da posežejo po visokih u-vrstitvah.
Poleg tekmovanja posameznic bo na sporedu tudi igra dvojic. V mladinski konkurenci bosta nastopila «belo-rdeča» para Vesnaver - Žigon
nà sproščenost in posredno tudi na storilnost.
V zvezi s prizivom ekipe Baciga-lupo iz Ternija (prizivna disciplin-
in Rebula - Stubelj, med naraščajni- ska komisija je odredila ponovitev carni pa dvojici Purič - Škrk in A. | srečanj tega moštva, ki ni bilo pra-
Rebula - V. Doljak. Krasovke merijo na prvo mesto v obeh tekmovanjih, ker za igro dvojic le zmaga na deželnem prvenstvu omogoča nastop na državnem prvenstvu. Prihodnjo nedeljo pa bo v obeh kategorijah ekipno deželno tekmovanje.
Kar zadeva prvenstvo A lige, ni zaenkrat še nič novega (vsaj uradno) na obzorju. Krasovke pridno trenirajo, vendar pa je njihova forma v primerjavi z decembrom rahlo padla. To pa je povsem razumljivo, saj je trener Miha Derganc duševno in telesno pripravil svoje varovanke za oba napdvčfthtfa nastopa v decembru, ko so igralke res dosegle vrhunec fbMhe.^Ddpoved povratnega dela prvenstva je precej zmešala štrene in prekrižala račune, saj je bil ravno za sedanje obdobje predviden majhen premor pred državnim prvenstvom za posameznice. Tako pa morajo biti dekleta stalno pod pritiskom, saj lahko pride obvestilo o nadaljevanju prvenstva A lige iz dneva v dan, kar pa občutno vpliva
športno uredništvo Primorskega dnevnika in športno društvo Polet prirejata jutri, 22. februarja 1976 popoldne nagraditev najboljših zamejskih slovenskih športnikov v preteklem letu, ki so bili izbrani na podlagi tradicionalne ankete našega dnevnika
ŠPORTNIK LETA 1975
Nagrajevanje bo v okviru posebne prireditve v dvorani openskega Prosvetnega doma.
Na sporedu te prireditve bo med drugim tudi
•	poseben športni kviz
•	tekmovanje občinstva
•	intervju z našimi najboljšimi športniki
•	žrebanje nagrad med bralci, ki so sodelovali pri naši anketi in še druga presenečenja
Vse tiste, ki se nameravajo udeležiti tekmovanja občinstva, obveščamo, da morajo prinesti s seboj izvod Primorskega dnevnika.
Za vse zmagovalce so organizatorji pripravili lepe nagrade.
Začetek prireditve ob 17. uri.
vočasno obveščeno o prvem delu tekmovanja), je umbrijsko društvo poslalo Krasu predlog, da bi odigrali odgodeno srečanje Kras - Bacignlu-po kar v Trstu. Po tem lahko ugibamo, da ne bo treba ponavljati vseh srečanj prvega dela prvenstva, temveč le tiste tekme, v katerih nastopa ekipa iz Ternija. Ta rešitev je seveda še najpravičnejša in ugodnejša za Krasova dekleta, saj so o-svojila same zmage in so trdno na prvem mestu lestvice. Kaže torej, da-*se bo razplet dogodkov ugodno rešil za Kras, ne moremo pa mimo gM)e TiaVniŽhoteniški federaciji, ki je najprej stanje’tzapletla, sedaj pa wadno Sé rii "čftltostila zainteresiranih društev, kako in kaj bo z nadaljnjim potekom tekmovanja A lige, ki bi moralo biti na sporedu v prihodnjih dneh.
- bs -
NOGOMET
Tečaj za mlade nogometaše v Štandreiu
V štandrežu ustanavlja športno društvo Juventina otroško nogometno ekipo, v kateri naj bi sodelovali otroci od 10 da 12 let. Vodstvo društva vabi vse, ki jih to zanima, naj se javijo danes popoldne, ob 17. uri na sedežu društva, na glavnem vaškem trgu, kjer bo zdravniški pregled za nogometaše - začetnike. Vabljeni so tudi otroci iz mesta in dru-g:h krajev,
SMUČANJE
Plank prva v smuku
CERRETO LAGHI, 20. — Jolanda Plank je zmagala danes v smuku na italijanskem državnem smučarskem prvenstvu. Lestvica je taka:
1.	Jolanda Plank	1’15”05
2.	Claudia Giordani	1’15”88
3.	Giuliana Canapiglia	1T6”21
4.	Irma Alber	1T7”21
5.	Cristina Gravina	1’17”32
Trento. Niti Tržačankam domači Voltolini res ne bi smel delati velikih preglavic. To pot morajo gostje i-grati tako kot znajo, kar je edini in najboljši porok za zmago in osvojitev dveh izredno dragocenih točk.
S tem pa bi bila usoda domačih odbojkaric dokončno zapečatena že v prvem delu prvenstva. F. G.
MOŠKA D LIGA
V	predzadnjem kolu prvega dela prvenstva moške odbojkarske D lige se bo po treh zaporednih porazih šesterka Krasa spet predstavila svojemu občinstvu. V goste prihaja tržaški tekmec AGLI Sv. Jakob, ki je novinec v ligi in objektivno bi ne smel povzročati «belo - rdečim» prehudih preglavic. Drevišnja priložnost je torej za krasovce kot nalašč, da se vendarle pošteno rehabilitirajo in izbojujejo prepotreben par točk. Kras je namreč s serijo negotovih nastopov zdrknil s prvega mesta v spodnji del lestvice, kar pa dejansko ne ustreza in ne izpričuje realne vrednosti predstavnikov zgoniške in repentabrske občine.
Tekma Kras - ACLI S. Giacomo Trst bo drevi v nabrežinski občinski telovadnici s pričetkom ob 20.30.
- bs -
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Vodeči Sokol ima tudi v prihodnjem, sedmem prvenstvenem zavrt-Ijaju vse možnosti, da pospravi sedmi zaporedni par točk. Tržaška Julia, ki je osvojila edino zmago proti Slogi, še zdaleč ni tak nasprotnik, da bi lahko prekrižala račune trenutno izredno samozavestnim in razpoloženim Nabrežinkam.
Po zadnjem uspešnem nastopu v Gorici se bo drevi Sloga spoprijela z Interjem 1904 iz našega mesta. Ta šesterka je zaenkrat še edina brez točk, kar pomeni, da se Slogi ponuja enkratna priložnost za zmago in s tem izdaten korak na bolj varno mesto na lestvici.
Naš tretji zastopnik Kontovel pa igra jutri dopoldne v Pordenonu z Virtusom. Res, da je ta ekipa trenutno na drugem mestu, toda to ne pomeni, da nimajo Kontovelke prav nobenih možnosti za uspeh.
1.	MOŠKA DIVIZIJA
V	sedmem prvenstvenem nastopu
se le ponuja tudi odbojkarjem Olym-pie možnost, da prekinejo dosedanjo serijo porazov. Igrali bodo pred domačimi gledalci in povrhu jim prihaja v goste še poprečni Libertas iz Turjaka, ki je osvojil, samo en prvenstveni uspeli. Če bodo Goričani tudi to pot zaigrali'tako požrtvovalno, kot na nekaterih prejšnjih domačih‘ srečanjih jje upati’ n3' najbolje.	G. F.
2.	MOŠKA DIVIZIJA
Danes bo goriški mestni derbi med ekipama, ki predstavljata Gorico v letošnjem odbojkarskem prvenstvu
2.	moške divizije, Libertasom in Domom.
Predvideva se, da bo srečanje izenačeno in borbeno. Letos sta se že ti dve ekipi dvakrat spoprijeli, toda v prijateljskih srečanjih. Zmaga je prvič pripadla Domu, v povratnem srečanju pa Libertasu. Favorit današnjega srečanja je Dom, saj je v zadnjih dveh kolih vedno zmagal in pokazal tudi napredek. Gotovo pa naloga domovcev ne bo lahka, saj igra Libertas dobro odbojko in poleg tega so v derbijih presenečenja na dnevnem redu.
Če Dom drevi zmaga bo to njegova tretja zaporedna zmaga in se bo tako lahko višje povzpel na skupni lestvici. Tekma Libertas - Dom (Gorica) bo drevi ob 20. uri v telovadnici Stella Matutina (Ul. Nizza 38, Gorica). Za to tekmo so bili sklicani vsi igralci prve domske ekipe, ki se bodo morali zbrati ob 19.30 pred zgoraj omenjeno telovadnico.
L K.
NOGOMET
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
9anes IVSonfalcone proti Triestini
Zaradi prekinitve nogometnega prvenstva D lige sta se Triestina in Monfalcone sporazumela za prijateljsko nogometno tekmo, ki jo bosta odigrala danes popoldne v Tržiču. To bo dobra prilika za oba trenerja, da poskusita moči nogometašev, posebno pa rezerv, ki igrajo v tem delu prvenstva veliko vlogo. Kct Triestina, ima tudi Monfalcone nekatere poškodovane nogometaše in zato morajo biti rezerve v dobri formi in uigrane. Zato bosta verjetno Tagliavini in Zele-snich uvedla v teku tekme precej zamenjav.
B. R.
DAJNES
SOBOTA, 21. februarja 1976
KOŠARKA
MLADINSKI FINALE
17.30	v Dolini
Bor — Pali. Trieste * * *
KADETI
16.30	v Skednju
Servolana B — Bor # * #
15.30	v Krminu
Alba Krmir — Dom
ODBOJKA
MOŠKA C LIGA
20.00	Ul. della Valle
Bor — Brusegana * * *
ŽENSKA C LIGA
20.30	v Dolini
Breg — Primavera * * *
MOŠKA D LIGA
20.30	v Nabrežini
Kras — ACLI Sv. Jakob
* * *
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
20 30 v Trstu, stadion «1. maj»
Slogi — Inter
* * *
18.00	v Trstu, na Monte Cengio
Julia — Sokol
• * *
1. MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v Gorici Olympia — Libertas Turjak

KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
V	Miljah težka tekma za peterko borovcev
V	prvenstvu dečkov bo na sporedu slovenski derbi Polet-Kontovel
OBVESTILO
SPDT priredi (ob lepem vremenu) jutri, 22. t.m., izlet po vertikali od Zgonika do Repenta-bra.
Odhod ob 9. uri s Trga Oberdan v Trstu z avtobusom št. 46.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Borovi košarkarji bodo jutri igrali težko tekmo v Miljah z domačo peterko CGI, ki je bila že v Dolini borovcem «trn v peti». «Plavi» so prejšnjo nedeljo povsem razočarali in upati je, da bodo jutri le pokazali zanesljivejšo igro. Z nedeljskim porazom so tudi izgubili vodstvo na lestvici, saj jih je dohitela Itala, ki ima povrh še dve tekmi manj. Itala je tako postala najresnejši kandidat za osvojitev prvega mesta v tem prvenstvu in s tem tudi za prestop v finalni del.
MLADINSKI FINALE
Bor bo že danes igral proti Palla-canestru Trieste. «Plavi» so proti temu moštvu v prvenstvu obakrat izgubili, tako da je tudi v današnjem srečanju favorit Pallacanestro.
Vsekakor pa moramo’ onie'bfti, da so borovci v zadnji tekmi z Interjem 1904 le pokazali napredek in upati je, da se bodo danes enakovredno borili z nasprotnikom.
V	dveh srečanjih so borovci doslej ostali praznih rok. Danes pa se bodo morali pošteno potruditi, da bodo lahko strli odpor Tržačanov, ki v tem finalnem prvenstvu jurišajo na drugo mesto.
KADETI
V	tem prvenstvu bo na sporedu že prvo povratno kolo. Danes bodo borovci gostovali v Škednju, kjer bodo igrali proti drugemu moštvu Ser-volane, ki so jo že v prvem delu prvenstva zanesljivo premagali. Bi la je to, žal, osamljena zmaga.
Kontovelce čaka dokaj težka naloga. Jutri bodo morali namreč v go steh igrati proti Inter ju 1904, ki sodi tudi med favorite v tej skupini. DEČKI
V	prvenstvu dečkov modo jutri igrali zaostale tekme. Med drugim bo na sporedu tudi slovenski derbi med Poletom in Kontovelom. Favorit je seveda Kontovel, ki bo verjetno osvojil tudi prvo mesto v tej skupini.
Borovci pa se bodo (prav tako jutri) spoprijeli s Ferroviariom, ki juriša na drugo mesto v tej skupini.
edko
KOLESARSTVO
Prejšnji teden je bil v Trstu občni zbor mladinskega kolesarskega centra, ki deluje pri Sv. Jakobu in ima v svojih vrstah praktično vse najmlajše tržaške ljubitelje kolesar-
stva, ki se aktivno udejstvujejo. Za predsednika društva je bil že četrto leto zaporedoma izvoljen agilni tržaški kolesarski delavec R. Sbrizzi. Poleg tega, da se bodo udeležih vseh dirk v naši deželi, pa bodo mladi kolesarji, ki so praktično tudi upravitelji društva, po zadnjih normah italijanske kolesarske zveze za uveljavitev tega športa, organizirali tudi tri dirke v našem mestu. Radi
ATLETIKA
JUTRI V BAZOVICI
Tudi Adria na krosu za pokr. prvenstvo
- Jutrt zjutfaj bó v jBazovici na spoti del pokrajinskega prven-
v krosu, J4 ga prireja tržaški si klub Marathon. Tekmovanja,
redu drugi stva y atletski
ki se bo pričelo ob 9. uri zjutraj, se bodo udeležili tudi člani ionjer-ske Adrie, in sicer čač, Ruzzier in Benčič. Tokrat ne bo nastopal Renko, ki se je pred dvema tednoma na krstnem nastopu zadovoljivo od rezal. Vsi trije lonjerski tekmovalci bodo tudi tokrat nastopali le za trening, saj nimajo trenutno nobene možnosti, da bi posegli v borbo za višja mesta, ki so praktično že oddana nekaterim dobrim tržaškim dolgoprogašem.
2.	MOŠKA DIVIZIJA
20.00	v Gorici, Ul. Nizza
Libertas GO — Dom
ATLETIKA
NIŽJEŠOLSKI KROS
15.00	na Kolonji
Nastopajo tudi slov. šole
JUTRI
NEDELJA, 22. februarja 1976
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00	v Miljah
CGI Milje — Bor * * *
DEČKI
9.30	v Trslu, Miramarski drev.
Ferroviario — Bor * » »
11.00	na Kontovelu
Kontovel — Polet
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	na Proseku
Primorje — Sagrado » * *
15.00	v Bazovici
Zarja — S. Anna * « *
9.45	v Trstu, Ul. Flavia
Libertas — Vesna * * *
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Doberdobu
Mladost — Poggio * * *
15.00	v Štandrežu
Sovodnje — Staranzano * * «
15.00	na Padričah
Gaja — Primorec * * *
15.00	v Dolini
Breg — Union
* * •
MLADINCI
12 30 na Opčinah
Primorec — Edera * # *
12.30	ns Proseku
Vesna — Libertas * * *
NARAŠČAJNIKI
11.45	na Opčinah
Giarizzole — Kras * « «
10.30	v Miljah
Muggesana — Union » * *
13.30	v Dolini
Breg — Rozzol
ATLETIKA
POKRAJINSKO PRVENSTVO V KROSU
9.00	v Bazovici
Nastopa tudi Adria
NAMIZNI TENIS
DEŽELNO PRVENSTVO Ml in NA
9.00	v Vidmu Nastopa tudi Kras
ODBOJKA
ŽENSKA C LIGA
10.00	v Trentu Voltolini — Bor
* * *
1. ŽENSKA DIVIZIJA
10.00	v Pordenonu
Virtus — Kontovel
DANES NA KOLONJI
Kros za niiješoke
Danes in v sredo bo na šolskem stadionu na Kolonji ončinsko prvenstvo za nižje srednje šole v teku čez drn m stm. Danes se bodo pomerili najprej dijaki, v sredo pa jim bodo sledile dijakinje. Tako v | moški kot tudi v ženski konkurenci1 bodo tekmovali v treh starostnih’ kategorijah (letniki 1964, 1963 in 1962). Vsaka šola lahko prijavi neomejene število ekip za vsako kategorijo. Vsako ekipo pa sestavljajo po štirje dijaki, oziroma dijakinje.
Tega prvega letošnjega tekmovanja se bodo udeležili tudi nekateri zastopniki slovenskih zavodov. Občinskemu prvenstvu v krosu bo sledilo pokrajinsko, ki bo na sporedu G. marca Tekmovanje na Kolonji se bo pričelo ob 15. un.
G. FurlaniČ
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
X 2 2 X
2 I
1	X
2 2 2 1
1 X X X

Cagiiari - Inter	1
Cesena - Napoli	X
Como - Sampdoria	I
Fiorentina - Juventus	1	X
Lazio - Perugia	1	X
Milan - Bologna	1
Torino - Aseoli	1
Verona - Roma	X	2
Brindisi - Palermo	X	2
Catania - Catanzaro	1	X
Genoa - Piacenza	1
Livorno - Pisa	1	X
Lecce - Salernitana	1

1
v
§
MAJ V DEŽELI SOVJETOV
30.

glasom skoraj skozi nos, a vendar s pre-,u tnasom. Njegovo dolgo grlo Cl- kadar poje. Njegovo telo pa
se je napihnilo, kot se je premikalo v
POT
K SVETLOBI.
kret^? Podobnost se je vsiljevala zavoljo priljubljene :jrn	Bagrickega, ko je bral svoje verze s svojim niz-
àudóvir1^^™ §’asom skoraj skozi r Pri Dticf1 1f1^som- Njegovo dolgo grlo ritmu ’ kat ar P°je- Njegovo telo p sila ]j-Verzov kot da bi bil ta ritem nekakšna materialna kot’ r>r -Je ^iČala v Bagrickem in pretresala njegovo telo njegovoZ8ani motor Pretresa avtomobil. In poglejmo še ■'izkreč/igest0 Pri tem: sprožil je roko pred sebe, široko del rol/ prste in se z njimi oprl ob mizo. In tisti njegov Mogočni '• °d zaPestja do prstov, velikanski, z dolgimi, krernije,™1 PrSti’ 50 bili Prav tako Podobni orlovskim
grički*1!!.1110. neoPazne ljudi, ki jih spoznaš polagoma. Ba-steiaj t • b* ’ nasprotno, narava, ki je bila odprta na da nie,, nise.m potreboval mnogo časa, da bi ne spoznal, zaneslin°Va bistrovidnost in moč in ta njegova nenehna točen Jf,- °S-t .k velikemu poletu, da je bilo vse to dovolj Kasi?1^ odraz njegovih duševnih lastnosti, še od dp^6 $e je zaradi mučne astme, ki ga je mučila razlezel e,Jnstva in ga na koncu tudi pogubila, odebelil in bistrovin endar pa je do konca izžareval opoj tiste svoje viane m dobre moči.
Bagricki je zrasel v zelo prozeičnem okolju. To je bila spodnja plast mestnega meščanstva. Poezija tod ni niti prebivala. To je bila ničevost, ki je dišala po filistr-skih vonjavah, ničevost pokornosti in zavisti. Videla je samo eno sredstvo, s katerim bi lahko likvidirala svoje ekonomsko, stanovsko in nacionalno ponižanje — obogateti ! Na kakršen koli način — dobiti po sreči, dedovati, uspešno špekulirati ali pa celo ukrasti ! In že v prvem času se je talent Bagrickega izoblikoval na čustvu protesta proti temu okolju. Trgal se je iz zadušljivega filistrskega okolja, iz strašnega meščanskega malega sveta, kjer je bilo, na splošno, vse podrejeno ciljem koristi. In ko je prišla oktobrska revolucija, jo je Bagricki navdušeno pozdravil prav zato, ke>' je klicala v boj, v poslednji boj s tem duhom pridobitništva in nosila v sebi tako visoke, tako romantične ideale, da se jim je v tistem hipu radostno odzvalo vse tisto pogumno in plamteče, kar je vedno živelo v naravi Bagrickega.
Tisti, ki dobro pozna delo Bagrickega, ve, da sovraštvo k temu blatu usmrajenih filistrskih malih strasti več krat udarja na dan v njegovi poeziji. Da, tudi v življenju je do konca nosil svetal, mladeniški odpor do meščana-lastnika, do njegove psihologije in njegovega vsakdanjega življenja. V bistvu ni tematika teh dveh stihij — meščana in poeta, nikoli izginila iz njegove poezije.
In ne samo iz poezije. Spominjam se, s kakšnim strupenim prezirom se je izražal o nekem človeku, ki ga je imel za klasičen zbir vsega ostudnega, nizkotnega, «potrošniškega». Ko je nekdo izmed nas prizanesljivo pripomnil, da je to, končno pač žalostno, in, seveda za zdaj nujen preostanek kapitalizma v zavesti, je Bagricki vzkipel:
«Zakaj — v zavesti? V ropotarnici ! Z zavestjo je pri njem kot vse ostalo na isti ravni: preberite njegove knjige — manj kot s svetovno revolucijo se sploh ne strinja. Toda poglejte njegovo kolekcijo zlatih ur...»
To, seveda, ni bil spor, ker Bagricki ni nič manj slabše poznal svojega sobesednika, da so korenine meščanstva
Pesnik Edvard Bagricki
prav v trdovratnosti zavesti. No, kakor vedno, je temperament potegnil Bagrickega v ostro (včasih prav v osuplo po ostrini) slikovitost.
O Bagrickem kroži nemalo legend, tako ustnih kot pismenih. To je razumljivo: bil je strasten, slikovit, celo eksotičen človek. Zato moram, ne čisto brez koristi, povedati prav tudi nekaj besed o tem, kakšen ni bil Bagricki, ker se je na njegovo osebo nalepilo veliko neresničnega, neverjetnega in anekdotičnega, ki kazi njegovo resnično podobo.
Najbolj razširjen izmed vseh mitov je naslednji mit o njem: Bagricki je bil ekscentričen čudak, boem, sovjetski Francois Villon. In ni mogoče zaiti v večjo zablodo. Mitotvorca je v danem primeru prevaral jezik Bagrickega, njegova slikovita manira izraza. V bistvu je bil Edvard človek s skrajno skromnimi potrebami ter zelo zdržljiv in delaven v življenju.
Bagricki je podoben svojemu mestu — Odesi, v reputaciji katere je prav tako odtenek lahkomiselnosti, ki pa je med vojno postala mesto — heroj.
Seveda pa si nikakor ne smemo predstavljati Bagrickega, da je bil tudi nekakšen idejni monolit. Slikarski prijemi ikon nikakor ne ustrezajo upodobitvi tega strastnega, včasih tudi protislovnega človeka. Veliko krvi so veljale Edvarda nepravične obsodbe za naturalizem, biologizem in razne druge «izme». Nekoč je dejal z veliko grenkobo:
«Mnogim nenadarjenim je všeč, da bi se nadarjeni ljudje motili. Ob tem si pridobivajo imena.»
Ne vem, kaj je bila večja Edvardova strast: ali ljubezen do poezije ali ljubezen do narave. Res pa je, da sta se ti dve ljubezni nekako dopolnjevali. Tudi tu ni bilo mogoče brez skeptikov, ki so bili pripravljeni ukvarjanje Bagrickega z ornitologijo in ihtiologijo smatrati prav tako za nekako čudno originalnost.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letne naročnine za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	21. februarja 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» • DZS - 61000 Ljubljane,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno -
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trst
GRE ZA TESNEGA SODELAVCA IZGINULE MARIE PAVE
MED JUGOSLAvIJU IN BELGIJO
Odv. Antonellija aretirali Predsednik zis Bijedič
in Tindemans za globlje
v okviru škandala Lockheed
Uradni korak italijanskega veleposlanika Ploje pri senatorju Churchu, da bi izročil vse elemente, ki bi utegnili razkrinkati italijanske osebnosti, ki jih je družba Lockheed podkupila - Kissinger osebno posegel in preprečil objavo imen
RIM, 20. — V okviru preiskave o škandalu Lockheed je prišlo danes zjutraj do prve aretacije, ki pa kot kaže ni bila planirana. Namestnik državnega pravdnika Martella je namreč sklical odvetnika Antonellija na zasliševanje. Pri odv. Antonel-liju je bila zaposlena nekaj časa Maria Fava, pooblaščena upraviteljica skrivnostne družbe Com. El., preko katere je šel denar, s katerim je ameriška letalska družba Lockheed podkupovala nekatere ' italijanske funkcionarje.
Martella je Antonellija ukazal aretirati zaradi lažnega pričevanja, ali pa zato ker je zamolčal resnico. Po dveh urah zasliševanja je Martella namreč poklical karabinjerskega polkovnika Varisca in mu ukazal aretirati odvetnika. V Rimu je aretacija odvetnika Antonellija povzročila dokajšnje presenečenje, ne vemo če zaradi njegovega dobrega glasu, ali pa zato, ker je preiskovalcem sploh uspelo nekoga spraviti za rešetke, potem ko sta jim zbežala prof. Ovidio Lefebvre D’Ovidio in pa omenjena Maria Fava. Antonellijeva tajnica je do včeraj namreč trdila, da odvetnika ni videla že mnogo časa, danes pa je v pogovoru s časnikarji priznala, da ji je bilo znano, da se bo moral Antonelli danes pogovoriti z namastnikom državnega pravdnika Martello.
V teku današnjega dne so zaslišali tudi odvetnika Antonia Lefebvra D’Ovidia, brata skrivnostno izginu lega Ovidia. Odvetnik D'Ovidio je tisti, ki je v bistvu podpisal vse čeke, namenjene italijanskim politikam. Sam sicer trdi, da pri tem ni nič čudnega, saj zastopa družbo Lockheed v Italiji in če mu iz Amerike rečejo, naj podpiše ček za to in to vsoto, ga on podpiše in konec. Iz niesovega pričevanja je namest-n:k državnega pravdnika baje sklenil, da je njegov položaj ostal ne-soremenj°n in ga odslovil. D’Ovidio je baje izročil preiskovalcem n°katere dckumenle.
Podtajnik pri predsedstvu vlade Salinozzi je danes umestil preiskovalno komisijo, ki jo je imenoval p-emier Moro. Njena naloga,bo proučiti postopek, s katerim so podpisali sporazum o nakupu letal Lockheed za italijansko vojaško letalstvo. Predsednik te komisije, je izjavil, da bodo takoj zočsli z delom, saj se dobro zavedajo izrednega pomena naloge, ki so jim jo poverili.
' Predsednik poslanske zbornice Per-tini je poslal predsedniku parlamentarne preiskovalne komisije Castel-liju pismo, v katerem izraža svoje negodovanje zaradi zamud in zavlačevanja pri sklicanju te komisije, katere naloga je predložiti parlamentu svoje mnenje o tem, ali naj njegovim obtoženim članom odvzamejo imuniteto, ali ne. Pertini piše Ca-stel’iju, da je po njegovem mnenju neobhodnn potrebno okrepiti dejavnost komisije, saj to zahteva javno mnenje in se tega, je upati, pravi Pertini, zavedajo tudi njeni člani.
Italijanski veleposlanik v Združenih državah Amerike Roberto Plaja je danes uradno zahteval od senatorja Churcha, ki vodi preiskovalno - »misijo o multinacionalnih družbah, naj izroči vse dokumente, ki bi utegnili osvetliti morebitno odgovornost nekaterih italijansKm osoj-nosti v škandalu Lockheed. Senator Chureb je sprejel italijanskega predstavnika v svojem uradu ter mu zagotovil, da si bo prizadeval, da bi mu družba Lockheed izročila zadevne dokumente. Pri tem gre podčrtati, da je Plaja uradno posredoval pri Churchu, potem ko je Kissinger
osebno blokiral objavo vseh imen ministrov in funkcionarjev, ki jih je Lockheed podkupil v Italiji, Japonski, Nizozemski in Zah. Nemčiji. Church pa je s svoje strani izjavil, da bo moral dokumentacijo izročiti zunanjemu ministrstvu ZDA, ki ga bo posredovalo italijanskim stem.
obla-
Nezakoniti popusti IB letalskih družb
SAN FRANCISCO, 20. - Washing-tonska vlada je odredila pravni postopek proti 13 letalskim družbam, ki uveljavljajo nezakonite popuste na potniških vozovnicah oziroma tovornih tarifah na relacijah za Daljni vzhod. Gre za družbe Air Siam, Canadian Pacific, China Airlines, Japan Airlines, Korean Airlines, Pan American Philippine Airlines, Qantas Airways, Flying Tiger Line, UTA, Varig, Air New Zealand in Northwest Airlines.
30 mrtvih v Mehiki
CIUDAD DE MEXICO, 20. - Nekako 2.400 km jugovzhodno od glavnega mehiškega mesta, na območju Sonore, je prišlo do strahovitega trčenja med avtobusom in vlakom, ki je zahtevalo 30 smrtnih žrtev. Nadaljnjih 50 oseb je bilo ranjenih. Nesrečo je zakrivil vozač avtobusa, ker je zavozil na tračnice kljub temu, da je v tistem trenutku prihajala železniška kompozicija.
Potres na Kubi
HAVANA, 20. — Na območju Santiago de Cuba v južnem delu otoka so zaznamovali hujši potresni sunek z epicentrom kakšnih 180 km južno od Kube. Potres je povzročil eno smrto žrtev, osem oseb pa je bilo laže ranjenih. Njegova jakost je ustrezala 6. stopnji Richterjeve lestvice.
gospodarsko sodelovanje
Poudarila sta tudi potrebo po razorožitvi Džemal Bijedic se sedaj mudi v Luksemburgu
BRUSELJ, 20. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič je imel danes, ob koncu uradnega obiska v Belgiji, še sklepne pogovore s svojim gostiteljem, predsednikom vlade Leom Tindemansom, nato pa je odpotoval v Luksemburg.
Ob koncu Bijedičevega obiska v Belgiji so popoldne objavili skupno sporočilo. V njem je med drugim rečeno, da sta predsednika vlad izrazila pripravljenost svojih vlad, da se zavzameta za nadaljnji razvoj ju-goslovansko belgijskega sodelovanja na vseh poaročjih. Posebej sta izrazila željo, da bi se gospodarski odnosi dvignili na višjo raven. V pogovorih sta namenila posebno pozornost problemu neravnotežja bilance trgovinske menjave in drugim vprašanjem, prav tako v želji, da bi našli rešitve, ki bi omogočile nadaljnji vzpon menjave. Bijedič in Tindemans sta razpravljala tudi o napredku turističnega sodelovanja med državama in o položaju jugoslovanskih delavcev v Belgiji.
vi skupni komunike, z zadovoljstvom ugotovila, da se odnosi v Evropi razvijajo v okviru politike popuščanja. Po njunem mnenju mora napredek v smeri miru in varnosti v Evropi in svetu vključiti tudi učinkovite ukrepe na področju razorožitve, Bijedič in Tindemans sta razpravljala tudi o mednarodnih gospodarskih odnosih, o položaju na Bližnjem vzhodu in Sredozemlju in o nekaterih drugih vprašanjih, ki zanimajo obe strani.
Predsednik jugoslovanske vlade Džemal Bijedič je pozno popoldne že prispel iz Bruslja v Luksemburg. Na letališču je v krajši izjavi časnikarjem povedal, da se bo s svojim gostiteljem, predsednikom vlade Ga-storiom Thomom pogovarjal «tako o dvostranskem sodelovanju kot tudi o drugih vprašanjih, ki zanimajo obe državi, vštevši nekatera mednarodna vprašanja». Poleg pogovorov dveh premierov so bili nocoj tudi pogovori visokih vladnih funkcionarjev Jugoslavije in Belgije. Obravnavali V izmenjavi mnenj o mednarodnih I so dosedanje oblike sodelovanja na
Fašistični in kalaboracionisticni Trst
vprašanjih sta predsednika jugoslovanske in belgijske vlade, kot pra-
MiiiiiiiiiuiHiiiiiiininiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitifUliiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii
S TISKOVNE KONFERENCE MIRKA KALEZIČA V BEOGRADU
Protijugoslovansko dejavnost v ZR Nemčiji je treba zatreti
Glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve obravnaval tudi odnose s Turčijo, Španijo in Bolgarijo - Možnost navezave diplomatskih stikov z mad> * ko vlado
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 20. — Glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da po doslej razpoložljivih obvestilih, ki so jih dobili od oblasti ZR Nemčije, preiskava o morilcih jugoslovanskega konzula v Frankfurtu Edvina Zdovca tudi po 13 dneh hi dala določnejših rezultatov, kar «upravičeno povzroča naše presenečenje in resno zaskrbljenost». «Cenimo zagotovila predstavnikov vlade ZR Nemčije, da bodo storili vse potrebno za odkritje in kaznovanje storilcev gnusnega uboja konzula Edvina Zdovca — je izjavil Kalezič — in upravičeno pričakujemo, da bo preiskava to pot, za razliko od prejšnjih nezadovoljivih izidov v podobnih primerih, učinkovita in dosledno izpeljana. Prav tako v duhu naših zahtev upravičeno pričakujemo, da bodo sprejeti ustrezni ukrepi za trajno onemogočanje terorističnih in vseh drugih oblik protijugoslovanske dejavnosti na ozemlju Zvezne republike Nemčije.»
Predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministra je odgovoril tudi na vprašanje o bližnjem obisku zveznega tajnika Minica v Turčiji. Dejal je, da je ta obisk v skladu z dosledno usmeritvijo Jugoslavije k razvijanju sodelovanja in dobrih sosedski t&tassv z državami na d ».-.Kanskem polotoku. «Pričakujemo, da bodo ta obisk in pogovori upravičili pričakovanja o nujnosti bolj rednih političnih stikov in izmenjave mnenj o vprašanjih, kj zanimajo o-be državi,» je dodal Kalezič.
njim ministrstvom. Kalezič je od-1 Bolgarijo, vštevši tudi reševanje odvrnil, eia je' šlo za delovne stike in stoječih odprtih vprašanj.
codal, da ima Jugoslavija s Španijo že trgovinske, turistične, športne in podobne poslovne odnose nevladnih ustanov. --Vse to ter potreba. da bi olajšali postopek za izdajanje vizumov v obeh smereh, je zahtevalo obravnavo novih modali-tet za. napredek in razširitev obstoječega sodelovanja med državama». Na dodatno vprašanje, ali je mogoče v kratkem pričakovati navezavo diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in Španijo, je Mirko Kalezič odgovoril, da ti pogovori predstavnikov dveh zunanjih mkrstrstev niso prejudicirali vzpostavitve diplo matskih odnosov.
V zvezi z jugoslovansko - bolgarskimi odnosi in izmenjavo poslanic predsednika Tita in Živkova je glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve izjavil, da hi reševanje odprtih vprašanj vsekakor prispevalo k nadaljnjemu razvoju vzajemnih odnosov in dobrega sosedskega sodelovanja. «Prepričani smo — je dodal Kalezič — da bi bili trdni odnosi med Jugoslavijo in Bolgarijo zasnovani na načelih dobrega sosedskega sodelovanja na vseh področjih, v trajnem interesu obeh držav.» Po Kalezičevih besedah sta Jugoslavija in Bolgarija «kot rezultat obojestranskega dogovora o potrebi urejanja in napredka medsebojnih odnosov» izmenjali osnutka morebitnega skupnega dokumenta c razvijanju medsebojnih odnosov. Poslanici, ki sta ju izmenjala predsednika Tito in Živkov, pa — kot je dejal Kalezič
Časnikarji so zastavili vprašanje I — obravnavata poti in metode na-o stikih med zveznim tajništvom za ! daljnjega razvoja in napredka od-zunanje zadeve in španskim zuna- nosov med SFR Jugoslavijo in LR
liiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimnmiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiittiiiiiHiiimtiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiitiiiitiiiiiitiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiia
DOSLEJ JE TO STORILO ŽE 69 DRŽAV
M SOARES: PORTUGALSKA MORA PRIZNATI LR ANGOLO
«I angolskim ljudstvom nas vežejo človeški, gospodarski in kulturni interesi» - Lizbona mora ustrezno zaščititi Portugalce na angolskem ozemlju
LUANDA, 20. — Politična zmaga Netove vlade postaja čedalje izrazitejša. Danes so namreč uradno priznale Ljudsko republiko Angolo že Finska, Belgija in Japonska, tako da je število držav, ki bodo vzdrževale redne diplomatske stike z nekdanjo portugalsko kolonijo, naraslo že na 69.
Sama Portugalska se za ta korak še ni odločila in v tej zvezi je dal lizbonskemu dnevniku «A Luta» zgovorne izjave voditelj portugalskih socialistov Mario Soares. Poudaril je, da bo vlada nujno morala priznati luandske oblasti oziroma LR Angolo, potem ko bodo vzpostavljeni med državama prvi uradni stiki.
Nobenega dvoma ni, da se je položaj korenito spremenil, je dejal Soares. Zmaga angolskega ljudskega osvobodilnega gibanja ter priznanje nove republike tako s strani Organizacij« afriške enotnosti (OUA) kakor s strani številnih evropskih držav ustvarjata Netovi vladavini povsem nove perspektive. Portugalska socialistična stranka ni nikoli skriva-
la svojih simpatij in bratskih čustev zairski meji), ki v dolžini 1.348 km
do Netovega osvobodilnega gibanja, zato želi, da bi v deželi čimprej zavladal mir in da bi angolsko prebivalstvo lahko enkrat za vselej samo odločalo o svoji usodi, torej brez vsakega zunanjega pritiska.
Čeprav je LR Angola neodvisna, je nadaljeval socialistični predstavnik, nikakor ne gledamo nanjo kot na katerokoli tujo deželo, kajti z angolskim ljudstvom nas vežejo človeški, gospodarski in kulturni interesi. Najprej bo treba, da luandska in lizbonska vlada poravnata še zadnje nerešene probleme, ki zadevajo u-sodo Portugalcev v Angoli in soc:ali-sti bodo v tem smislu tvorno sodelovali. Portugalska ima pravzaprav dolžnost zaščititi svoje sinove, pa tudi svoje interese v tej afriški deželi, a v ta namen mora priznati novo republiko.
Iz Huamba (bivše Nove Lisboe) je medtem prišla vest, da bo po 7 mesecih prekinitve kmalu spet zaživel promet na železniški progi Benguela (Atlantik) — Teixeira de Sousa (pri
seka Angolo na dvoje.
Prekinitev nosečnosti je močno razširjena
NEW YORK, 20. — Več kot dve tretjini vseh žensk na svetu (trikrat toliko kot pred 5 leti) lahko danes brez težav prekine nosečnost. Iz poizvedovanja, ki ga je finansiral sklad OZN za demografska vprašanja, je razvidno, da je takšnih žensk 40 do 55 milijonov. V večini primerov se zatečejo k splavu, ker nimajo možnosti, da bi uporabljali sredstva proti zanositvi.
MOSKVA, 20. — Centralni komite sovjetske komunistične partije je na današnjem plenarnem zasedanju odobril poročilo, ki ga ho podal glavni tajnik partije Leonid Brež-njev ob odprtju skorajšnjega 25. kongresa KP.
VLADO BARABAŠ
Kulturno pismo
(Nadaljevanje s 4, strani)
češke baročne skladbe, med katere sodijo komponisti Mysliveéek, Vejanovsky in drugi, ter glasbeni velikani Čajkovski, Schubert in Beethoven, seve v moderni izvedbi. Med njimi je tudi izvrstni pianist solist Karel Ružička, ki je samostojno zaigral nekaj svojih modernih improvizacij za klavir ali tudi s poudarjanjem ritma s tolkali. Vsi člani skupine so veliki mojstri interpretacije, posebno pa se odlikuje sopranistka zvonkega glasu Hana Kubelikova, ki je lahkotno pela težke vokalne .parte.
Vzorna je muzikalnost ansambla, odlična spontanost izvajanja pred petimi mikrofoni. Seve bi se estetsko in etično dalo oporekati predvajanju starih baročnih skladb v sodobni izvedbi, vendar je bilo njihovo eksperimentiranje zanimivo in simpatično.
Italijansko stalno gledališče Teatro Stabile" Friuli - Venezia Giulia iz Trsta je na svoji turneji po SIo-veniji najprej v Mariboru predstavilo izredno uprizoritev Goldonijeve komedije Sior Todero Bronto-lon ali Nergač, kot jo imenujemo v slovenščini. Mislim, da bi bilo odveč na tem mestu pisati o delu samem in tudi o izvedbi, ki sta italijanskemu kot slovenskemu življu v Italiji bržkone dovolj poznana. Vendar naj poudarimo, da smo bili izredno zadovoljni, da je z našega odra spregovoril Goldoni v vsej svoji originalnosti. Pod inventivnim režijskim vodstvom Francesca Macedonia so tržaški igralci prikazali skozi prizmo znane literarne in znanstvene ugotovitve, da je Goldoni izvedel znatno reformo v gledališču pri uprizarjanju sloga commedie dell’arte. Tako smo bili priče živi komedijski zasnovi, ki je plastično, skoraj življenjsko realistično prikazala tegobe egoističnega starca v o-kolju ljubeznivosti, zdrah in intrig, s pozicij socialne kritike.
V tem smislu so interpretirali svoje vloge izredno složno: vsi so bili kljub izredno ostri diferenciaciji likov, kot zliti v eno podobo. V tej homogenosti in pestrosti posameznikov je bila velika draž. Zaradi tega bi morali imenovati vse igralce; vendar naj imenujem med moškimi vsaj odličnega pred-stavitelja glavne vloge Nergača Corroda Gaipa in med ženskimi interpreti Elso Vazoller kot izvrstno Marcolino. Vsi, prav vsi igralci zaslužijo enako pohvalo od naslovne vloge pa do najmanjših nalog, bili so zares izvrstni.
Tudi scena Sergia d’Osma je bila kljub svoji umirjenosti harmonična, v začetku in na koncu igre pa celo prikupno presenetljiva.
Vtem ko ugotavljamo visoko raven predstave, nas spomin veže še na izredno uprizoritev tega ansambla Grumovega dela Dogodek v mestu Gogi in na mnoge uprizoritve italijanskih del na slovenskih odrih, in se toliko bolj povezujemo z italijanskimi gledališčniki z iskrenimi vezmi bogatenja na kulturnem polju in medsebojnega zbliževanja, saj še najgloblje seže v srce človeško povezujoča u-metnost.
različnih področjih ter konkretne u-krepe in načrte za napredek jugoslo-vansko-luksemburških stikov.
Delegacija ZKJ odpotovala v Moskvo
BEOGRAD, 20.	— Delegacija
Zveze .komunistov Jugoslavije je nocoj z vlakom odpotovala v Moskvo, na 25. kongres komur.istične partije Sovjetske zveze. Delegacijo vodi tajnik izvršnega komiteja ZKJ Stane Dolanc, člani pa so članica predsedstva ZKJ in predsednika CK ZK Hrvatske Milka Planin, član predsedstva in izvršnega komiteja Dobrivoje Vidič, član predsedstva ZKJ in jugoslovanski veleposlanik v Sovjetski zvezi Jože Smole in načelnik oddelka za mednarodne odnose in zveze v partijskem predsedstvu Vladislav Obiadovič. Jugoslovansko partijsko delegacijo je na železniški postaji pospremil tajnik v zvršnem komiteju Aleksan-dar Griickov.
Jedrska nevarnost v Kanadi
OTTAWA, 20. — Kanadski minister za energijo Gillespie je sporočil, da sc je na 109 ločenih območjih države znatno dvignila stopnja jedrskega žarčenja, ki ga povzročajo v zemljo zakopani ostanki radija. Najbolj sta prizadeta Ontario in Saskatehewan. V ontarijskem mestu Fort Hope so že decembra lani zaprli šole ter začasno izselili večje število družin zaradi jedrske nevarnosti.
(Nadaljevanje s 1. strani)
kratko poročilo o svojih stikih z generalom Winterjem, v katerem je med drugim orisal svoje predloge za boj proti partizanom in slovenskemu prebivalstvu. «Predlagal sem — piše Sauro — naj bi izselili v Nemčijo tujerodno prebivalstvo teh krajev od 15. do 45. leta starosti in pospešitev dejavnosti republiške straže.
VVinter mi je odgovoril, da ni mogoče preseliti prebivalstva v Nemčijo, ker je tam že preveč prevratnikov in nasprotnikov rajha, soglašal pa je vsekakor s pospeševanjem dejavnosti republiške straže. Ob tem nam je dal še eno priporočilo: Ubijajte, ubijajte, kolikor več zmorete.»
Ob koncu svojega obsežnega pričevanja je prof. Sala navedel še dva pomembna elementa za proti-židovsko in protislovensko kampanjo na sploh: pisanje krajevnega lista «R Piccolo» in dejavnost tiskovnega urada prefekta Coceanija, ki je spodbujal knjigarne, naj v čim večji možni meri vsilijo prodajo protiži-dovske literature.
S tem v zvezi priobčujemo še en dokument iz gradiva dr. Ferenca, ki ga je sodni zbor vključil med akte procesa. Gre za kratek izvleček. ki ga je za Mussolinija pripravilo ravnateljstvo javne varnosti v Madernu 27. februarja 1944.
Notranje ministrstvo' -Crirednje ravnateljstvo za javno
varnost
Zavis za Duceja
«Nemške oblasti zaplenjujejo vso židovsko premičnino (vključno depozite pri bančnih zavodih).
Ekscelenca Coceani se temu odločno upira in trdi, da lastnino sovražnikov v Italiji gre zapleniti v izključno korist italijanske države.
Oni nadaljujejo svoje delo, ne da bi se zmenili za proteste.»
Maderno, 27.2.1944 - XXII
Še dokaz več, da tedanjemu tržaškemu prefektu pri sporu z zasedbenimi oblastmi ni šlo za neka moralna načela, pač pa samo za to,
fiiiumiHiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiitiiiiiiiniuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii
TRŽAŠKI DNEVNIK
PREDLOG DEŽELNE UPRAVE
Prodajno ceno mleka je treba dvigniti na 275 lir za liter
S tem bo živinorejcem zagotovljena odkupna cena 185 lir
Deželni odbornik za kmetijstvo j žaške socialdemokracije. Člani te Del Gobbo je včeraj naslovil na j struje pozivajo zato vse člane stran-tržaškega, goriškega, videmskega in : ke, ne glede na pripadnost različnim '	" ' ’ strujam, naj mirno zasedejo sekcijo
pri Sv. Soboti, da bi na ta način «demokratično in omikano izpričali politično doslednost». Struja poziva tudi vsedržavne organe PSDI, naj takoj posežejo, da bi preprečili morebiten razkol v stranki, ki se po njihovem «žč pojavlja na obzorju».
pordenonskega prefekta — prefekti so kakor znano hkrati tudi predsedniki ustreznih pokrajinskih odborov za cene — daljše pismo, v katerem pojasnuje dejavnike, ki naj se upoštevaj«' pri določanju nove cene za mleko. Sedanja odkupna cena mleka pri hlevu — naglasa Del Gobbo— znaša 150 lir za liter, pri čemer je vštet tudi davek na dodatno vrednost IVA. Takšna cena pri hlevu ustreza prodajni ceni na drobno v višini 240 lir za liter. Ker je bilo med prizadetimi strankami dogovorjeno — pravi nadalje v pismu Del Gobbo — da se bo odkupna cena pri hlevu dvignila za 35 lir, to je na 135 lir za liter (vštet davek IVA), je treba sedaj brez vsakega odlašanja dvigniti prodajno ceno na drobno za prav toliko, to se pravi na 275 lir za liter. Pri vsem tem bo ostal zaslužek, ki pripada razpečevalni mreži, neizpremenjen: o morebitnih spremembah bo treba razpravljati pozneje, ko bodo prispela iz Rima ustrezna ministrska navodila.
Ostri spori v tržaški PSDI
Ravnatelj tržaške pošte pri odborniku Cocianniju
Deželni odbornik za promet Co-cianni se je te dni sestal z ravnate* ijem tržaške . pošte dr. Burtonejem. Obravnavala sta vrsto vprašanj v zveži z delovanjem perifernih organov ministrstva za pošto in tele: komunikacije. Pri tem sta se še posebej pomudila ob problemih, ki se nanašajo na odpošiljanje pošte z nočnimi letalskimi poleti iz Ronk, na tarife za prevažanje pošte z avtobusi v prometu na območju Furlanije - Julijske krajine in na nered1 no sprejemanje radiotelevizijskih oddaj na nekaterih področjih naše dežele.	'	!
V tržaški federaciji PSDI se zaostrujejo polemike med raznimi strujami, medtem ko mladinska federacija stranke očita voditeljem, da skrbijo samo za interese struj, ne pa za politično linijo stranke. Krajevna struja «avtonomija» pa dolži	____ ,_____
komisarja tržaške federacije Nico- ! nabrežinski železniški postaji, da iazzija, da je neštetokrat kršil sta- ! bi	stopil	na	vlak	za	Trst,	ko	je
tut ter da se že več kot eno leto	padel	ter	se	udaril	v	glavo in	laže
ponavljajo protidemokratična deja opraskal po rokah. Ozdravel bo v nja, kakršnih ne. pozna zgodovina tr-1 tednu dni.	.
Dijak iz Praprota padel z motorčka
Na^ neurokirurški oddelek tržaške bolnišnice so včeraj zjutraj sprejeli 19-letnega dijaka Edija Kanteja iz Praprota 3, ki se je laže poškodoval pri padcu s svojim motornim kolesom. Kante se je vozil proti
Paolo Sereni med svojim pričevanjem
kdo ima pravico, da se polasti židovske lastnine.
O požigih in kazenskih pohodih nacističnih in fašističnih škvader je govorila tudi Aleksandra Rupena, ki je bila zaprta dalj časa v Rižarni skupaj z materjo Magdo, ženska je povedala, kako so esesovci in njihovi podrepniki obkolili njeno vas Vodice, jo požgali in odgnali vse prebivalstvo v Materijo. Kakih trideset so nato odvedli v Rižarno, druge pa so izpustili. V Allersu je spoznala častnika, ki je vodil kazensko ekspedicijo, dodala pa je, da je bil skupno z esesovci mlad italijanski častnik, ne spominja se več če v civilu ali v uniformi, ki je pokazal nanjo in na njeno mater kot sorodnici nevarnega organizatorja OF.
Njeno pričevanje je tudi pomembno, ker je bilo mogoče ugotoviti priimek treh žrtev, ki jih preiskovalni sodnik izrecno omenja v svoji obtožnici in o katerih sta govorila tako Biserka Hajon kot Heimi Wa-chsberger. Gre za 14-letna fanta in njunega starejšega sorodnika, ki so žagali drva v Rižarni in ki so nekega dne zginili. Rupenova je poudarila, da sta bila doma iz Vodic in da so bili vsi trije po priimku Rupena.
Zločinska represija Collottijeve tolpe je prišla do izraza tudi v pričevanju Albine Škabar, Edgarda Wein-sfelda in profesorja Francesca Doni-nija. Wéinsfeld je povedal, kako so ga 8. junija- 1944 trije člani Collotti-jeve tolpe in sicer Sala, Falchi in Zanella- aretirali pri tržaški železniški postaji in ga nàto odvedli na sedež SD na Oberdankov trg. Tu so ga večkrat surovo pretepli. Po nekaj dneh zapora so ga izpustili in ga nato znova aretirali ter odgnali v Nemčijo.
Profesor Donini, ki je bil pred leti ravnatelj psihiatrične bolnišnice, je najprej opisal, kako so nacisti in fašisti prišli v bolnišnico ter odgnali 25 slaboummh Židov. Nekaj dni pozneje je bil aretiran tudi sam z družino, ker je bil njegov starejši sin med tistimi, ki so pripravili akcijo v Ul. D’Azzeglio, ki je bila povod za surovo represijo. Ko je bil zaslišan na Oberdankovem trgu, je Donini videl tolmača Hesseja, ki ga je poznal že od prej in ki je pred nekaj dnevi s pričevanjem pred tržaško poroto skušal prikriti vsakršno svojo odgovornost pri mučenju partizanov in antifašistov. Donini je tedaj vprašal Hesseja, kaj bi se pripetilo sinu, če bi ga ujeli in «tolmač» mu je surovo zabrusil v odgovor: «Obesili ga bomo.»
Pomembno, čeprav zelo skopo, je bilo tudi pričevanje msgr. Luigija Carraja, bivšega zaporniškega kaplana, ki je na izrecno vprašanje odv. Štoke izjavil, da so bili zaporniki po večini slovenske narodnosti Na vprašanje odvetnika Battella, kdo je stražil jetnike med prevozom iz Coronea v Rižarno pa je odgovoril z odrezavim in neprepričljivim: «Ne znam, ker so prihajali po jetnike ponoči, poleg tega pa se ne spominjam.»
Medvojna dejavnost tukajšnjih partizanov in fašistov je zaživela v pričevanju Giuditte ščuka, por. Donini, ki jo je sodnik dr. Serbo izrecno citiral za pričo, da bi govorila o dejavnosti SD, zlasti pa o poskusu Pisleri-ja (tolmača SD na Trgu Oberdank), da si malo pred koncem vojne zajamči svobodo s sodelovanjem s partizani. ščukova, ki je snaha že prej o-menjenega prof, Doninija, je najprej opisala svoje delo organizatorke protifašistične mladine v Barkov-ijah ter dejavnost svojega strica kot člana OF. S tem v zvezi je povedala, da se je nekega dne pojavil pri stricu Pisleri in pojasnil, da bi -ad pomagal partizanom v okviru svojih možnosti. Na to naj bi bili pripravljeni tudi nekateri drugi kolaboracionisti, ker so zavohali, da zlom tretjega rajha ni več tako daleč.
Pisleri je dejansko izposloval svobodo njenemu bratrancu, nekemu dekletu, ki so ga nameravali odgnati v Nemčijo in ji nato sporočil, da je bil odgnan v Rižarno gapist, neki Dušan po rodu Srb, ki je stanoval pri njenem stricu. Dodala je tudi, da je po osvoboditvi bratranca nesla Pisleriju na dom v Ul. Mercadante pršut in nekaj hrane v dar, ter tam videla skupino belogardistov. Ob koncu vojne jo je Pisleri prosil za potrdilo o svojem sodelovanju s partizani, ki mu ga ni mogla odreči.
Tragedija Rižarne je zaživela v pričevanju Paola Serenija, ki je v taborišču pri Sv. Soboti izgubil mater, oče, brat in sestra pa so zginili v nemških taboriščih smrti. Morda bolj. kot grozote Rižarne, o katerih so pred njim obširno poročali
že drugi je pomembno, kaj je Sereni povedal o svojih doživljajih po povratku iz lagerja. Pred nekaj leti se je. prijavil kot prizadeta stranka na procesu proti Allersu v Frankfurtu, vendar pa ni dosegel zaželenega učinka, ker dogodkov iz Rižarne niso upoštevali. Dodal je še, da mu ni znano, da bi v ZRN še sodili Oberhauserju zaradi njegovih zločinov v Trstu, ker se je sodni postopek nekje zataknil. Pripomnil pa je še, da se je, vsaj kolikor je njemu znano, norveška vlada na nekem procesu proti bivšim nacistom, ki so bili obtoženi deportacij in u-mnra tamkajšnjih partizanov, prijavila kot prizadeta stranka.
Proces se je začel s pričevanjem načelnika političnega urada tržaške kvesture Giovannija Volpeja o pismu, s katerim je kvestura obveščala sodnika, da v njenih arhivih ni več dokumentov zavezniške vojaške uprave, ki bi zadevali Rižarno. Na to pričevanje se je navezal. odv. Terpin, ki je zahteval, naj bi zaslišali sedanjega državnega odvetnika dr. Manlia Cecovinija in sodnika dr. Egoneja Corsija, ki sta bila glavna voditelja urada zavezniške vojaške uprave za arhiviacijo dokumentov.
Terpin je še izročil sodišču pismo, ki je bilo naslovljeno Albinu Bubniču in v katerem moški, čigar podpisa ni bilo mogoče točno razbrati, opozarja sodišče, da v Trstu V Ul. Toti 12 živi neki Alberto Friuli, ki naj bi bil kot republikinska straža nato priključen oddelkom SS, ki so plenili po kraških in brkinskih vaseh. Predsednik sodišča pa je s svoje strani sporočil, da je odredil zdravniški pregled Erminie Schellander, bivše kolaboracionistke, ki živi v Milanu in ki je sporočila, da ne
Prof. Teodoro Sala
more priti v Trst, češ da je bolna. Dodal je še, da naj bi Pislerijeva hčerka, izjavila agentom, ki so ji hoteli izročiti poziv za očeta, naj pride na proces, da je oče zaradi dela v Nemčiji in da ne pozna njegovega naslova. Ob koncu je predsednik še povedal, da Wiesenthale ne bo prišel v Trst pred koncem marca in da ga bo mogoče zaslišati šele tedaj, če se proces ne bo zaključil prej.
Proces se bo nadaljeval v ponedeljek dopoldne z zasliševanjem drugih prič.
Sence
iz preteklosti
(Nadaljevanje s 1. strani)
valnem karabinjerskem oddelku, ki je dodeljen državnemu pravdništvu, je telefonirala od zunaj. Reissova bi morala pričati pred tržaško poroto v torek. Bo prišla?
In še. Kolaboracionist Pisleri, ki živi v Milanu, je pred kratkim odpotoval «službeno» nekam v Zahodno Nemčijo in nihče nr zna za njO' govo trenutno bivališče, odvetnico Erminia Schellander pa je sporočilO’ da zaradi bolezni ne more v Trst Ju bodo našli? Bosta pričala pred tržaškimi sodniki? Upati je, da ne bosta tudi ona dva zginila, saj je senc v tržaški sodni dvorani ‘e preveč.