DOMOVINA in KMETSKI LIST Verwaltung und Schrtftleitung • Uprava In uredništvo: Purclnljeva S — reL 31-22—31-20 — Ersrhelnt vvbchentllch - Uhaja vsak teden Festbezugsprels Jiitirlleb - Naročnina letno Lir 24 — ElnzelverkaafsprelS • Posamezna ttevllka Cent. 80. Fiihreriev govor ob enaitti obletnici prevzema oblasti nZmaga Nemčije pomeni ohranitev Evrope, zmaga Sovjetske Rusije bi pamenila njeno uničenje" „Ta vojna bo navzlic vsem zlo&ejstvom sovražnikov vodila do največje zmage NemiSje" Berlin, 30. januarja. Ob 11. obletnici prevzema oblasti je imel Fiihrer v nedeljo iz svojega glavnega stana govor na nemšld narod. V govoru je Izvajal med drugim: »Nihče si ne sme b tj več na nejasnem zastrari »roka, smisla in cilja tega svetovnega boj«, kajti Jas, ko se je Se lahko zdelo, da gre tudi pri tej borbi vesti socialistično revolucijo, ki je brez uničenji narodnega premoženja ta brez sleherne crmejitva ustvarjalne moči starih stanov dosegla popolno enačenje vseh Ta razvoj bo narodni socializem T nezmotljivi odločnosti nadaljeval. S tem pa bo odvzel tudi mednarodnemu židovstvu vse temeljne tod. ke za notranjo uničenje našega narodnega te'ena, Narodno-socialištično skupnost tako že sedaj lahko! smatramo za nedotakljivo središče slehernega evropskega samouveljavljanja. Kajti zgolj tista država, ld bo v svoji notranjosti popolnoma brez vseh ne-soctalnih infekcijskih žarišč- se bo lahko z gotovostjo tudi na zunaj zoperstavila boljševizmu. Svetovna vojna Iz leta 1939 bo nekoč prešla v zgo. dovino kot gigantska ponovitev procesa proti stranki v letu 1924. Kakor je tedaj ta za uničenje pokret* nameravani napad razširil njegove ideje naravnost • silo ekaploz^e po vsej Nemčiji, tako bo ta borba * tnalo letih odprla narodom oči o židovskem vpraša-nju, ta narodi bodo smatrali naradno-socialistični od. govor in njegove ukrepe za odstranitev tega vpraša« nja prav tako za posnemanja vredne kakor samo oh seb1 umljive. j Da je dala na rodno-socialistična revolucija nemškemu naroefu orožje za samouveljavljanje, ne m on nič. močnejše dokazovati, kakor to dokazuje gigantska borba, ki sedaj ž« peto leto besni Ta borba n* more zavzeti nobenega drugega poteka, kakor ga j« doslej zavzela še vsaka druga velika borba na tej zemlji Zategadelj lahko dogodki v vojni same onega vznemirjajo, Id se fte nI naučil zgodovinske gledati niti misliti. Pot od vizije pol&lepega vojaka r letu 1918 do nosti narodno-sociaiistične drfave v letu 1944 je bife ogromna ta gotovo težavnejša kakor pot današnjega Re!cha do končne zmage. Da bo p« na koncu tegu boja stala zmaga Nemčije ta ■ tem Evropo prod njenim zapadnim in vzhodnim zločinskim napadalcem, je za slehernega narodnega socialista ne sama izraz njegove vere, temveč za konec vsega dosod* njega boja notranja gotovost, Poizkus naših nasprotnikov, da bi z milnimi in Sai'galnimi bombam pripravki nemški narod in Redch k/ ziiwna, zgolj narod konec koncev vedno bolj utr-jjc v njegovem socialističnem zedlinjenju in usivar-ono trdno državo, ki je bila od Previdnosti doJo-dia, da obrazuje evropsko zgodovino v bodočih "tort jih. Dvanajsto leto nove organizacije natega naroda bo •tavilo na fronto in na domovino najhujše zahteve. Jtakor koli močno pa bo tudi vihar besnel nad našo trdnjavo, konec koncev se bo nekega dne kakor vsaka .icvihta polegel in iz temnih oblakov bo zopet posijalo sonce na tiste, ki so vztrajno in neomajno, »vesti svoji veri izpolnjevali dolžao&t. Ta vojna bo B«vzlic vtem zlodejstvom naših nasprotnikov vodila do največje zmage nemškega Reicha.« PREGLED VOJNIH DOGODKOV Orjaška zimska bitka na vsej vzhodni fronti se približuje novim viškom. Istočasno pa se razvija tudi v Južni Italiji odločilna bitka. Pri mostišču pod Rimom so se razvili ostri spopadi. Nemško letalstvo neprestano napada angloamerlško izkrce-v&lno mornarico in je do pretekle nedelje uničilo pri Anzlju skoraj za 200.000 ton angleških ladij. Anglosaški letalski teror nad nemškimi velemesti se nadaljuje. V Berlinu ln drugod so uničili nenadomestljive kulturne spomenike. O stanju na bojiščih je podalo nemško vojno poročilo pretekli torek, 1. februarja, naslednji pregled: Na predmestju Nlkopolja in južnozapadno od Dnjepropetrovska so se izjalovili močni sovjetski probojni napadi. 81 sovražnikovih oklopnikov je Ulo sestreljenih. Severnozapadno od Kirovgrada so bili tudi včeraj razbiti vsi sovražnikovi napadi. S ponovnim •unkom naših oklopnih oddelkov so Imeli boljše-Viki znova težke izgube. Južnozapadno od Cerkasov in južnovzhodno od esle cerkve so naše čete često v protinapadu od-le Številne sovjetske napade. Južno od Pogrebišča so bili pri čiščenju v prejšnjih dneh osvojenega ozemlja dovedeni šte-▼11 ni ujetniki, večje število sovražnikovih oklop-afkov pa je bilo sestreljeno. Južnozapadno in zapadno od Novograda-Volln-afca so v teku siloviti boji z močnejšimi sovražnikovimi silami, ki so utegnile v nekaterih odsekih etvojltl ozemlje. Medtem ko so južno od Prlpjeta sunki nemških Oddelkov navzlic žilavemu sovražnikovemu odporu ta izrednim ozemeljskim težavam dovedli globoko V sovražnikovo ozemlje, so ostali med Pripjetom (ta Berezino pri popuščanju bojev slabotnejši sovjetski napadi brez uspeha. Severnozapadno od Vltebska ln severno od Ne-relja je sovražnik, podprt od oklopnikov, ponovno, toda brezuspešno napadel. V fle vedno trajajočih težkih obrambnih bojih med Ilmenskim jezerom in Finskim zalivom so Sovjetske čete še nadalje prodrle v raznih odsekih. Naše bojne skupine so se ogorčeno upirale ln Kadele boljše vikom vedno znova, posebno pri evnih protisunklh, velike izgube. Drugi bataljon 132. grenadirskega polka pod poveljstvom Motnika Neuberta se je posebno odlikoval v teh bojih. V južni Italiji pridobivajo boji na silovitosti Mradi uporabe novih sil na obeh straneh. Pri Nettunu je nadaljeval sovražnik svoje težke napade proti severu in severovzhodu. Njegovi poizkusi proboja so v težkih bojih krvavo propadli. Na južnem bojišču na področju Minturna-Ca-Btelforte se je včeraj sovražnik zaradi velikih fcgub omejil na krajevne napade. Dočim smo po luidl borbi ponovno Izgubili Monte Jugo, so bili pri Cassinu odbiti močni napadi ln zapadno od Ban Elije smo zopet osvojili v protinapadu več Vlfttn. Ob jadranski obali je v strnjenem obrambnem Ognju propadel sovražnikov sunek s podporo Oklopnikov. V jutranjih urah 31. januarja so potopili nemški trži čolni ob angleški obali v močno zavarovanem konvoju dve ladji s 5500 brt in eno stražno ladjo. V borbi proti angloamerlškl oskrbovalni mornarici sta potopili vojna mornarica in letalstvo v Januarju 31 trgovskih ladij s 178.000 brt., 51 nadaljnjih ladij z 249.000 brt je bilo z bombami ln torpednlmi pogodki tako težko poškodovanih, da utegnemo računati s potopitvijo mnogih teh ladij. Izmed sovražnikovih bojnih ladij je bilo potopljenih 25 rušilcev, 4 podmornice, 2 stražni ladji ln 10 izkrcevalnih vozil. 3 križarke, 6 rušilcev in 25 izkrcevalnih ladij je bilo tako težko Kkodovanlh, da lahko računamo z izgubo dela ladij. Nad zasedenimi zapadntmi ozemlji ln ozemljem Reicha je bilo v zadnjem mesecu sestreljenih 806 angloamerišklh letal, od tega 665 letal, po večini itirimotomih bombnikov, pri terorističnih napadih na ozemlje Reicha. Naši kraji v stalni torbi s komunizmom Komunistična krdela so povsod na umiku. Na Goriškem in na Primorskem se prebivalstvo naglo lztreznjuje. Na Notranjskem in na Dolenjskem domobranske posadke ne počivajo v svoj'h postojankah. Dan za dnem patraljirajo po okoliških krajih ter Jih čistijo komunističnih krdel in teren-cev. Posebno lep plen je padel v roke domobranski posadki v Borovnici. V gostem gozdu med Verdom in Logatcem je patrulja našla skladšče komunističnih spisov, zavitih v nepremočljivo platno in vloženih v močan zaboj, tako da so popolnoma ohranjeni, čeprav so bili zakopani najbrž že dva meseca. To je arhiv znane komunistične »Tomšičeve brigade« za mesec september in oktober 1948. NI dvoma, da so v njem zanimivi podatki o početju te brigade. Zelo žalostna poročila prihajajo iz Suhe in Bele Krajine. Na dnevnem redu so ropanja pa tudi umori. Na Suhorju v Beli Krajini so komun'sti umorili učiteljico Penkovo. Pred usmrtitvijo so ji odvzeli vse, kar je imela pri sebi, med drugim več tisoč lir. Nato pa je prišlo med komunisti do prerekanja in pretepa, v katerem so tudi streljali. Poveljnik oddelka je bil ustreljen, njegova žena pa je pobegnila v bližnji gozd. V Črnomlju in okoliških vaseh se je močno razširil tifus. Komunisti so mesto popolnoma zaprli. V Grlbljah je umrlo že 19 oseb, v Trebušah pa 15. Kakor znano, so komunisti takoj po odhodu domobranske ln nemške posadke iz Črnomlja odpeljali ln ubili črnomeljskega župana Klemenea, njegovega 32 letnega sina ter dva duhovnika lz sosednjih župnij. Medtem ko pošteno ljudstvo žaluje za nedolžnimi žrtvami, Imajo v Črnomlju skoraj vsak večer miting s plesom. Iz Trebeljnega so komunisti pred dnevi odpeljali župana Grebenea. Kam so ga odvedli, nI znano. Kaplanu Klančarju so pa prepovedali izhod lz stanovanja, samo v cerkev še sme. Posebno žalostno usodo je doživela mirna in lepa dolenjska vas Ilova gora. Ko je semkaj prišla »Ljubljanska brigada«, je obsodila na smrt nekega 45 letnega moškega, doma s Krke. Vsa vas je prosila zanj, ko so zvedeli, da ima ženo in dva majhna otroka. Komunisti so sicer govorili, da ga bodo izpustili, vendar so ga še tisti dan uklenje-nega odvlekli na polje ln ga umorili. 2 njim je padel tudi Anton Bucovar iz Predal, katerega so priBilno mobilizirali, pa Jim Je ušel. Oba uraor-jenca sta imela usta zatlačena s cunjami, da nista mogla kričati in oba sta bila po obrazih močno potoičena. Ko pa so prišle prve nemške predstra-že, se je začelo splošno beganje. Padlo je okrog sto komunistov, od teh so jih 25 pustili v vasi. ostale so odvlekli s seboj. V splošni zmedi, ko so krogle švigale sem in tja, so padli tudi trije nedolžni vaščani: Martin Petrlč, kmet, poročen in oče dveh otrok, Janez Strah, kmet iz Male Ilovo gore, poročen in ima eno hčer, ter 80 letna Tončkova mati z Gabrenja. V nekaterih krajih v Suhi Krajini in na Dolenjskem so komunisti odprli šolo. Toda verouk sme po svoje razlagati sai..o komunistični učitelj. Duhovščina je skušala uvesti pouk verouka vsaj v ceriivah, toda komunisti so tudi pouk po cerkvah prepovedali, župnim uradom so dali odlok, po katerem je vsem duhovnikom prepovedano pridigati. Maševati sme v vsaki fari le en duhovnik in sicer v župni cerkvi in ob uri, ki jo določi komunistični poveljnik. Prepovedali so prehod tz vasi v vas brez posebnega dovoljenja, s čemer so posebno vezani duhovniki, ki ne morejo več obiskovati faranov. Prebivalstvo Grosuplja in okolice si je oddahnilo, ko je b'l pred kratkim prijet komunist Anton Polič iz Stranske vasi 43. Že prer1 sedanjo vojno je bil član komunistične stranke, nato pa glavni komunistični dobavitelj hrane ln živiL Njegov sin Radko je še sedaj br'gadni komisar. Čeprav je bil Polič že v letih, saj je bil upokojen železničar, je nastopal zelo drzno in nazadnje hotel ubegniti patrulji. Toda stražar je za njim streljal in ga smrtno zadel. Podobne smrti je končal na Trški gori komandant 3. bataljona štajerske komunist!čne brigade Tone Kamin. Dobil je dva strela v noge. Pokopali so ga na Trebeljnem pod nekim drevesom. Tako se razvijajo dogodki v naših krajih: komunističnim krdelom prede vedno bolj slaba, poglavarji izginjajo drug za drugim, iz komunistične vojske pa prihaja vedno več pribežnikov, ki vstopajo v domobranske vrste. S seboj p rt nafta j o orožje in pripovedujejo o obupnih razmerah v ki> munističnlh taborih. Tam so uši, bolezni m splošno pomanjkanje. Obupne so tudi razmei-e med komunističnimi krdeli izven naših krajev. Na vsem Balkanu je doslej padlo že nad milijon ljudi v tej državljanski in tolovajski vojni. In komu v prid? Nikomur drugemu kakor angloameriškim in boljševišklm podpihovalcem, ki štedijo lastne žrtve na ta način, da pošiljajo majhne narode v ogenj. Zbiranje starih kovin in železa Za obnovo pokrajine, namreč za obnovo po-žganlh ln razrušenih kmečkih domov ln gospodarskih poslopij, cest in mostov, sploh za vsa dela,* ki naj dajo našemu narodu zopet možnost urejenega, delovnega življenja — bo potrebno mnogo kovinskega, gradbenega materiala. V sedanjem vojnem gospodarstvu bo mogoče ta material naročiti samo za zamenjavo starega materiala. \ ta namen bo prirejeno v Ljubljanski pokrajini zbiranje starih kovin in starega železa. Zbiranje bo izvršita šolska mladina po hišah. V bo-štev pridejo vse vrste kovinskih odpadkov in predmetov, ki so doslužlli ali niso imetniku potrebni, posebno pa predmeti lz bakra, brona ali litega železa. Taki dosluženi predmeti, ld v mali količini in za poedinea ne predstavljajo noben« vrednosti, se najdejo v vsakem gospodinjstvu in vsakem podjetju. V Ljubljani bo zbiranje v dneh S., 4. In 5. februarja t. I., v drugih krajih pokrajine po »»vodilih in v dneh, Id jih bodo določila od nosna glavarstva. Pozivam vse zavedne Slovenke In SlovMoe, d» sprejmejo mlade glasilee obnove domovine prijazno, da jim po motnosti olajšajo njihovo prostovoljno, naporno nalogo in da darujejo za navedeno svrho njim samim nepotrebne kovinske predmete. Prezident: divizljski general Rtipnik, m. p. Naša zaščita pred letalskimi napadi Bilo bi nespametno podcenjevati nevarnost letalskih napadov, ki so samo del uničevalnih načrtov sovražnikov evropske svobode. Neljubi dogodki, ki so jih doživeli ljudje v raznih krajih v teku sedanje vojne, bi se utegnili primeriti tudi nam. Zato je treba skrbeti za učinkovite ukrepe, dokler je čas. V vsaki hiši naj bo za primer letalskega napada pri roki dovolj požarnega peska, zlasti na stopniščih, na podstrešjih ln v kleteh. Nadalje velja odstraniti vse zavese ln gardine pri oknih. Tudi blazine, klubske stole ln podobne predmete je treba odriniti od oken. Prav tako velja odstraniti preproge, pernice in odeje. Izkustva kažejo, da se požar večkrat razvije zaradi zalog drv in premoga v stanovanjih. Drva Pripravite zaklonišča! Vsaka hiša mora Imeti svoje zaklonišče. V njej pa naj bo sledeče orodje: 1. za gašenje — gasilska metla, požarni kavelj, vedra za vodo, zelo se priporoča tudi ročna brizgalnica; 2. za Izkop Iz ruševin — lopata, sekire, lomllke, krampi, žage, iniitike ln Se kaj podobnega. Na podstrešju naj bo le pesek z lopato In voda. in premog naj zaradi tega ostaneta v kleteh, v stanovanje pa prinesemo gorivo vsak dan sproti. Umetniške slike, knjige in nakit je treba pravočasno spraviti na varno. Podstrešje in mansardna stanovanja naj se po možnosti docela Izpraznijo, dokler je čas. Posebno pa je treba paziti na to, da ne shranjujemo v stanovanju denarja, ki nam ga pri bombnem napadu lahko uničijo. Živilske nakaznice, dokumenti, ure in llšp spadajo v ročni kovčeg, ki ga imejmo vedno pripravljenega, da ga vzamemo s seboj v zaklonišče. Vsak imetnik stanovanja naj napravi tudi seznam svojega Inventarja, da bo v primeru potrebe imel dokazni material pri roki. Darujte za Zimsko pomoč! Pesnik Simon Gregorčič, naš goriški siavček. Je zapisal krasno bodrilo: »Odpri sreč, odprl rokč, otiraj bratovske solz«, sirotam olajšuj gorjč!« Nikoli ni bila pomoč tako potrebna, kakor » teh časih. Vsakdo naj zato prispeva, kolikor si moro utrgati. Zimska pomoč deli podpore pravično in pošteno 1 Sto v. 3 STRAN 3 Naši bodoči domovi Ob mnogih razvalinah, ki jih je komunizem zapustil pri nas, je naša najlepša misel na bodočnost, ko bomo obnovili mnoge naše vasi in domačije. S tem, da bomo dobili nove domove, ki bodo ustrezali zahtevam novega časa, bo dano najlepše zadoščenje stotinam in stotinam ljudi, ki so morale pobegniti pred nasiljem in so si rešile komaj golo življenje. Potrebno je temeljito razmišljati o splošni gospodarski obnovi slovenskega kmetijstva. »Kmetovalec« posveča temu vprašanju hvale vredno pozornost in prinaša v najnovejši številki več člankov s koristnimi navodili, ki jih bo treba V bodočnosti vpoštevatl Pri nas na kmetih je bilo življenje že pred vojno težavno, vojna pa ga je še poslabšala. Zato naj mirovna doba prinese na naše podeželje čim več zdravja, zadovoljstva in kulture. Prava kultura ne pokvari nobenega človeka, najmanj pa onega, ki koraka za plugom po brazdi. Jasen primer nam je mala Danska, država naprednih, kulturnih in poštenih kmetov. Ce bomo složno zastavili vse sile, bomo lahko slovenski narod dvignili na tisto stopnjo, ki jo po svoji nadarjenosti, žila-vosti in marljivosti zasluži. Približno sliko naših bodočih kmečkih domov naj podajo naslednje misli: Veza (predsoba) služi, da praktično poveže notranje prostore stanovanja in da ublaži razliko zunanje in notranje temperature. V veži odlagamo zgornjo obleko, si očistimo obutev pred vstopom v sobo; čez noč puščamo v njej obutev, da nam ne kvari zraka v spalnici. Tla veže so lahko tudi iz betona ali opeke, zalite s cementom. v veži naj bodo tudi obešalniki, pred vrati pa predpražniki. Kuhinja mora biti najbolj obširen prostor kme-tovalčeve hiše, saj to zahteva njena oprema in njen namen. V njej se poleg ljudske hrane pripravlja tudi del živinske hrane, predvsem v manjših gospodarstvih. Opremljena naj bo z udobnimi prpr&vami za kuhanje jedi in peko kruha; za toplo vodo naj ima primeren rezervoar, ki je zvezan s pripravami za kuhanje in daje obenem toplo vodo mlekarni in kopalnici. Tla naj bodo zaradi lažjega čščenja iz betona ali s cementom zalite votle opeke. Prostor okrog štedlln:ka, kjer se gospodinja največ giblje, mora biti zaradi mrzlih tal pokrit z deskami. Prav Je, da kuhinja nima zaradi neprijetnega duha ln pare, s katero je nasičen kuhinjsk* zrak, neposredne zveze z nobenim stanovanjskim oddelkom. Primeren je vhod skozi vežo. vendar je potrebna tudi povezanost s shrambo, z mlekarno ln s kletjo. Kuhinja mora biti svetla, zračna in čista. Dnevna soba je prostor, v katerem kmet ln njegova družina preživljata del dneva, kjer družba jč in sprejema goste. Zato je potrebno, da je dnevna soba prostorna in' praktično nameščena. Ker je v njej največji promet ln da čiščenje ne bi bilo otežkočeno, naj ne bo v njej nepotrebne navlake. Za segrevanje je primerna naša kmečka peč, ker je ekonomična ln higienska. Spalnice morajo biti na sončni stran!. Oprava naj bo enostavna, toda praktična. Na osebo mora biti 20 m3 zraka. Uporabljajo naj se take sobe Izključno le za spanje, zaradi česar kurjenje nI neobhodno potrebno. Mlekarna mora biti praktično zvezana s kuhinjo ln s hlevi. Tla naj bodo iz opeke ali iz betona, a stene naj bodo do višine 1.50 do 2 m pokrite z emajllranlmi ploščicami ali z betonsko prevleko. Tla morajo biti nagnjena, da voda lahko odteka pri vsakodnevnem čiščenju. Toplo vodo preskrbuje rezevoar iz kuhinje. Kopalnica, ki Je obenem lahko tudi pralnica, naj bo urejena podobno kakor mlekarna in tudi toplo vodo naj sprejema na isti način. Opremljena naj bo sjprho ali s kadjo. Shramba naj bo dovolj prostorna. Tla so lahko popločena z opeko. V njej naj bodo razvrščeni zaboji za moko ter potrebne police za posodo ln za vkuhano sadje in sočlvje. Shramba mora biti v neposredni zvezi s kuhinjo ter po možnosti tudi s podstrešjem in s kletjo. Stranišče zgradimo na primernem kraju dvorišča; če pa razpolagamo z vodovodom, v stavbi sami. Jama mora biti obzidana ln stene nepropustne, stranišče pa naj bo betonirano zaradi lažjega čiščenja. Podstrešje naj služi kot skladišče žita in drugih pridelkov. Zaradi tega moramo že pri Izdelavi za hišo predvideti dovolj močno konstrukcijo zgradbe, da bo vzdi-žala večjo obtežitev na podstrešju. Vhod mora biti širok in dostopen vozovom. Zaradi svetlobe in zračenja naj Ima podstrešje nekaj oken. Računa se, da za 4 do 5 hI žita zadostuje 1 m1 poda, ako se žito po mlatenju prosto razsuje, da bi se dovoljno osušilo. Ker podstrešje služI tudi za shranjevanje suhega mesa in drugih zalog, naj ima s kuhinjo zvezo v notrae n j osti zgradbe, da se s tem olajša delo gospodinji. Klet mora biti prostorna, svetla in suha. Globino odloča višina podzemske vode, ker klet ne sme doseči gladine talne vode. Velikost kleti j« odvisna od površine vinograda, sadovnjaka in ko. ličlne krtoljastlh pridelkov, ki jo bomo vsako leto shranjevali. Zunanji vhod mora biti dostopen vozovom in toliko širok, da lahko spravimo skozenj sode. Ker je v kleti živež, potreben gospodinj! za vsakodnevno uporabo, naj ima klet tudi dohod v notranjosti zgradbe. Naš vrt v februarju Februarja bomo nadaljevali in končali vsa dela ki so bila namenjena že za januar. Večkrat proti koncu tega meseca že kopno ln v pri soj n legah tudi otajano. Ce moremo zemljo priprav že lahko sejemo peteršilj, korenje, čebulo, koren, špinačo, potaknemo čebulček in česen, prav ugodnih legah ln toplejšem podnebju tudi ki lahko sejemo berivko ln sadimo prvi grah in bob. To so setve na planem. Ta mesec pa Imamo še druge setve pod steklo na tople grede, kamor sejemo korenček, redkvica ln solato za siljenje. Včasih Je pa vreme talni neugodno, da so te setve nemogoče. Tedaj vaaj pripravimo zemljo na tople grede, ln si zagotovimo jpioj. Kdor nima tople grede, naj ta mesec seje r lončke ali zabojčke v topli sobi begonije, nageljne (chabaud — šabo), verbene, petunije in drugo cvetlično seme, ki bolj počasi kali. Proti koncu meseca, zlasti če je kopno, začnemo obrezovati lepotične grme, trebiti Jagodaato sadje, to je: ribez, kosmulje ln maline. Snaženje sadnega drevja je nujno. Priprave za nove nasada so v teku. Ta mesec moremo cepiti črešnje, pozneje se ne primejo rade. Nepremostljiv prepad med komunizmom in nacionalizmom Započetnlk komunizma je Karel Marx. že ime ga Izdaja za Žida. Vsi vemo, da Žldje ne poznaj« narodne zavednosti, kajti nJim je glavno, da mešajo svet ln pri tem polnijo svoje žepe. Žldovstve je razkropljeno po vsem »vetu. Ono je tudi danes nosilec komunistične Ideje. To Je meglena zabloda o mednarodnem bratstvu, ki naj bi za vse večne čase omogočalo žldovstvu nadvlado In s tem brezskrbno življenje. Proti uničujoči komunistični ideologiji postav ljamo strnjeno slovensko narodno ideologijo. Nate narodna zavednost, katero nam narekuje krvna pripadnost k slovenskemu narodu, izvira iz lastnega spoznanja, da se lahko v današnjem velikanskem preobražanju sveta rešimo le tedaj, če •• bomo sami hoteli. Zavedajmo se, da nas Izvenevropske sile nikdar ne bodo rešile, drugače ne M ravno one podpirale zločinskega komunizma, ld Je uničil že toliko našega naroda ln toliko slovenskih vrednot. Rešimo se z zdravo pozitivno slovensko politiko, ki naj nam omogoči narodno življenje v družbi evropskih narodov! 24 :Kdo pa določa, kaj je greh?« sem odvrnil in se komaj krotil. »Tu se ti zbere nekaj mož, pa začne izdajati zakone! Če ne bo po naši volji, bo od danes naprej grešnik vsakdo, kdor rad srkne iz okziarčka in popuši svojo pipo. Kdorkoli ne bo voljan od trdega zaslužka prispevati gospodu Thomasu, bo prav tako grešnik. Ljubim svojo pipo in kdaj pa kdaj pijem iz svoje čaše. Tudi Mike ljubi svoj kozarček in kdaj pa kdaj vleče pipo. Nikakor ne spoznam, zakaj gospod Thomas ne bi obdeloval svojega polja kakor vsi drugi. Zavoljo tega nazora in ker mi diši pipa še nisem noben grešnik, a jutri naj naenkrat bom?« »Te reči vidite docela napačno,« je ovrgel Thomas. »Zmote, O katerih govorimo, Vsemogočnemu niso všeč. V nespodobnem občestvu trpijo grešniki. V našem občestvu pa smo odločeni ljuliko iztrebiti!« In Eli je pripomnil: »Ne določamo zakonov, da bi nam bili zgolj v zadovoljstvo, kakor to menda ti misliš! Mi smo čvrsto prepričani, da so kajenje, pitje, nečistost omalovaževanje duhovnega človeka in odsotnost od službe božje zla dela in da vzbujamo božjo jezo, če jih ne obrzdamo.« »Po čem pa sklepaš, da Bog z nama ni zadovoljen?« »Nebo nam ne da dežja in... še marsičesa ne,« je resno ob-jasnii Eli. Zdajci sem se moral proti lastni volji smehljati... Naglo sem položil roko na usta, da bi to prikril. Razen mene pač nihče od prisotnih ni vedel, da ima Eli ves Zion za premalo spodoben, ker Linda ni dobila otrok! Tolikšna domišljavost me je podžgala k smehu in obenem k jezi. Brž sem si zatorej dovolil novo opombo. »Kar se nespodobnosti in razuzdanosti tiče, moram reči, da sam nisem ničesar takega opazil. Slišal pa sem, da so pričeli obdelovati gospo Wrightovo in Ralfa Whistlerja. Kakorkoli, lahko vas zagotovim, da vse sikupaj ni nič drugega ko prazno obrekovanje. Vem, da zahaja Ralf iz same ustrežljivosti v mlin. Zvečer pač zahaja tja, ker čez dan ne utegne. In to se vidi klepetačem in klepetuljam po« sebito grešno. Toda, če je to nespodobnost in razuzdanost, tedaj p&i obžalujem, da ni več takega pri nas.« Gospod Thomas je hotel zaključiti Dvignil se je in rekel: »Dovolj časa smo zapravili! Pred seboj imamo svetli zgled pobožne občine Salem in kršili bi svojo dolžnost, če bi se dali po gladkih, spolzljivih govorih odvrniti od tega, da ne bi rečenemu zgledu sledili po najboljših močeh.« »Se eno bi pripomnil,« je spet izpregovoril Eli. »Če misliš, da ni potrebno sprejeti naše stališče, Filip, ali če nočeš ubogati, bi bilo po4 edino pravo, če bi se odrekel svojemu mestu v predstojništvu.« Trenutek sem pomislil. Nato sem rekel preudarno: »To bi rad storil, če bi smel. Da vam razložim, zakaj tega ne morem, naj izpre-govorim o nečem, o čemer sem doslej molčal. Dejstvo, da živimo V Zionu, da se ti, Eli, trpinčiš na koščku zemlje, ki ni tvoj, da vidva, Crane in Pikle, ki sta^vekerja, ne živita v Salemu kot izvrženca in zasledovanca, da vi, gospod Thomas, sploh lahko opravljate duhovno službo, za vse to dolgujete zahvalo enemu samemu možu — Nata-nielu Goreju. Na vso našo nesrečo je umrl, preden je mogel dovršiti svoje delo. S poslednjimi besedami, s katerimi se je obrnil name, je potrdil, kar mi je bil že poprej pogostokrat rekel — da najostreje obsoja duha, M vlada v Salemu in ki ga gospod Thomas tolikanj občuduje. V pismu, ki mi ga je zapustil, govori o deželi, ki naj M bila človeku v veselje. Izpolnitev svojega sna je zaupal meni. Njegovega pisma nimam pri sebi, toda vsakdo izmed nas sd ga lahko ogleda pri meni doma. V pismu pravi Nataniel Gore, da v Salemu nikoli ne bi mogel postati srečen, ker da mora biti srednja mera med razuzdanostjo in pustim dolgočasjem, med oblastjo strasti in nasiljem čednosti. In opozarjal me je, naj.ustanovim takšno občestvo — občestvo milosti in dobrotljivosti. Zaradi tega nikakor nisiem voljan izstopiti iz predstojništva — zavoljo tega se bom vedno uprl vsem poizkusom, da bi zatirali svobodo posameznikovo.« Spet je nastal dolg, mučen molk, ki ga je naposled prerušil gospod Ženski vestnik Za kuhinjo Milanski makaroni. Sestavine: 40 dkg makaronov/ slana voda, po 2 dkg masti, Čebule in parmezana, 3 ali 4 parad.žnikl (ali mezga), 10 dkg mesnih ostankov ali po možnosti prekajene svinjine. Makarone skuhaj v slani vodi, od cedi ln prelij S mrzlo vodo. Na vroči masti opražl sesekljano tebulo, doiaj narezane gobe, katere nekoliko pre-praži, priden', paradižnike ali mezgo in duši nekaj časa. Tej zmesi pridruži makarone ln drobno Krezano meso. Gotovo jed potrosi po možnosti ■ parmezanom. Ponarejene tripe. Sestavine: po 2 dkg masti ln tebule, <4 zelene, 1 ali 2 korena, žlica paradižnikove mezge, sol, poper, parmezan; cvrtnjaki Ti tukaj ne,« sem pojasnil. »Vi pojdete na moj dom. Tam bo udobneje. Potrpite samo trenutek, grem pogledat, kako dolgo bo trajalo. Morda gremo lahko mi naprej.« Ko pa sem stopil v Stegglesovo kuhinjo, je Mike pravkar spet potegnil nezavestnemu krvavo srajco čez prsi. »Upam, da ga bomo rešili,« je rekel. »Krogla je šla tik ob srcu. Več ne morem storiti, preden ne bom doma in pri svojih instrumentih. Tam bom kroglo odstranil in rano v redu zavezal. Jožef, prosim vas, pripravite voz. — In vi, gospod, povejte mi, prosim, brž, kaj se je prav za prav zgodilo?« Tudi visokorasli mož, ki ga je bil mladenič imenoval Geoffreya. je imel krvavo prevezo okrog glave in je pri hoji očividno čutil bolečine. »Indijanski napad! Mar vi še niste imeli z njimi opravka?« »Lansko leto smo izgubili nekega moškega in nekaj živine, to je vse.« »Spet bodo prišli, na to se lahko zanesete... Ali bo voz kmalu nared ? Dobro bi bilo, če bi imeli malce žganja za ranjenca....« Nekaj poskočnega in nestrpnega je bilo v tem tujcu. »Žganje bd mu zgolj škodilo. Rana mora začeti močneje krvaveti, Nu, voz je že tu,« je pojasnil Mike. Jožef je bil na voz skrbno naložil slame, v katero smo ranjenca previdno položili. Vzel sem vajeti v svoje roke. Mike se je vsedel poleg mene Oba mlada moža sta se spet vzpela na svoja konja in mala karavana se je pomikala skozi temo počasi proti moji hiši. Andy in Judita sta se prestrašila zaradi nepričakovanega topotanja kopit in ropota koles. Že sta nas pričakovala pri vratih. »Kaj se je zgodilo?« je zaskrbljeno vprašal Andy. »Menda s« vam ni kaj zgodilo, gospod Filip?« »Ne,« sem odvrnil in skočil z vo^a. »Pridi, pomagaj mi oskrbeti konje, Andy. Potrebujem vroče vode in kaj za pod zobe. Tudi postelje je treba pripraviti, Judita. Kje je Ralf?« »Se še ni vrnil iz mlina.« V teku naslednje ure je bila vsa hiša. pokonci. Mike je čudovito spretno odstranil kroglo iz ranjenčevega telesa, očistil in prevezal je rano. »Sodim, da bo najbolje, če ga položimo v Ralfovo posteljo, Mike,« sem predlagal, »potem lahko ponoči pogledate ranjenca, Ralf lahko DomaČe novice * Cenjene naročnike opozarjamo na položnice, ki so bile zadnjič priložene našemu listu. Prosimo, da se teh položnic poslužite ln nam nakažete čim prej naročnino. Oni naročniki, ki dolgujejo naročnino še za lansko leto, naj blagovolijo nemudno nakazati tudi zaostanek, sicer jim moramo list s 15. februarjem ustaviti. — Uprava »Domovine«. * Opozorilo obrekovalcem Je objavil Narte Ve-llkonja, vodja Zimske pomoči v Ljubljani: »Neodgovorni elementi šušljajo o pogreških pri Zimski pomoči. Izjavljam, da smo bili na to ln t&ko šušljanje temeljito pripravljeni. Laži bomo neusmiljeno in brezobzirno preganjali ter vsakemu lažnlku brez Izjeme dali priliko, da dokaže svojo trditev pred sodiščem.« • Bencin in petrolej za obrtnike. Obrtniki, ki prejemajo pri Pokrajinskem gospodarskem svetu bone za bencin in petrolej kot pomožno sredstvo brez posebnih pismenih prošenj na podlagi seznamov, se opozarjajo, da se morajo meseca februarja dvigati boni po strokah in Imenskih začetnih črkah ob naslednjih dnevih: mizarji začetnica A do O: 1. februarja, od P do 2: 3. februarja; slikarji in pleskarji: 4. februarja; urarjl, knjigovezi in torbarji: 5. februarja; mehaniki: 7. februarja; kleparji in ključavničarji: 8, februarja; elektrotehniki in steklarji: 9. februarja. Upravičenci se opozarjajo, da dobe bone samo na dan, ki Je določen za njihovo stroko. Zamudniki se ne bodo mogli upoštevati. * Vinko Zajec je umrl. Prejšnji četrtek je umrl v Ljubljani po kratki bolezni upokojeni strojni stavec Vinko Zajec, ki je bil nad 52 let v službi Narodne tiskarne, kjer se tiska tudi »Domovina«. Nedavno je dopolnil 76. leto. Bil je med najboljšimi stavci Narodne tiskarne. Cenil: so ga mnogi naši odlični možje, zlasti še pokojna dr. Ivan Tavčar in dr. Albert Kramer. Stanovsko zaveden in pri delu kar najbolj vesten je zaslužil vse spoštovanje. Na zadnji poti je poromal preteklo soboto. • Naši perutnlnarji so v skrbeh zaradi kokošje kuge, ki je bila pri nas doslej nepoznana. Prvič so to bolezen opazili v Italiji, potem se je razširila po Evropi in prišla tudi v naše kraje. Prenaša se s hrano, ki je bila v dotiki z okuženo živaljo. Obolele kokoši so zaspane, imajo perje našopir-Jeno, ne zobljejo, hrkajoče dihajo in se solzijo. Bolezen traja največ 2 do 3 dni, nakai žival pogine. Treba je takoj poklicati živinozdravnika. • Bolnišnica na Golniku je bila lani v marsičem preurejena. Sprejela je v vsem letu 8290 bolnikov, od tega 4926 moških in 3364 žensk. V prihodnjih tednih bo dokončno urejeno novo poslopje za infekcijski oddelek. Tako bo bolnišnica premogla 560 postelj. * General Robottl ln visoki komisar Molžo pred sodiščem. Rimski radio je 29. p. m. poročal, da sta bila izročena Izrednemu italijanskemu vojaškemu sodišču kot badoglljevska Izdajalci armadnl general Mario Robottl, bivši poveljnik 2. armij-skega zbora cesarske savojske vojske v Ljubljani, ln general Modzo, zadnji visoki komisar Ljubljanske pokrajine. * Meščanska šola v eni sami sobi. Zaradi vojne je skrčena marsikatera naša šola. Posebno zanimiva je v tem pogledu 3. mešana meščanska šola v Mostah. Vsa šola ima pouk v eni sami sobi in sicer v Lasanovi točilnici, ki Jo gostilničar uporablja le poleti, kadar je odprt gostilniški vrt. ! Zdaj pa se vrste v tem prostoru vsi razredi. Vsak : razred ima eno dopoldne ali popoldne pouk, le 4. razred ima pouk dvakrat na teden. Učiteljski zbor je izdelal skrčen učni načrt najvažnejših predmetov. Odpadejo petje, telovadba ln lepopis-je; ženska ročna dela so le pet minut na teden, kar zadošča; prlrodopis ln zemljepis Imajo tudi le toliko, da dobe učenci navodila, kaj se je treba naučiti do prihodnjega tedna. Slovenščino in računstvo poučujejo po 60 minut na teden, ostale predmete pa po 35 minut. Šolskih nalog ni, zato pa Imajo učenci toliko več domačih nalog. Glavno je, da je učiteljski zbor v stalni zvezi s svojo mladino ln da je ta pod šolskim nadzorstvom. * Na stopnicah se je ubila 74-letna Terezija Zavrtnlkova v Solkanu. Zdrsnilo ji je, ko je šla iz hiše, z glavo je udarila na ostri rob stopnic ln si razbila lobanjo. * Odpeljan in ustreljen. V Standrežu na Goriškem sta se pojavila v hiši 33 letnega mehanika Atilija Plan ška dva moška, ki sta ga pozvala, naj jima sledi. Spotoma je pričel Planlšek bežati, nakar sta ga neznanca ustrelila. Varnostna ob-lastva poizvedujejo za morilcema. * Mrtveca je okradel neki Marko Lovrlč, doma z Reke. Našel je ustreljenega reškega trgovca Josipa Dulkoviča, ki je ležal mrtev na cesti iz Opatije na Reko. Odvzel mu je listnico s 3000 lirami. Razen tega se je moral zagovarjati zaradi tihotapstva s tobakom. Obsojen je bil na 3 mesece in 20 dn' ječe ter na 2500 lir globe . * Na dosmrtno delo je bil obsojen Bruno Bara-velll v Trstu, star 50 let. Lani 19. oktobra je v Vidmu ubil detektiva, ki ga je gnal na kvesturo. Obtoženec ie bil že novembra obsojen na 30 let ječe. Najvšja oblast pa je sodbo razveljavila in odredila novo razpravo pred izrednim sodiščem za javno varnost v Trstu, ki mu je zdaj prisodilo dosmrtno ječo. * Smrtna kazen za plenilce. V Nemčiji se najstrožje kaznujejo zločini, Izvršeni ob zatemnitvi ali ob priliki narodne nesreče. Tako so tudi v Celovcu po bombnem napadu zalotili nekega ita''-janskega in nekega hrvatskega državljana, ki sta ropala po hišah, namesto da bi opravljala očiščevalna dela. Bila sta po hitrem postopku ustreljena. * Smrtna žrtev morilskega napada Je postal 55-letnl postajenačelnik Pietro Punzi iz Plavi ob Soči. Ko Je stopil lz hiše, kjer je stanoval, je padlo več strelov lz puške. Punzi je kmalu nato izdihnil. V Plavah je služboval šele nekaj dni, prej je bil župan v Rihenherku. Zapustil je ženo ln dva otroka. Za zločinci ni sledu. NAJLEPŠI SPOMIN — FOTOGRAFSKA POVEČAVA, tudi po vsaki stari sliki. FOTO BEM, Ljubljana, Wolfova ulica 6. Film in resnica Ko so vrtili francoski film iz plezalskega življenja »Premier de cordee« (Prvi v navezi), se Ja poleg Igr anih padcev in nezgod pripetilo toliko pravih nezgod, da se je filmska družba odločila sestaviti iz tega drug film, ki bo — kakor pravijo udeleženci — enako zanimiv kakor igralni film. Kot prvi je imel smolo mladostni junak, ki je padel v deset metrov globok prepad. Neki drug Igralec, je dobil skalo v glavo in je nezavesten obležal. Sledil mu je pomožni režiser, nato mož ob kameri, neki nosač in nazadnje celo neki gorski vodnik, ki so dobili vsi kakšno poškodbo. Med resničnimi ponesrečenci je bilo tedaj šest oseh. ki so sodelovale pri tem filmu. X Ločitve v Zedinjeiiih državah. V ameriškem »ločitvenem raju« Renu v državi Nevadi so izrekli lansko leto nič manj ko 5846 ločitev. To število predstavlja rekord ln je dvakrat večjs kakor v zadnjem letu pred vojno. X Vročinski val pozimi. Iz New Yorka poročajo, da je letošnja zima ena najtoplejših zim v vzhodnih predelih ameriških Zedinjenih držav. V nekaterih mestih, med drugim v New Yorku 'n Phila-delphljl, je mogoče govoriti celo o pof>ebnih »vročinskih valih«, v sedanjem letnem času. Prispevajte k zbrrki starega železa? Preglejte podstrešja, shrambe: klet'! Niti košček star:h kovin ne sme ostati pozabilin, ho ga obnova porušene demovme ta2io zelo potrebuje! spi pri meni. Judita bo delila svojo posteljo z mlado damo. Ostala dva gosta pa lahko prenočita v gostinski sobi.« Ranjenca, ki je bil še vedno v nezavesti, smo ponesli v posteljo. »Tako, zdaj pa malo žganja, da si nekoliko opomore,« je naročil Mike, »in potem krepko mesno juho. Izgubil je mnogo krvi in sodim, da je starejši kakor je videli.« »Sedemdesetletnik,« je pojasnil stasiti tujec. Medtem, ko je bila v kuhinji opravljena operacija, sta mladenič in dekle v hiši malce prigriznila in ko sta pospravila večerjico, sta se dvignila vesela, da lahko gresta spat. »Tako, gospod, zdaj si pa malce ogledam vašo rano na glavi,« je Mike sporočil tujcu. Ta je potegnil obvezo z glave in od bolečine tiho zaječal. Zgrožen sem odstopil za korak, ko sem videl, da je velik kos njegove naglavne kože padel čez obraz. »Ranjeno je zgolj meso,« je ravnodušno rekel tujec. Mirno je začel Mike šivati rano. Tega nisem mogel gledati. Sama misel na iglo, ki gre skozi drhteče meso, me je spravila skoraj v slabost. Hitro sem tujcu stisnil Mikejevo steklenico z žganjem v roko in pohitel k vratom, mrmraje predse, da moram pogledati, ali je Andy v redu oskrbel konje. Ko sem se o tem prepričal, sem šel v nadstropje, pripravil posteljo v gostinski sobi, kolikor sem najbolje znal, in naložil drv v peč. Ko sem domneval, da je operacija že minila, sem spet stopil v kuhinjo. »Bog vedi, glavo pa imate čvrsto kakor kak zamorec,« sem čul Mikeja, ki si je pravkar umival roke. »Nebo naj bo za to zahvaljeno! Moja glava je morala zadnje dni marsikaj prestati. En sam trenutek nezavesti — pa bi bilo po nas vseh.« Ko me je tujec opazil, je postavil steklenico z žganjem na mizo, se dvignil in se mi lahno priklonil. Nato je rekel: »Dolgujem vam najlepšo zahvalo, gospod. Pa niti predstavil se nisem. Imenujem se Geoffrey Montpelier, vaš vdani sluga. Mlada človeka sta moj nečak in sestrična, Edvard in Cila Cambody. Ranjenec pa ni nihče drugi kakor sam Dixon.« Izgovoril je to ime s spoštovanjem in njegove besede so mi odgovorile na vprašanja, ki se mi je pletlo v glavi, odkar je mladenič Izrekel besedo Dbconville. »Tem rajši izpolnimo svojo dolžnost, da mu po najboljših močeh pomagamo, gospod. Mi smo ljudje Natanaela Gorea.« »Kako srečno naključje! Dixon mi je večkrat govoril o gospodu Goreu, ki ga je visoko cenil. In kje je zdaj gospod Gore?« »Gore je mrtev. Na potovanju je umrl v Fortu Outpostu. Tudi on je večkrat pripovedoval o Dixonu in njegovih naselitvenih načrtih. Če se ne motim, je Gore tako zelo občudoval te načrte, da je hotel tukajšnjo naselbino urediti po Dixonovih načelih. Toda jaz niti nisem vedel, kje prav za prav leži Dixonville, drugače bi se bil gotovo potrudil, da ga poiščem.« »Upajmo, da je naselbini gospoda Gorea namenjena srečnejša usoda kakor naselbini njegovega prijatelja,« je resno rekel mladd mož. »Ko smo pobegnili, so Indijanci pravkar zažgali poslednjo hišo.« »O vsem tem mi morate natančno pripovedovati,« sem ga prosil. »Pojdite, prosim, da se okrepite z jedjo in pijačo, in pripovedujte nam, kar se da povedati. V ostalem — moje ime je Ollenshavv, Filip Ollenshavv.« Šla sva v sobo. Vrgel sem nekaj polen na ogenj in prižgal nove sveče. Zaradi splošnega razburjenja in vrveža v hiši si še nisem utegnil gosta natančneje ogledati in sem presenečen spoznal, da je mnogo mlajši, kakor sem bil izprva sodil. Še nikoli nisem videl tako izklesanega obraza; nič na njem ni bilo mehkega ali zaokroženega, vse je bilo ostro rezano. Celo nos in očesni duplini so bili videti oblikovani iz kvadratov, prav tako čelo, čez katero so padali črni lasje v togem, čvrstem pramencu, v kolikor preveza ni zakrivala čela. Njegove oči so ta trenutek sijale nenaravno, bile so temno modre, kakor plavice. Okrog njegovih tankih usten je celo še zdaj igral preudaren, nekoliko preziren smehljaj. »Lepo je tukaj, gospod 011enshaw,« je rekel Geoffrey Montpelier, ko je pogledal naokrog. Miza je bila medtem pripravljena, da se jo kar svetila. Vsa soba je bila kljub preprosti opremi v svojih plemenitih merah taka, da je bila vsaj mojim očem všeč. Medtem 'ko je Geoffrey večerjal, sva govorila o vsakdanjih rečeh, o postavljanju hiš in različnih vrstah lesa. Potem sem mu ponudil pipo in sedla sva k peči drug drugemu nasproti. »In zdaj mi, prosim, pripovedujte o napadu Indijancev,« sem ga pozval. d*^9* Zmagovalec Popoldansko sonce je sijalo na pobeljeni Rožnik. V globeli, po kateri teče potok Mostec, so m poganjali preko mostu smučarske skakalnice zagoreli tantje. Petek je b.l tisti dan, zadnji čas vežbo pred nedeljskimi tekmami. V soboto bodo l>očivali skakalci ln skakalnica. Učitelj skakanja je le malo popravljal in grajal, kajti kar je kdo znal, je znal. »Kaj pa ti, Dušan? Si skakanje popolnoma opustil?« je vprašal eden od skakalcev fanta, ki je že pol ure gledal navdušene fante, režoče hladni zimski zrak. »Popolnoma ne in bom v nedeljo najbrž skakal,« je odgovoril Dušan in zraven mislil' tako gotovo se pomeriva, kakor sem tu! Janez, ki je bil že dve leti prvak bele Ljubljane v smučarskih s.iokih, se je pkro nasmehnil in si mislil: letos se mi tebe ni treba bati! Dušan, visckošolec, se je spomnil preteklega leta. Kako hudo mu je bilo, ko je moral vpričo Mojce čestitati Janezu kot zmagovalcu. Pozneje se je zaklel, da bo drugo leto on zmagovalec. Spomn:l se je žuljev, ki so jih bile polne roke, ko je poleti na Veliki planini gradil skakalnico. Sam zase je hotel trenirati in šole na dan tekem pokazati svoje znanje. Kot zmagovalca naj ga Mojca predstavi svojemu očetu. In tisti napor, Štirinajst dn' pred Bcžičem! Le jedel in spal je v koči, sicer pa je bil od jutra do večera v Repu ln je samo skakal Daljava je od dne do dne rasla. Pa tudi na stil je pazil in ko je dobil v Ljubljani slike svojih zadnjih skokov v Repu. je hi! z vsem zadovoljen VeFka veja bližnje smreke se je sprostila snega in zavila okolico za trenutek v bel obiak. Pod doskočiščem se je pojavila Mojca. Dušan se je spustil k njej in skupaj sta počakala naslednj' Janezov skok. Po pozdravu sta Mojca in Dušan krenila okrog Drenikovega vrha domov. Drugi dan se Dušan ni mogel več upirati skušnjavi. Zgodaj zjutraj je Cisto sam naprav J nekaj poskusnih skokov. Videl je, da je le malo boljši od Janeza. Popoldne je smuči skrbno zdrgnil z mehko krpo in jih namazai s parafinom. »Vse v redu,« je ugotovil, ko je legel spat. V nedeljo je bilo vreme za skakanje kakor nalašč. O o dveh so bili zorani krog sodniškega zbora vsi tekmovalci. Gorenjcem je bil dovoljen po en poizkusni skok. Potem so vlekli številke. Janez je potegnil 18, Dušan 23. Ob pol treh so bili pripravljeni vsi: tekmovalci in gledalci. Napovedovalec je prebral imena skakaCev. PrVi se je pognal preko mosta nek! Gorenjec. Hlače so zafr-fotale in pristal je na 25 m. Janeza, ki je prvi dosegel 28 m, so navdušeno pozdravih. Tudi Dušan z isto dolžino je bil deležen burnega vzkli-kanja. Ko se je vračal k skakalnic:, je zapazil med gledalci Mojco z očetom. Opravljena je bila po smučarsko. Hlače so se proti čevljem vedno bolj ožile. Temnomoder švedski pulover, v katerega so bili uvezeni beli jelenčki, ji je pokrival bujne grudi. S svojimi črnimi lasmi je bila res očarljiva. Prijazno se ji je nasmehnil in ji pomahal. Pri drugem skoku je Janez potegnil na 29. Dušan ni hotel zaostati in je pristal na 29 in pol. Bolj kakor on je b!la Mojca vesela lepega skoka. Zadnji skoki,« je zakričal napovedovalec. Ljudje so utihnili. Janez je bil nekoliko živčen, in je obstal na 29. Dušan je imel zmago že tako-rekoč v žepu, a je hotel pokazati vse svoje znanje. Klubski tovariš s številko 20 je zdrsnil v globino. Dušan je položil smuči na tla in jih skrbno pripel. Ko je sodnik na mostu zamahnil z zastavico, je stopil v smučino in se spust'i navzdol. Kosti so kar zaškripale, tako silovito se je odrinil na mostu. V krasnem loku, z lepim predklonom in varno je pristal na 31 m. Vzkll-kanja nI hotelo biti konec in ljudje so potihnili Sele pri naslednjem skoku. Dušan je oblekel vetrni jopič, ki mu ga je med skoki držal brat, in krenil proti Mojci. Čestitala mu je ln ga predstavila očetu kot bivšega sošolca. Po zadnjem skoku je napovedovalec pozval tekmovalce in zastopnike klubov, da se zberč v restavraciji hotela »Belle-vue« k razglasitvi uspehov. »Oče, ali smem z Dušanom?,« je poprosila Mojca. »Smeš, če bosta pametna,« je dovolil oče ln se nasmehnil. »Seveda bova,« je odgovoril Dušan. Z eno roko Je položil čez ramo smuči, z drugo pa je prijel Mojco pod roko in krenila sta proti hotelu. Mojca bc je ozrla na očeta, ki je hodil s prijateljem nekaj korakov za njima. Nasmehnil se ji je in ji za žalo požugal. »Dušana povabi k nam na večerjo « jI je šepnil, ko Je zavil proti Tivoliju. Mojca, ki tega ni pričakovala, je veselo prikimala. V lestavracljo sta prišla med zadnjimi. Kake pol ure Dato so se pokazali na vratih sodniki ln vrhovni Je razglasil rezultate. Dušan je kot prvak dobil dva pokala. Enega za najboljši skok dneva, drugega pa kot zmagovalec. Janez je bil drugI ln Je dobil le plaketo. DuSan Je potisnil manJSl pokal Mojc v roke. Najprvo sta napila drug drugemu, poleni pa so se vrstile napitnice ln čestitke vse vprek. Dušan ln Mojca sta se nadvse srečna kmalu poslovila od veselih prijateljev. Cez mo-stičke in Tivoli sta krenila na Mojčln dom. Oče je dal pripraviti celo pojedino. Počakal ju je na vratih. Ko je zagledal pokala, je čestital in p; edstavil Dušana svoji ženi, ki Jih je povabila k mizi. Pokala sta se zopet praznila ln polnila. Pri odhodu je vprašal oče mlada dva: »Kaj pa je med vama?« »Pada se imava,« je odgovorila Mojca ln se privila k Dušanu. Da sta danes srečen mlad par, je kar odveč j povedati ob spominu na lepe dni, ko smo Se tekmovali onkraj Rožnika. Babnik Lojze g PO SVETU X Junaška smrt majorja princa Sa.vn-VVlttgen-steina. V borbi proti sovražnikovemu bombnemu terorju je umrl junaške letalske smrti major princ Siyn-W'ttgenstein, poveljnik neke nočne lovske jate in zmagovalec nad 83 sovražnikovimi letali. Pad«! je potem, ko je uničil 5 terorističnih bombnikov Vest o podelitvi hrastovih listov z meči k viteškemu križcu Železnega križa, s katerimi je Fuhrer počasti) izredne uspehe tega hrabrega ncč.iega lovca, ga ni več dosegla Državni maršal Coring mu je v spom:n zapisal: »Z njim iz-i j;lihim jaz enega svojih najboljših mladih tova-; rišev Nemško letalstvo obžaluje smrt enega j svojih najuspešnejših nočnih lovcev in najodlič-I nejšh oddelkovnih poveljnikov, ki ga je čakala 9'jajna bodočnost Globoko užaloščen stoji z nami nemški narod, ki je baš nočnim lovcem dolžan globoko zahvalo, ob grobu mladega junaka Prežet z nenavadnim nrpartp.lnlm duhom si je že v : kratkem času priboril nesmrtno slavo. Njegova smrt je nam simbol obrambnega boja, vodenega i brez usmiljenja in brez prizanašanja prot' sovražnikovim terro'?tičnim oddelkom. Jata, ki jo je maior princ Sayn-Wittgenstein vodi! k nočnemu boju proti sovražniku, se bo v duhu svojega mladega neustrašnega komodorja dalje bor la, kakor bomo tudi ml vsi v'deli v njegovi smrti stalni j opomin in dolžnost.« y Pomanjkanje premoga v \ni(ilji. Premogovno vprašanje je v Anglij' oM«lo Ae vedno nereSe-no. Tudi ob pri.'rtku jim? britanski javnosti naslovljen poz'v, naj v prihodnjih mesecih čim bolj štedi s premogom, zlasti pa s plinom in z elektriko, ni imel nikakih uspehov. »Dobava premoga plinarnam in elektrarnam«, pišejo listi, »je zve- | , zana z izrednim' težavami. Razmere v nekaterih plinarnah sto tako slabe, da namerava n. pr. pli- 1 nama v Glasgowu ob nedeljah omejiti dobavo plina. Nadaljnjo težavo predstavlja pomanjkanje delovnih sil za ona dela v plinarnah, ki zahtevajo velikih telesnih naporov. V nekaterih vejah Industrije, zlasti v bombažni industriji, je nezadostna oskrba s premogom že povzročila omejitve v obratih.« X Poneverbe in goljufije v velikem vojaškem skladišču pri Ne\v Yorku. Londonski dnevnik »Dally Mali« javlja lz New Yorka, da je tamkajšnji časopis »Daily News« odkril velik škandal v upravi nekega vojaškega skladišča v Kent Shansu v državi New York. Zadeva je bila Izročena vojaškemu odboru poslanske zbornice v preiskavo. Od 30 mitlijonov dolarjev gradbenih stroškov je baje velik del denarja odtekel v žepe višjih častnikov. Poleg tega so nekatera podjetja sijajno zaslužila pri opremi in pri popravilih skladišč. Za potrebno zemljišče Je plačala vojaSka uprava desetkratno običajno ceno. štiri tisoč litrov bencina so baje dnevno zapravili ali pa po-neverili. Vladni nameščenci so se bavili s Stroko-potezno črno borzo z racioniranimi živili. Dokazno gradivo obsega po vesteh lista 57 strani in 10 izpovedi zapriseženih prič Predsednik vojaškega odbora Je že izposloval da ne sme biti noben častnik iz taboršča prestavljen v prekomorske dežele, dokler ne bo zaslišan Zahtevan je bil odpoklic že preko morja odposlanih častnikov. X Tudi budistični duhovniki se Lodo na Japonskem v kratkem udeležili naporov domače fronte. Pričeli bodo delati v tovarnah. Japonska budl-st čna zveza, ki ji pripada 28 različnih Sol s preko I7r> tisoč duhovniki, vrši jIzderlte zob,« Je velel Ahacelj. »Brez bolečin?« »Ne,« Je odgovoril Ahacelj dostojanstveno, »nočem nobenih posebnosti. Nič kokaina ali kakor &e imenujejo vse tiste snovi, s katerimi vlečete ljudem denar iz žepa. Ven z zobom, brez vsakih ceremonij!« Zobozdravnik ni bil prav nič užaljen. Nasprotno, dejal je: »Zelo me veseli, da sem končno srečal moža, ki jemlje stvar možato. Sedite toroj!« »Ne, hvala,« je odvrnil Ahacelj hitro. »Meni sploh nI treba Izdreti zoba. To je samo za mojo ženo, ki je še v čakalnici!« # »Torej vi pravite, da bi dal več ognja v svoje pesmi?« Založnik: »Nasprotno, več pesmi v ogenj!« X En zdravnik na 4500 prebivalcev. V Kairu ln Aleksandri JI nameravajo osnovati dve novi medicinski fakulteti, kakor je sporočilo egiptsko ministrstvo za narodno zdravje. Ta ukrep so utemeljili z velikim pomanjkanjem zdravnikov. V celem Egiptu je ta čas samo 35.000 zdravnikov, tako da odpade po en zdravnik na vsakih 4500 prebivalcev. X Štorklja sredi zime. Nad NUrnbergom 90 te dni opazili štorkljo, ki je letela čez mesto. Pojav južnega ptiča v zimski dobi je izzval tem večje začudenje, ker že nad deset let v NUrnbergu niso opazili nobenega gnezda, v katerem bi čepele štorklje. Zdaj ugibajo, ali se je štorklja prezgodaj vračala lz Afrike ali je mogoče pobegnila iz kakšnega živalskega vrta. X Izpraznjeni Tokio. Novi Japonski zakon o protiletalski obrambi določa, da se mora izprazniti 15 okrajev Tokija, nadaljnjih 8 okrajev pa na področju industrijskega mesta Nagoye v približni površino 300.000 kvadratnih kilometrov. Izpraznit ve ne določbe se nanašajo izključno na stanovanjske pi-edele v bližini postaj in raznih tvorai-Sklh objektov. X 1300 let star hrast. V Hejkovloah blizu Jlfii-na so pred kratkim podrli in Izkopali 1200 let star hrast, ki je bil menda najstarejše drevo na ozemlju češkamoravskega protektorata. Za zazidavo odprtine, ki je prll Izkopu hrastovega debla in korenin nastala v zemlji, so porabili dva vagona opeke, en vagon kamenja in cel vagon apna, cementa in peska za omet. Hrastov velikan je meril 28 metrov v vifilno, v obsegu pa Je Imel 16.80 metra. Domače zdravilne rastline Kako iih nabiramo in sušimo 37. ZDRAVILNA SPAJKA ali baldrijan je po vlažnih travnikih in ob gozdih precej pogostna rastlina. Zraste do l1/« m visoka. V zemlji ima kratko, debelo korenika, iz katere rastejo pri talni listi in okrogla, brazdasta stebla. Redke veje si rasto nasprotno, prav tako tudi listi po steblih. Listi so pernato razrezani na sulčaste, debelo napiljene roglje. Cveti se razvijejo na zgornjih vejicah. Majhni sat rdečkasti ali beli, pa precej gosto drug pri drugem, skoraj kakor pri bezgu. Vsak cvet ima mično, pernato čaSico, lijast venec, ki je pri dnu ob eni strani izbočen, v vrhu pa nacepljen v pet kipic, dalje tri prašnike in en pestič. Plod-nioa je jajčasta in leži pod cvetnim vencem. Korenika postane 4—5 cm dolga in 2—3 cm de-bela Poraščajo Jo na gosto preko 20 cm dolg« in do 2 mm debele, vlaknate korenine. V zdravilstvu se rabijo zgolj korenike. Iz njih prirejajo poseben izvleček; pa tudi čaj iz razrezanih korenik pijejo ponekod kot zdravilo zoper krč« in za pomirjen je živcev. Korenike kopljemo jeseni. Forežemo iim korenine in sušimo navadno na planem. Tudi jih nabirajo na niti, da se viseče v zraku bolje suša 38. TAVŽENTROZA. zlati grmiček ali kičica je jako znana zdravilna rastlina grenkega okusa. Posušene rastline kuhajo za čaj kot lek za želodčne bolezni in kot kri čistilno sredstvo. V lekarnah pripravljajo is rastline izvleček, ki ga pri de vajo raznim zdravilom in grenčicam. Tavžentrože rastejo po suhih travnikih ia sončnih gričih. Navadna velikost je 20—40 cm. Pri tleh rasto zvezdasto razvrščeni, j aj časti, po steblu pa po dva in dva nasproti ožji. suličasti listi. Oboji so celorobi, po dolgem ži Lasti in brez peoljev. Pri talni listi kmalu usahnejo. Medtem so se na vejicah vrh četverorobega stebla razvili nežni, 1—IV« cm dolgi, rožnordeči cveti C&šica ima pet ozkih, trožilnih rogljev; venec Je ca-vast, rob pa kolesasto razširjen in nacepljen na pet krp. Prašnikov je pet, pestič eden. Cveti so odprti 9amo podnevi in ob lepem vremena Tavžentrože režemo nekaj cm nad korenino^ kadar cveto ln jih sušimo na zračnih podstrešjih. Križanka št« 5 Besede pomenijo: Vodoravno: 1. pokrajina na Hrvatskem, 9. glasbeni pojem, 10. krščansko znamenje, 1L električna merska enota, 13. Igralna karta, 14. kraj na polotoku Pelješcu, 18. pritok Urala, 19. blago, predmeti, 23. stara beseda za pivo, 24. slabokrv-než, 26. iniciativa, predlog, 28. grob, kup zemlje, 29. onemogel, utrujen. 30. kratica, s katero so označeni avtomobili diplomatov, 32. prav, pravkar, 33. eden izmed bratov, ki sta baje ustanovila Rim, 34. predlog, 35. predplačilo, nadavek, 37. pol ovce, 38. število, 40. zabavišče, 41. evropska država, 42. grozeč, preteč s škodo, 43. reka na Hrvatskem, 44. znak za kemično prvino, 45. reka v Sibiriji, 46. velika riba, 48. egipčansko božanstvo, 49. del prostora, sobe, 52. število, 55. oblika pomožnega glagola, 56. lahkoatletska prireditev, 68. merske enote za drago kamenje in zlato, 6L vrsta cerkvenega petja, 62. gibčen, uren, 63. Luthrov nasprotnik (fon.), 65. shramba za krmo in ž'to, 66. osebni zaimek, 68. bog ljubezni, 69. veznik. 70. krojaška potrebščina, 72. mesto ob obali Kaspiškega jezera, 74. pesem, 75. morje. Navpično: L češki verski reformator, 2. dva enaka soglasnika, 3. dva enaka soglasnika, 4. zlato (Italijansko), 5. ženltovanje, gostija, 6. žito, 7. oblika pomožnega glagola, 8. glavna oseba lz znane Gotovčeve opere, 9. nevarna otroška bolezen, J2. načelnik, predstojnik, poveljnik, 14. domišljave«, 15. predmet, snov, naslov, 16. mestece v Dalmaciji, 17. reka v Egiptu, 19. nasilni odvzem, 20. pripadnik Izumrlega mongolsko-tatarskega plemena, 21. naziv za neko vrsto krav, 22. svetopisemska oseba, 24. znak za kemično prvino, 25. gora pri Jeruzalemu, v prenesem smislu pomeni tudi veliko trpljenje, 26. postna Jed, 27. v rani, 31. pritok Save. 34. gora na Primorskem, 36. oče, 37. del voza, 39. tih, brez besede, 40. jeza, srd, 43. oblastven, opravljajoč državni posel, 47. mesto v Italiji, 49. klično zrnce, 50. francoski pisatelj (Islandski ribič), 51. svetopisemska oseba, 52. reka v Albaniji, 53. okrajšano moško Ime, 54. hlapljiva tekočina, ki se rabi v zdravilstvu, 56. kratl-ca za označbo časa, 57. moško Ime, 59. turški fevdalni mogočnež, 60. veantk, 64. začimba, 66. krajevn1 prislov, G7. neznanka v višjem računstvu, aligator, 93. manever, 94. ata, 96. težaven, 97. na davek, 98. ožet , Navpično: 1. kozav, 2. Oka, 3. sobar, 4. apeti^ 8. lk, 7. Alabama, 8. Ba, 9. orožar, 10. znan, 11. led, 12. atln, 13. Azljati, 14. na, 15. otožen. 1«. Ineni, 18. Ha, 20. Iver, 22. oder, 25. tak, 28. ulom^ 29. ovira, 31. Eton, 33. ironik, 34. gg, 35. pokal, 38. učila, 39. čik, 40. polič, 42. magistrat, 43. S5e-bot, 45. nato, 46. te, 47. nota, 48. edlkti, 50. Ma-non, 51. ko, 53. dekan, 54. pa, 56. bramor, 591. steber, 60. vatel, 62. pregon, 63. Egon, 64. po, 6«. ep, 71. nadev, 73. Aljaž, 75. mule, 77. Ezav, 781 Arad, 81. sive, 83. Cite, 85. rit, 87. Ate, 89. ona, 90. tek, 92. ga, 93. ma, 95. at. REŠITEV KRIŽANKE ST. 4 Vodoravno« 1. kosa, 5. slabo, 10. zlagano, 17. okopi, 19. klarinet, 21. zaton, 23. zabela, 24. ovaditi, 26. ode, 27. ata, 28. ubožen, 30. naježen, 32. viri, 34. glavar, 39. Cop, 41. ton, 42. mož, 44. mar, 45. nikotin, 47. ne, 49. anem'ki, 52. Adakale, 54. pod, 55. gibalo, 57. et, 58. U, 59. »vati, 61. Ikona, 62. prekop, 65. četa, 67. ak, 68. to, 69. Praga, 70. on, 72. peta, 74. t m., 76. ne, 78. Emona, 80. as, 82. belci, 84. Rur, 86. zagon, 88. roditelji, 91. 69. dnevi rimljanskega koledarja, 71. začetek trme, 72. znak za kemično prvino, 73. priprava, študij, 74. medmet. « Filp das Kousortlum — Za konzorcij »Domovine«: Josip Relsner. Direktor i. R. — direktor v p.. Igriška S. — Schrlftleiter — urednik: Davorin Ravljen, JournaHst — novinar, Stari trg 7. — Flir dle Druckerel — Za tiskarno »Narodna tiskarna«: Pran Joran, Direktor — ravnatelj, AleSovčeva 6. — AB« ln Lalbach — vsi v Ljubljani.