Štev. 262.
POLITIČEN LIST Zfl
NAROD.
Leto XXXII
V
r<

tfradnlitvo je v Kopitarjevih ulicah itev. 3.
(vhod čez iv.rltče oad llikurns). X urednik om je mogoče govoriti le oil
10.-—13. ure dopoldne. Rokopisi »e ne vrafajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona šter. 74.

It injubljaJii, v sredo, 16. novembra 1904.
Isbaja vsak dan, Isvsemil nedelje in prasnike, ok polu i. url popoldne. — Velja po pošti sa celo lato M K, sa polovico leta i3 JjL sa četrt leta 6-50 K, sa 1 mesec 2 K 20 h. Vupra/ , prej mas: sa celo leto ttt^Kjtl^fl^leU 10 K, sa četrt leto 6 K, sa 1 mesec 1 K 70 h. Xa pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
r--—-
J Upravništvo je t Kopitarjevih ulicah itev. i. *
I	Viprefema naročnino, Inserate Id reklamacije. —
I	I ■ i • i atl bi raiuna|o enostopna pelllvrata (dalliat
I	TI Milimetrov) za tokrat 13 h, za dvakrat II b, aa Irlkral 1 9 ta, za več kat Irlkral B ta.
j	V reklamnih noticah ilaae enoel.pna (armondvrilt
I	M h. — Pri večkratnem sbjavljenj. primeren p.paal,
i	Uprarniikega telefona iter. 188.
Zadnje direktne volitve na Štajerskem.
(Dopis iz Štajerskega.)
Govorilo in pisalo se je že mnogo o zadnjih naših deželnozborskih volitvah. Izid teh volitev ni bil povsem tak, kakršnega smo se nadejali. Gotovo je, da naše ljudstvo še ni bilo pripravljeno in zrelo za novi način volitve. Zdaj, ko so se viharji pomirili, bo dobro, malo premišljevati o njih.
Ne smem reči, da se od naše strani ni nič storilo za zadnje volitve. Na mnogih krajih je bilo veliko poučnih političnih shodov. Celjani so posebno veliko storili. Le-narško politično društvo je v vsaki fari imelo svoj shod pred volitvami. Pa po volitvah se je videlo, da v marsikaterem kraju niso ti storili nič ali zelo malo pomagali. Zakaj ? Agitacije je manjkalo. Nemškutarji so imeli n. pr. v mariborskem okolišču v vsaki občini svojega plačanega agitatorja na dan volitve. V Pobrežju pri Mariboru je nadučitelj šulferajnske šole pustil šolski pouk in hodil od hiše do hiše agitirat za Stigerja. Kjer smo imeli svojega agitatorja, tam smo tudi zmagali. Na vsak način morajo pri prihodnjih volitvah misliti na to naša politična društva. Skrbeti bo treba tudi pri vsakem političnem društvu za agitacijski fond. Seveda je treba skrbeti za dobre agitacijske moči. V vsaki etčini se bo našel mož ali mladenič, ki se bo dal zato porabiti. Treba ga le malo poučiti. V sent Ilju v Slovenskih goricah, čisto na nemški meji, ni v treh občinah nemškutarski kandidat dobil niti 20 glasov. Vsi mladeniči tamošnje »Zveze" so bili dobri agitatorji.
Žalostno pa je, da se je pri zadnjih volitvah pokazal velik vpliv ptujskega »Štajerca". Kdor ni malo natančneje pogledal v naše kmečke hiše, nima pojma, kako strastno bere naše ljudstvo »Štajerca". In kako dolgo se vže drži ta list! Nemškutarji so bili že v prejšnjih časih tudi ustanovili take liste. A
dolgo se niso držali. Mariborski rodoljubi so ustanovili proti njemu »Naš Dom". A „Štajerc" se vedno bolj hi bolj razširja. List »Naš Dom" bi moral biti nad vse zanimiv, vso pozornost bi morali obračati na ta list gospodje, saj ima namen, zatreti lažnjivega ptujskega kljukca. Naša štajerska posvetna inteligenca pa ne podpira v nobenem oziru tega lista, kakor bi ga morala. Duševno in gmotno bi morali naši odvetniki, uradniki, profesorji itd. podpirati »Naš Dom", pa ga prezirajo ali celo napadajo, edino radi tega, ker je pisan v verskem duhu, če tudi strogo narodnem. To nam koristi tista štajerska sloga. Potemtakem mora vpliv »Štajerca" postajati vedno večji.
Sploh se je pri zadnjih volitvah tudi pokazalo, da nimamo mi štajerski Slovenci jasnega, odločnega programa. Taka nejasnost, tako tavanje v temi pa veliko škoduje. Roša so proglasili za narodno-naprednega poslanca, g. dr. Ploja pa za katoliško-na-rodnega. Marsikateri pri volitvah ni vedel, pri čem da je.
Duhovi so ie itik ločeni pri nas. Tisti, ki na tihem drže s liberalno stranko na Kranjskem, se niso posebno cgrevali za volitve, ker so so jim kandidati zdeli še preveč klerikalni. Oai bi le raii imeli odločne pristaše Tavčarjeve struje. Da imamo mi najhujšo pristaše kranjskega nemčur«kega li-btralizu.a in povprečno največ naročnikov »Naroda«, to je znano. Saveds sa tihi in si ne upajo nič. Drugi zopet, ki vidijo, kako se na tihem ž k-i ta nesrečni liberalizem, pa nisc zopet s tako vnemo ao oprijeli volitev, ker jim nekateri kandidati niso dali poroštva, da bodo delali v strogo narodno katoliškem duhu Kaj čuda, ako so nekaterih kregov polaeti pri takih razmerah neka le-tsrgija, ki so je marsikje pokazala pri zadnjih volitvah ! Naši učitelji so večinoma vo lili Thalerja, a ko jo prišlo da ožjo volitve, ni noben šel volit »klerikalnega« Lopiča. Taka sadove prinaša naša štajerska sioga.
Naj se vendar enkrat skliče skupen shod vseh laupnib mož na Spodnjem btajerskem in naj se tukaj enkrat določi jasen prrgram. Takrat se bo videlo, ali bomo še hodili skupaj ali ne. Ce ni mogoče več skupnega delovanja, naj se ustanovi katoliško-narodna stranka in vedeli bomo, za koga gremo v boj. Cudao pa je, če pišejo nekateri listi za katoliško-narodno stvar in se zanjo potegujejo, pa nimamo ne konkretne stranke, ne takih poslancev, in če se gre za volitve, moramo voliti poslance, ki nam jih postavi kako v duhu liberalno politično društvo. Ta nejasnost le škoduje, in za-brani odločen nastop t i a t i h , ki bi za dobro Btvar radi z vso vnemo delali.
S i nekaj drugega seia opazil pri zadnjih volitvah. Večinoma skoraj bo bili župani tudi volivni komisarji. Kjer je bil nemčurski župan volivni komisar, tam je propadel ve činoma naš kandidat. Kako brezvestno so delali ti nemško-liberalni župani, tega mi ni reogoče vstga popisati! Večinoma ni prišla skupaj komisija in volivni komisar je delal, kakor je hotel. Glavarstvo bi moralo v take kraje poslati svojega političnega uradnika. Naši volivci bi morali koj v začetku gledati na to, da pride skupaj volivna komisija in da pridejo tudi naii možje v njo, ki bi takemu komisarju gledali ostro na prsto in pri njihovi odsotnosti dali zapečatiti volit-veno posodo. Sploh pa nam način direktne volitve ne da še po-popolnega poroštva, da bi se vse pravično izvršilo. Marsikaj bi se dalo izpopolniti.
Ze v tem listu je nekdo omenil, da so zadnje volitve pokazale, da smo pri nas gro • zno zanemarili delavsko organizacijo. To je iet na. Skoraj vsi naši delavci bo volili nem-čurskega ali socialno demokraškega pcs^cca. V Mariboru jo več tisoč Blovenskih delavcev, a naš kandidat je dobil le nekaj nad 100 glasov. Ali ni to škandal ? — Dve delavski društvi sta v Mariboru, eno katoliško, drugo
slovensko. In tako malo uspeha! Vsako leto pride z dežele veliko delavcev v Maribor, ki se tam naselijo. Ali no bi ti društvi skrbeli, da dobita te delavce v svoje kroge? Navadno so ša nepokvarjeni in dali bi ae lahko pridobiti. A ne stori se nič. — Zato jih pa dobijo takoj sooialni demokrati v mreže, ki jih Beveda potem ne izpuste. Katoliško delavsko društvo sprejema Nemce in Slovence. Tistih par Nemcev pa hoče igrati vedno prvo vlogo v društvu. A slovenske delavce, ki tvorijo veliko večino v društvu pa prezirajo. Seveda nimajo potem ti nobenega veselja in društvo ne mere prospe-vati. Naj se to društvo izpremeni v katoliško narodno društvo in društveno vodstvo Be naj d£ delavnim močem v roke ! Mero-dajni krogi naj bi vže enkrat izprevideli, da brez organizatoričnega dela ne gre.
Te misli so Be mi vzbudile o priliki zadnjih naših volitev. Nezmotljivosti si ne prilastujem. Če ve kdo kaj boljšega, pa naj pove svoio mise1.
Duhovniško letovišče.
Duhovščina ljubljanske škcfije je gotovo nad vse požrtvovalna, kadarkoli se od najrazličnejših strani pobira ali narodni davek ali pa se prosi pomoči za naprave, katere vzdržuje kišSanska ljubezen. Duhovniki so brezdvojbe prvi, pri katerih se išče pomoči — in ne zastonj. Na le, da imajo po »izkazih darov" imena duhovnikov najodličnejša mesta, moramo tudi reči, da duhovššina še veliko več daruje, držeč se besedij sv. pisma, da ne vo levic*, kar je dala desnica Ta požrtvovalnost, ta dobrodelnost je bila do se-daj tako velika, da je duhovščina, rekli bi, na svoje lastne potrebe pozabila. Ako izvzamemo »Duhovsko podporno društvo«, ke.tero podpira naše revne sobrate in »Lsonitum«, kjer dobi oboleli duhovnik, seveda proti odškodnini, stanovanje in postrežbo, nimamo nobenega druzega društva ali zavoda, kateri bi nam po napornem delovanju služil v to, da se nekoliko oddahnemo in pokrepčamo za novo delo. Vsako leto vidimo drage nam sobrate prihajati v našo prelepo dekanijo v

Mark in Klodija.
Nekoč sa jo peljal Neron v slosesnem obhodu po rimskem trgu. Velikanska množica sužnjev je šla pred njim tsr ga naznanjala ljudstvu. Spremljal ga je ves njegov razkošni dvor. Naenkrat ga tako preseneti prebodljiv pogled nekega grdega in spače-nega bitja, da takoj zapove, naj se ustmi veB sprevod. Čarobno in grbasto, z nepravilnimi, kakor divjo živali poraatlimi potezami je bilo to človeče naravaost strašne, nemarne zunanjosti.
»Naj me takoj ubijejo strele Jupitrove, 6e je že kdaj sijalo rimsko solnce na popolnejšo grdobo!" In v istem trenutku je prekinila cesarjevo možgane originalna in grozna misel. Pomignil je enemu izmed sužnjev, ki so obdajali njegov voz:
»Pustite temu ostudnemu izrodku, naj ■topi bliže!" Nato se je obrnil na nesrečnika rekcč: »Ka^o ti je imo?"
»Mark Stampa".
»No debro, Mark Stampa, jutri po avdijenci pridi v mojo palačo!"
Mark St3mpn Ei izgubil niti najmanj svoje ravnodušnoati ter se priklonil. Njegov pozdrav ni k*zil niti zmedenosti niti gorečnosti služabniške. Toda dvorjani, plemeni taši in pretorjaoci telesno straže, ki so lo predobro poznali barbarsko hudomušnost svojega gospoda, mislili so si vsak po svoje o tem dogodku. Ko jo dospel sprevod do cesarskega gradu, je poklical tiran predse Sekata Pompoja:
.Pripoveduj mi o svoji dražestni hčerki, o lepi Klodiji".
Bliskoma je povesil Sekat trepalnice, da zakrije s roj prestrašeni pogled.
»Njena lepota je radost mojih oči, njena milina vesolje mojega srej. Prosim jo naj pride juti i po avdijenci v mojo palačo
---" jo končal Neron. Zaiskrila Be je
pritem škedoželjiva grozovitost v njegovih hinavskih očeh.
V smrtnem Btrahu jo prebil Sekst Pom-pej ptihodnjo noč. Brez dvoma je bil di-
ktiral povelje, pripeljati drugi dsn hčerko v cesarsko palačo, le sam maščevalni duh, in zaman je premišljal, s čim bi bil mogel vzbu diti maščevalnost svojega nečimornega in hudobnega gospodarja. Potrt je mislil na pritlikavca, kateremu je napovedal monarh isti čas za obisok. In ravno ta istočasni ob-isek jo vzbudil njegov globoki srčni strah, kajti Sakstu je bilo dobro znano, kako Btra-hovito fantsz;jo jo lahko imel njegov gospodar.
Tolik je bil stud in strah pred tem neizprosnim tiranom, da nearečni oče niti za trenutek ni mislil na to, da bi ne izpolnil danega povelja. Zato se je napotila Klodija ob določeni uri z običajnim spremstvom v Neronovo palačo. Svetla polt njenih lic so je kosala s krasnimi rožami, ki so gledale iz dolgih las; lakti so dičile dragocene zapestnica. Najmanjši strah ni kalil njenega miru. Ko je bila izgubila svojo mater v naj-nežnejši otreški dobi in ker jo je oče skrbno pred vsem varoval, živela je dosedaj v popolni nevednosti o razmerah na cesarskem dvoru . . . Danes je šla prvič v palačo, da vidi njen bajni sijaj. V gotovi nadi, da najde
ondi očet?, ki Be je vedno udeleževal av-dijenc, hitela je dalje vesela kakor otrok.
Ko je, spremljana od dveh služkinj, vstopila v visoko, impozantno palačo, katero so nosili marmornati, s dragimi kameni posejani stebri, in stala nasproti svetu, kateremu je predsedoval Neron sam, obšle so jo hipoma nenavadne, strašne slutnje. Iz oči očetovih je govorila žalost, ki je trla njegovo srce.
Nekoliko trenutkov sa je naslajil Neron na zmedenosti mlade deklice in na bolesti nesrečnega očota, potom pa je izpregovoril z ironičnim glasom:
»Govorica o tvoji lepoti, ljubka Klodija, ni bila laž. Prvi ogenj Avrorin ni enak pogledu tvojih oči.«
In obrnivči so k Sokstu Pompeju je nadaljeval :
»Tvoja hčer je odrasla za mežitov, dragi prijatelj, kajti enaka je cvctcčemu mandelj-novemu drevesu. In moja dolžnost, očeta svojih dragih podložnikov, je, da ji izberem moža.«
I.i Cazar jo dal znamenja: takoj se je obrnil ceremonijar proti zainamenovanim
Blejski kot in v Bohinj, da se vsaj za kratek čas navžijejo svežega planinskega sraka in sa par ur posabijo težave, katere jim v toliki meri naloga njih stanovski poklic Koli-kokrat smo že čuh med letoviško sezono željo, da bi duhovniki na Bledu ali v Bohinju imeli lastno zavetišJe, lasten dom, kjer bi v bratski družbi preživeli par dni že itak kratko odmerjenih počitnic. Tem upravičenim željam tako domačih, kakor tudi duhovnikov ostalih slovenskih škofij, bi sedaj rada UBtregla duhovščina radovljiške dekanije. — Iivolila je začasen odbor pod predsedstvom radovljiškega g. dekana, ki naj bi spravil zadevo »duhovniškega letovišča" v tek. Po dobrem premisleku odločilo se je, da bi se nameravano planinsko letovišče gradilo obBohinjakem jezeru zraven podružnice sv. Duha. Vsled nove železnice, ki bo »tekla koncem prihod njega leta, ima krasno Bohinjsko jezero — bodočnost. Že sedaj so malone ves svet ekolu jezera pokupili za visoke svote, in drugo leto bodo ondi gradili dokaj krasnih vil, tako da bode prav kmalo imelo Bohinjsko jezero enak varno letovišč na svojih bregovih kakor Blejske. Prostor za naše letovišče pa imamo brezplačno na ponudbo. Na edn strani sega prav do jezera, na drugi pa obar ga prelepo zaraščen smrekov gozd, ki se prav lahko izpremeni v pripravno sprehajali šče. Ne zamud mo tedaj prelepe prilike 1 Osigurajmo cb Bohinjskem jezeru letovišče. Ako se pokaže, da se preč. gg. duhovniki zanimajo za naše podvzetje, osnuje se v naj krajšem času potrebno delniško društvo in se v Ljubljano skliče usta inovni občni zbor. Da se vsakemu omogoči pristop, izdale bi se delnice po 100 K. Duhovniki radovljiške dekanije so na konferenci v Zasipu vzeli takoj 20 delnic za 2000 K. Piečastni gg. dekani pa naj bi pri mesečnih konferencah spravili nameravano letovišča v razgovor in isto blagohotno priporočali.
Pred otvoritvijo državnega zbora.
Nekaj poslancev nemške ljudske stranke bo v klubovi seji zahtevalo, naj Nemci strožje nastopijo proti vladi. Upajo tudi pridobiti ostale nemške stranke za to zahtevo. Če se pa to ne posreči; bedo zahtevali, naj klub zastopa sledeče zahteve: Italijanska pravoslovna fakulteta v Inomostu naj se takoj zaključi ali pa premesti, odpravijo naj se slovanske vzporednice na učiteljiščih v Šleziji, razveljavi ali saj omeji naj se odlok glede zagrebškega vseučilišča, vlada mora obljubiti, da ne bo brez dovoljenja dotičnih mestnih občin ustanavljala v nemških mestih novih srednjih šol ali vseučilišč; poljski in češki minister morata odstopiti takoj ali naj se pa imenuje tudi minister za Nemce.
Včeraj popoldne sta imeli parlamentarni komisiji mladočeškega kluba in Slovanske zveze skupno sejo. Mladečeška poslanca Pacak in Kramar sta naznanila, da Mlado-čehi niso sklenili z vlado nikake pogodbe. Vlada Mladočehom ni ničesar obljubila in tudi oni niso vladi ničesar obljubili. Nekaj mladočeških poslancev je poleti občevalo s Korberjem. Obvestil jih je, da bo imenovan češki minister, a prej ko slej imajo proste roke. Klub bo sklepal, kako taktiko naj Mladočehi zastopajo napram vladi. Zastopniki „Slovanske zveze" so izjavili, da tudi oni prepuste določitev taktike svojemu klubu. Do tedaj se odloži definitivni sklep. Sklenilo se je, da se v otvoritveni seji d£ debati o vladni izjavi prosto pot.
V Pragi je zboroval izvrševalni odbor čeških agrarcev. Navzoči so bili vsi češki deželni in državni poslanci. Razpravljali so o političnem poležaju in o posvetovanjih med Korberjem in mladočeškimi voditelji.
Češki agrarci bi radi, da reši državni zbor predloge za podpore po uimah oškodovanim.
Vlada bo zbornici v četrtek predložila šestmesečni začasni proračun. Finančni minister Kosel je odpotoval v Budimpešto, da poroča vladarju o proračunu.
Škofovska konferenca
je bila pradvčeraj opoldne zaključena. Dasi letošnja korferenca ni bila posvetovanje vseh avstrijskih škofov, katero bo vrši vsaka tri leta, marveč le vsakoletno posvetovanje škofi skega odbora, je došlo toliko Škotov, kakor pri splošnih konferencah avstrijskega episko pata. Prišli ao tudi škofje, ki niao člani odbora. Novoimenovani škofje so se ob tej priliki seznanili s svojimi tovariši in drugi so bili predstavljeni novemu papeževemu nunciju Tajnik konference, dr. Bauer, se je pred stavil prvič kot olomuški nadškd Tudi nova škofa, broški grof Huyn in briksenski dr. Altenweisel sta bila pri posvetovanju. Glavna točka, o kateri so razpravljali, je bila »Proč od Rima«. Silepali so, knko uspešno ne stopiti proti odpadništvu. R izgovarjali so se tudi o poostrenem narodnostnem boju.
Ogrski državni zbor
Ker je Tisza vložil predlog o začasni iz-premembi poslovnika, je 63 poslancev raznih opoiicionalnih strank izvolilo oibor 12 po slanoev, ki bodo imeli nalogo proučevati, kako preprečiti Tiszov načrt. Pred včeraišnjo Rejo so imeli posvetovanje o nadaljni taktiki. Tiszo je povabilo odposlanirt/o budincpeštan skega meščanstva na shod proti obstrukciji, ki bo v nedeljo v Budimpešti.
V včerajšnji Be,i seje v zbornici pr č >1 boj za začasno izpremembo, oziroma poost renje poslovnika. Košutovec Th»Iv izjavi, da je oprzicija lojalno držala svojo nuseca marca dano cbljubo in prenehala z obdukcijo. Tiszov namen izpremcn ti poslovnik je neo pravičen, ker ni bilo obstrukcije in ker ni politično lojalen, bo opozicija proti njemu vprizorila boj do skrajnosti. Tisza pravi, da je opozicija meseca marca le obljubil*, da bo dovolila vojaško novince za J. 1903. Druzega ni obljubila. Žito si je pa tudi pri držal pravico, da se bo boril proti obBtruk-ciji, če se bo pričela. Poleti ie opozicija začela priprave z* ob itruhcijo. Poslanca Eosvos in baron Batffv sta na volivn h shodih hva lila obetrakciju kot edino bojno sredstvo v patr otičnem boju. A ne glede nato, je ministrski predsednik prepričan, da je brezpogojno potreben poslovnik, ki bo zagotovil mir v zbornici. Položaj se je poslabša), ker hoče opozicija preprečiti izpremembo postov nika z obstrukc jo. Med njegovim govorom je bil v zbornici velik nemir. Tisza je končal: Danes še lahko kratita svobodo govora, a ko bo bila ura, v katari bo narod vi lil med nimi in onir>i, ki s krilatimi gesli ri jete v narodnem mozgu, bo obsodil vaše početje. Poslinec Ugron izjavlj?, da izvzemši Tisze ni nihče slutil nevarnosti obstrukcije. Poslanec Eot<oi izjavlja, da poleti ni priprt v ljal obstrukcije marveč le rekel, d a ae moramo boriti za pravice maž»rskega jezika do skrajnosti. G.*of Tiiza očita Eotvosu, da je opaoval vsakega opozicionalnega ooslanca, kateri se ni udeležil obstrukcije. Eotviis je rekel, da govori Tisza kakor kak mlad ne-šrečen b&hič. Zibornica prične razpravo o Tiszovem predlogu glede izpremembe poslovnika. Poslan c Gibriel Daniel pr čie govoriti. V zbornici je bil velikansKi nemir. Govornika ni bilo mogoče razumeti. Predsednik naznani, da je Daniel predlagal, naj z ozirom na to, ker j« opozicija s obstrukcijo preprečila izvolitev odseka, ki naj bisebavil z izpremembo (toslovnika, zbornica sklene začasno poostritev poslovnika. Po tem pred logu bi bila razveljavljena vsa določila poslovnika, ki onemogočujejo tehnično obslruk
cijo. Predsednik ima pravico poslansu, ki ne govori stvarno, \zeti besedo in ga izročiti, ce je nasilen, imun tetnemu odseku, ki lahko aklene njegovo izključitev cd aeje in ga prisili, da zapusti zbornico. V času, ko je izključen, tudi nima pravice do ditt Poslanec Udvaiy je govoril nroti predlogu Tiaze in zahteval tajno sejo. V tajni saji so opozjci-onalni poslanci dvomili o dopustnosti Dini-elovega predloga. Poslanec H )llo pravi, da je D tnielov predlog ned pusten, ker so zbornici predloženi tudi drugi predle gi. Tisza itiavi, da bo v javni seji umaknil vse vladne predloge. V javni seji je Tisza nato umaknil vse vladno pn dloge ter rekel: »Dolžnost liberalne stranke in vlade je, da nastopi s skrajnimi sredstvi proti obstrukciji. če bi bili nasprotn ki lojalni, bi bila tudi vlada ž njimi prijazna. Dolžnost je, pobiti napad ob strukcije na parlament.«
Kakor htro bo rdobrila zbornica začasno izpremembo pos ovnikovo, bo Tisza zaključil zasedanje. Opozicija bj z vsemi sredstvi poiikuSala preprečiti izpremembo poslovnika.
Oklofntani francoski vojni minister odstopil.
Iz Pariza poročajo uradno, da je oklo-futani francoski vojni minister Andič odstopil. Z* njegovega naslednika bo imenoian Barteacx ali pa general Padaya. Andie od Btopi, ker baje ni zdrav. Njegovo bolezen je najbrže povzročila Syvetonova klofuta. Tako je torej padel mož, ki je bil podel dovolj, da sa je kot vojni minister ponižal za slugo in vohuna framasonor. V stanu, kojemu je čast vse, je vpeljal voburstvo in ovaduštvo, kar bi moralo biti izključeno celo pri do stojnih ljudeh, kaj še med častniškim zborom.
Zadeva Syvetonova.
Preiskovalni sodnik v zadevi Syveto-novi je naročil' sodnijskemu zdravniku dr. Logu, naj preišče Andre,evo zdravstveno stanje. O i izida preiscave bo odvisno, če bo Syvetona sodilo policijsko sodišče ali pa po rotniki.
Sliod makedonskih vstašev.
Ponedeljkovo številko balgrajskega lista „Stamp»" so zaradi napada na črnogorskega kneza Nikito zaplenili »Politika« poroča, da bo aredi decembra v makedonskih hribih shod makedonskih vstašev na kater»m bodo tudi vstaški voditelji iz Sofi,e in Bolgrsda.
Profesorski ovaduhi v francoski zbornici.
V včerajšnji seji francoske zbornice je med proračunsko rnzpravo nautaega ministrstva poslanec Grosjean protestiral proti onim profesorjem, ki so ovajali častnike. Na učni minister Chaumier je rekel, da so bili kaznovani dotični profesorji.
Zahteve Rusinov.
Rusinsai poslanci so ob ustanovitvi svojega kluba izdali programatično izjave, v ka teri tahtevajo: U j tava se mora iapremeniti po načelih narodnostne aamouprave, volivna preesnova se mora izvršiti po načelih spi o šne, enake in direktne voliv ne pravice, strogo se morajo čuvati ustavno zajamčene pravioe, državljanska svo boda in omejiti se mora samovolina uprava. Kulturne in gospodarake sadove Rusinov in OBtalib preziraaih avstrijskih narodov naj se zakonitim potom uveljavijo. Nadalje izjav ljajo, da nimajo povoda i z p r e -meniti svoje opozicijske taktike nasproti vladi.
Nova italijanska zbornica.
Rimska »Tribuna« pravi, da bo v novi italijanski zbornici: 343 vladnih pr>«tašev, 39 članov konstitucionalne opozicije, 37 radikal-
cev, 21 republikancev, 27 socialistov, 2 rikalsa«, 14 neodvisnih
,kle-
vratom. Klodija se je atresnila, približala se svojemu očetu in ta je položil instinktivno svojo roko na tresočo se hčerko, kakor bi jo hotel varovati.
Medtem pa ae je počasi dvignil v ozadju težki zastor in prikazal se je Msrk Stampa, pohabljeni pritlikavec.
In zopet se je naslajal Neron na splošni razburjenosti. Nato pa je oblastno izpre-govoril:
»Cezarji so dolžni pravičnost svojim narodom. Torej hočem napraviti ravnotežje: najgršemu — najlepšo!«
Pretresljiv krik prešine z vonjavami na-sičen zrak: Klodija se je sgrudila nezavestna v naročje svojega očeta. Solze tihe bolečine ao se vlile po bledem licu bsksta Pompeja. Nepremično je atal pohabljenec. — Temen plamen je sijal iz njegovih oči in is tega globokega, svetlega pogleda je cdsovalo neskončno sočutje. Potem je stopil nekaj korakov naprej in rekel je odločno s polno donečim glasom k majestetično zročemu Cezarju:
»Tvoj dar je zame preimeniten. Jaz ga odklanjam «
so se mu pri-
Košate obrvi Neronova bližale groseče:
»Kdo se predrzne ugovarjati mojim poveljem ? Danes štirinajst dni se bodeta združila. Ako se to ali ono ne sgodi natanko ob določeni uri, bodeta oba plačala svojo nepokorščino s smrtjo.«
Nato je vstal in zaključil aejo.
Mark Stampa je bil kristjan. Pil je iz svetega stndenca novega nauka, ki sta ga oznanjevala Peter in Pavel, in črpal iz tega globoko spoštovanje do človeške duše in njene prostosti. Vsled tega se tudi nikakor ni veselil izvanredne sreče, ki mu je dala za ženo to čudovito lepo deklico, njemu ubogemu, od usode zavrženemu, ki je me nil, da je rojen samo za bresupno samoto. Čutil je le najglobokejše pomilovanje nesrečnega otroka. Vrhutega je bila Klodija iz one naj plemenitejših rodbin, in bogastvo Pompejevo je bilo naravnost bajno . . . Proti vsemu temu pa se je upiral atampov plemeniti ponos. Zaprl se je v stanovanje in se zatopil v globoko premišljevanja. Nato je
napisal naalednje vrstice tei jih poslal v pa lačo Sekata Pompeja:
»Ls preveč mi je raaumljiva bolest ljubke Klodije in zagotavljam jo svojega od kritosršnega sočutja. O, da imam moč, da
se uničim in ji dam prejšnji smehljaj!--
Toda moja volja je vezana. Ne upam si be Sati, da ne zadene vladarjeva jeza nje; in umreti ne smem, ker mi prepoveduje moja veta, krajšati življenje, ki mi ga je odločil Bog. Toda, Klodija naj ne obupa! Kar mo reaa storiti, se bo zgodilo s tem, da bom iz-kušal, da ji zakrij am kolikor mogoče pogled na svojo grdo zunanjost V moji hiši OBtane tako prosta in nemotena, kakor je bila ▼ hiši lastnega očeta.«
To poročilo je kazalo tako plemeniti značaj, da sta ga morala priznati oče in hči in bila hvaležna bogovom, ki so jima poslali vsaj nekoliko tolažbe v njihovo smrtno žalost. Toda to pismo je tudi pričalo, da je pisec udan novi veri, ki ae je tedaj z ne vzdržnimi koraki razširjala v poganskem Rimu. A kaj jima je bilo na tam 'i Saj jima bo vendar ostal večno tuj ta mož, katerega jima je vsilila Nercnova hudomušnost.
(Dalje prih.)
Rusko - japonska vojska.
V Mandžuriji
»Kd n. Ziitung" ima iz Peterbu'ga brzojavko : h Mukdeaa brzojavljajo ruskim listom, da na celi jugoiahodni fronti ruska armada od 5. septembra ni nič prodirala, da celo, na nekaterih točkah se umaknila; vendar so pa sedanje njene postojanke ravno tako utrjene, kakor japonske ; Japonci prirejajo strelske jarke s veliko umetnostio.
Dnevno povelje ruske mandžurijske armade ceni število od 8 sept. do 21. o'*to bra ranjenih Rusov, ki so bili prepeljani v Mukden in tudi dalje: 828 čistnikov. 28.479 mož, število bolnih 128 častnikov in 3827 vojakov. In mrtvih?
Admiral Skridlov je bit 15 aov. v Muk denu. Jiponci so postavili na višine veliko število obležn h topov. V par dneh jo pričakovati resnih bojev, ki bodo odločili usodo Mukdena. Pričakujejo napada ruskega središča, da se japonsko armado potisno od železnice.
Ža vrč tednov neprenehoma vozijo iz Rusiie na bojišče gorke odeje in obleke. Preskrbovanje moštva s živili je dobro, isto-tako zdravje. Vreme je izredno miio in soinčno. Ruska armada ae je v sadajih tednih zopet znstno pomnožila.
Kuropatkin poroča.
Peterburg, 15. novembra. Kuropatkin poroča o manjših bojih med ruskimi prednjimi četami in Japonci, skritimi v jarkih. 12. novembra je topništvo ves dan od obeh strani polagoma streljalo na jarke.
Boj ca Port Artur.
Ia Londona poroča brzojavka, da je dal sedaj Togo svoje ladje temeljito preiskati in popraviti; to je bilo potrebno vsled toga, ker je bilo brodovje na morju skesaj že eno lf-to, med tem večji čas v aktivni vojni službi. Ladje bodo zopet sposobne, opravljati službo koncem tega meseca.
Nasproti temu pa poroča brzojavka iz Tjenoina, da japonsko brodovje že več dni strogo straži blokado ter da je ravno bombardiralo Port Artur. Vsak dan vjamejo japonske vojne ladje več dlunk domačinov. Čifu sam je izgubil na ta način že šestdeset dtunb.
Rcuterjevemu uradu poročaj" preko Fu-zana iz glavnega stana oblegovalna armade 14 t. m. o bojih pred Port Arturjeu: Japonci so napadli dne 30. oktobra v splošnem naskoku zunanje utrdbe ter dosegli jarke glavnih utrdb. Ti pa so bili mnogo globokejši ter fiirji, kakor so pa Japonci mislili. Bili so zavarovani tudi * minami. Dal jarkov je bil po silnem boju vzet ter osvo. jena tudi zavarovana pot pred severno utrdbo Kikvan. Kakor smo pa že včeraj poročali, se Japonci niao dolgo veselili teh uspehov, ker bo jih Rusi zopet pregnali. Ja ponci bo pri tem izgubili mnogo mož.
Iz Londona poročajo 15. t. m. o groznih dogodkih pred Port Arturjem. Ko se je nakopičilo pred utrdbo Erlunšan cel grič trupelj ter bili slednjič tudi jarki prenapolnjeni z ruskimi in japonskimi trupli, so padle od vseh strani cele grufe izstradanih kitajskih psov iz Port Arturja na še sveža trupla ter jih pričeli trgati. Prapadeni nad tem groznim pogledom so pričeli Rusi in Japonci streljati na pse ter Jih mnogo uničili.
h Čifua poročajo, da so se vršili 24. t. m. pred Port Arturiem siloviti boji. V soboto so krepko obstreliavali Japonci predvsem zahodni dal luke. Utrdba Laotešan je že precei poškodovana. General Steselj ima baje še 20.000 mož.
Japonci v Peterburgu priznavajo, da se Port Artur lahko vsdrži Se do januarja. — Nogi je menda smrtnonevarno obolel (?).
Preskrbovanje Port Arturja z vodo je sedaj izborno.
V nove utrdbe na Ljaotešanu je general SteBelj dal prepeljati velikanske množine živil in streliva.
Doslej Se ni nobena velika utrdba v japonskih rokah. Od glavnega okrožja utrdb ao jsponske baterije oddaljene še tri kilo* metre.
Do skrajnosti!
Grof Cassini se je v Washingtonu izjavil, da se bo Rusija borila do skrajnosti in da ne bo na noben način pred končno zmago ustavila svojih vojaških operacij. Trpela ne bo nobenega vmešavanja.
Rasi na morjn.
Kodanj, 15. novembra. Dopolnilno" brodovje rusko be obsegalo dve križarici, 5 torpedovk in šest velikih prevoznih par-nikov.
Baltiško brodovje potopilo švedski parnik ?
Iz Bremena poročajo 14. t. m., da je baltiško brodovje v Sjvernem morju potopilo z moštvom neko neznano ladjo. Sedaj ee je dognalo, da je bil to švedski parnik »Ares«.
General Kuroki padel?
To neverojetno vest poroča tudi »KOln. Ztg.", ki pravi, da Je granati generalu Ku rokiju raimesariia trebuh in prsi. Njegov naaledaik je neki aiihadov sorodnik, pravi poveljnik pa general Nodcu.
Goneralni it*b v Tokiu pa izjavlja, da je veat o smrti generala Kuro kija popolnoma neresnična.
Ia Kronstadta.
Kronstadsko poročilo ^ravi, da je on detna luka zamrznjena. Ena ladja je ostala v ledu v vtliki luki, ena pa pri svetilniku Toibusiin.
Šo nekaj o hnllskem dogodka
K huilskemu dogodku priobčuje tudi »Rus« podatke, ki se krijejo s podatki »Nov. Vrem.« Tu se glasi: »V noči na 22. okt. so odkrili s brodovja ob pol 1. uri obris male ladje, ki je plula brez luči. Poklicali so topniško moštvo, častniki so bili pokuoani na svoja mesta.
Obris se je bližal. Posvetili smo z metalci svetlobe in skoraj takoj smo odkrili snačilno izbočen krov in tri nicke dimnike torpednega lovca. Na levi so opazili enako ladjo. Poleg ttga so odkrili metaiai svetlobe še tri male parmke, ki so imeli po en dimnik, imeli so tip ribiških parnikov, ki so se obnašali aelo sumljivo, vozili so bres luči, naravnost proti brodovju, s očividnim namenom, ladjam prestriči pot Kakor hitro so bili torpedni lovei razsvetljeni, se je dvignil alarm ter pričelo streljati. Med tem se je posrečilo enemu parniku, zmuzniti ae mimo prednjega dela oklopnice »Suvarov«, in neki drugi parnik je izkušal prestriči črto med ladjama »Imperator Aleksander 111." in »Bo-rodmo* od leve na desno; toda ni se mu posrečilo. Zdelo se je, kakor da bi vsak parnik akrival enega torpednega lovca. Seveda Be je streljalo na torpedna lovca, toda tudi parniki so nekaj izkupili. Merili Rusi niso slabo ; kmalu je izginil en torpedni loveo prav blisu, drugi pa je pobegnil ter je menda tudi ušel. Metalci svetlobe so ga izgubili ter ga niso mogli več najti.
Kakor hitro so izginili torpedni lovoi, je ogenj prenehal. V tem času je plul mal ribiški parnik ravno pod prednjim delom oklopnice »Smarov«. Tega pa niao obstreljevali. Sploh je trajal ogenj manj ko deset minut."
Dopisnik sklepa svoje poročilo z do godkom, ki še ni znan: V noči na 26. okt., ko smo se bližali španski obali (bila je jasna mesečna noč), smo zopet videli tri torpedne lovce. Pokazali so se za brodovjem ter ga izkušali dohiteti; ko ao jih pa obsvetlilime talci svetlobe z zadnje ladje, so se hitro obr• nili nazaj. To je čisto razumljivo; kajti bila bi norost, napadati brodovje, predno so ga dosegli.
v
Štajerske novice.
š Duhovno vesti. Čast. gosp. F.iderik Horvat, provizor v St. Lovrencu nad Mariborom, Je imenovan župnikom lstotam. Kot kaplan je nastavljen č. g. Franc Man-d e 11 č e k pri Sv. Juriju ob Stavnici.
6 Ia Slovenskih gorlo. Okrajna cesta proti sv. Rupertu bode vsled neumornega truda Matije m Antona bumana v prihodnjem tednu do Btare šole gotova, če bode lepo vreme. Bila bi že dovršena, če bi je zadnja povodenj ne bila tako silno poško-dovala. lata je naredila na ceBti okrog tisoč kron škode. Pa tudi pristaši „btajerče»i" so, kolikor je bilo v njihovi moči, aavlekli zgradbo oeite, ker so proti i&ti, našuntani od učitelja g. Jožefa ČuČeka, proteatirali. Učitelj Cuček, ki bode za naprej z rovanjem, hujskanjem in nemškutarjenjem osrečeval konjiški okraj, je pobiral podpise. Narodnjaki in župniki konj.šaega okrsja pozor 1
s Konkura je napovedal najemnik Brauneijovega hotela na Dobrni M a 1 e n ■ s c h e g g To je Bad nemčurske cšabnusti!
š Umrla je v bt. Petru v Savinski do lini Ana Lenko, mati dež. poslanca v Starosti 84 let.
š Samomor v Moalrju. Nekega Maksa ZnidatSiea, ki ga je aasieauvalo sodišče s ti ralnico, so orožniki v Mozirju prijeli. V istem trenotku pa, ko je imel pokazati svoje listine, se je ustrelil v žandarmerijskem poslopju.
š Radi uboja je bil pred mariborskimi porotnihi obsojeu 24 let stari Alojzij Marčič na 6 lt t ječe.
š Občinske volitve v Gradou. Pri včerajšnjih volitvah HI. razreda so zmagali soe. demokratje, ki so dobili 1526 do 1446 glaaov. Kanddatje krščanske ljudake stranke so dobili 338 do 279 glasov; kandidatje nekdaj vsegaiuogočne nemške ljudske stranke pa 229 do 201 glas. Lani je nemška liudaka stranka imela v tem rairedu še 1202 gla aoval Sedaj je v graškem obč. zaatopu 14 socialnih demokratov. Od mandatov III. raz reda samo dva mandata še niata v soe. dem. rokah.
Dnevne novice.
v Ljubljani, 16 novembra. Pastirsko pismo avstrijskih škofov je ravnokar izšlo po sklepu zadnje konference avstrijskih škofov. Pismo se bavi obširneje z gibanjem »Los von Rom". Pismo odločno izjavlja, da bodita vodnika narodom v Avstriji krščanska pravičnost in ljubezen. Več o tem važnem pastirskem pismu jutri. Konferenca škofov je obravnavala še naslednje točke: KediAkacija kanoničnega prava, katekizmi za srednje šole, katoliški shod za Avstrije, romarsko zavetišče v Jeruzalemu, misijoni v Afriki, misijonska hiša v Briksenu.
Nikar se ne raaburjajte! »Slovon ski Narod" pravi, da bo njegova klika začela veliki boj še-le ako dobi naša stranka oblast v deželi v roke in da je dosedanji boj še le preludij. Na nekaj so »Narodovi* pisači pozabili in na to jih hočemo s tem opomniti. Pozabili so, da je aa vsak velik boj treba ljudi. S kom pa ..bodo vodili ta »veliki boj"? AU ne vidijo, da ie sedaj ljudje vedno bolj obračajo hrbet njihovi neumnosti in da bo ostala končno okolu »Slo venskega Naroda" res le neka klika domi-šljencev, terorizaterjev in vladnih hlapcev. Boj teh ljudij, bo le komedija, kateri se bo smejalo zmagoslavno slovensko ljudstvo. — Torej gg. pri »Narodu", nikar se ne razburjajte in bodite bolj ponižni, ker vašega ropotala nihče ne smatra ca resnega. Radi bi, pa — ne morete!
Druibl sv. Cirila ln Uetoda je Nj. Veličanstvo cesar izrekel zahvalo sa vda-nostno izjavo povodom v Žalcu vršivše se velike skupščine. Družbo je o tej čaateši jo izjavi obvestilo 11. t. m. okrajno glavarstvo v Celju vsled odloka c. kr. namest ništva na Štajerskem z dne 9. t. m.
»Ljubezen do bližnjega." Mi smo jako obzirno poročali o žalostnem dejstvu, da je dr. Tavčarjev sin smrtno nevarno ob strelil mladega Resmana. »Slov. Narod« se veda tudi ta dogodek izrablja na ostuden način za svojo politiko. Piše, da so »pobožne duše od veselja poskakovale« in da mi ni mamo »nobene ljubezni do bližnjega". Ta nesramnost zasluži odgovor. Ljubezen zasluži gotovo bolj oni, ki je bil obstreljen, kakor pa tisti, ki je streljal. »Narod« pa izreka sožalje samo rodbini dr. Tavčarjevi, kakor bi Resmanova rodbina ne bila vredna aožalja. Kje je bila Vaša ljubezen do bližnjega, kadar ste v »Narodu« na dolgo in široko z vso Irivolnostjo zasmehovan in napadali »klerikalne rodbine«, kadar se jim je primerila kaka nesreča? Kako ljubezen do bližnjega je »Slov. Narod« kazal do kateheta Tavčarjevega sina, do gimnazijskega profesorja dr. I. Svetina, katerega Je podlo napadal in sramotil, ker je po svoji dolžnosti gledal na to, da bi dijaki ob nedeljah bili pri sv. maši. Nikdar se nismo nesreče bližnjega veselili in odkrito obžalujemo tudi ta slučaj, a najmanj, kar moramo zthtevati je to, da naj nas tisti ne sramoti, kateri apelira na našo ljubezen!
Za otroški vrteo druibe sv. Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah
je daroval 200 K g. K a r o 1 Pollak, veletižeo in tovarnar v Ljubljani. Prišteje Be družbenim pokroviteljem pri I ljubljanski podružnici.
—	Umrla je na Dunaju mati dež. po slanca Leopolda barona Lichtenberga gospa Cnarktte baronica Soblechta pl. Wi«chihrad, udova baronica Lichtenberg Janeachitz. — Na Brezovici je umrla soproga o. kv. dav karja gcspa J^sipina G r e g o r i č, roj. Bra damante.
—	Nesreča na ieleanlol. Med Pre
serjem in Borovnico sta včeraj skočila s tira dva voza tovornega vlaka. Vsled tega je b i tir zastavljen. Večerni brzovlak je imel 53 m. zamude.
—	Tifiek v pasti. Aretiral je novo-meški redar Lubi Alojzija 0 u n k a , ki je vlomil na raznih krajih novomeške okolice in pri restavraterju Mtt lerju v Novem Mestu.
—	Žid in domovina. Med italijanskimi iredentisti so židje v prvi vrsti, ki najbolj kriče o materi Italiji, o dvetisočletni italijanski kulturi — a ko se kaj pripeti, da mora kde pod ključ, ne najdeš med njimi nikdar Žida. Oni samo hujskajo druge, a ko je kaka nevarnost blizo, poskrijejo se ti
junaki. Med Poljaki najdemo Žide, ki kriče o veliki Poljski, med Mažari jih najdemo kar največje Mažare, med Cehi so ti naj-radikalnejši in tako tudi med Hrvati. Oni bi umrli — z besedo — za domovino, a ko bi bila ta domovina v resnici v nevarnosti — postali bi kar čez noč brezdomovinci. Tudi na Ruskem so bili židje v svoji domovini, a ko je izbruhnila vojna, izmislili so se hitro, da niso tu doma in hajdi daleč v drugo domovino, židovski listi sicer zamolčujejo to židovsko junaštvo, a krščanskih listov je dolžnost, da prinašajo dan za dnem novice, kako znajo židje »umirati za domovino." Nič manj, nego 11.000 teh ruskih židovskih beguncev je te dni na poti skozi Švico; na Reki se jih je te dne 3000 vkrcalo. Tudi v Trstu se že zopet zbirajo. Postopanje ruskih Židov Haj bo drugim narodom v svarilen zgled.
—	Ogenj je vpepelil v ponedeljek dopoldne v Starem Trgu pri Poljanah skedenj posestnika Miheliča. Sreča je bila, da je bilo mirno v zraku, ker bi ob silnih vetrovih, kakršne imamo dan za dnevom, gotovo pogorela vsa vas. Na pomoč je prihitela požarna bramba iz Nemške Loke in iz Pred-grada, ki sta tudi dokaj pripomogli, da se ni ogenj razširil. Kakor se govori, so zažgali otroci. Ob te| priliki opomnimo mero-dajne oblasti, naj bi malo pregledale hiše v Starem Trgu, ker pri marsikateri je velika nevarnost vsled pomanjkanja dimnikov in spravljanja krme pod hišno Btreho, da se ne bi katerikrat vnelo.
—	Promovlran je bil včeraj na graški
univerzi doktorjem prava gospod Vilko M a u r e r.
—	Besna beseda. Z dežele se nam piše: V 246. št. „Naroda" z dne 27. okt. se je zadruga ljubljanskih gostilničarjev pritožila proti pokuševalnim večerom, katere je vpeljala c. kr. kmet. družba v deželni pokuševalni kleti v Ljubljani. Ta pritožba ljubljanskih gostilničarjev je bila popolnoma opravičena, ker iz nje govori boj za obstanek proti nepotrebni napravi, ki ne odgovarja svojemu pravemu namenu. Pač pa ustreza domišljavosti moža, ki zagovarja veliki kapital in misli, da ga pod solncem njemu ni enakega. Dotična pritožba ljubljanskih gostilničarjev pa mi daje povod, da še nekaj pripomnim. V »Kmetovalcu" z dne 15. oktobra so med besedilom članka o prašičereji podobe sadnih mlinov, ki pa se nanašajo na članek R. Dolenca. Na teh podobah je vtisnjen znak nemške in menda židovske tvrdke Ph. Mayfarth v Franko-brodu na Meni in na Dunaju. Vprašali bi: Kako pride glasilo c. kr. kmet. družbe do tega, da skoraj izključno slovenskim svojim članom na tako očiten način priporoča nemško tvrdko, ko imamo vendar slovensko in krščansko tevarno v državi? Ali naj povemo, zakaj se ti izdelki vsiljujejo našemu ljudstvu? »Kmetovalec" je v isti številki nenadoma napadel redilno štupo za živino ter jo imenuje sleparstvo. Ali se je morda tudi g. lekarnar Trnkozcy zameril? Sploh smo doživeli že mnogo dokazov, kako se gotovi faktorji radi maščujejo nad istimi, ki jim niso všeč Treba bode jasneje govoriti tudi na drugem mestu. Ta visokost preseda že vsem, ki poznajo razmere in pa pohlev-nost onih, ki bi smeli in morali kaj govoriti. Gospodje, te razmere niso zdrave.
—	Nesreča. V Gorenji Vasi pri M«d vodah je udaril konj Frančiško Volčič in ji zdrobil nogo.
—	Napaden je bil v Podbrezjah na Gorenjskem Janez Pavlin. Napadalec ga je z nožem sunil v lice.
—	Pokopali ao v Dolnicah pri Ljub Ijani ženo nedavno umrlega gostilničarja Franeeta Susteršiča p. d. Maklavko. Zapustila je sedem nedoraslih otr^k.
—	Železnica na Sv. Višarje. Založniško ministrstvo je za eno leto podaljšalo stavbinskemu podjetniku L. Ratzmannu v G -lovcu rok za tehnične predpriprave zgradbe železnice na sv. Višarje.
—	V Kostanjevici bo dne 19. t. m ob 10 uri hospitaci a, in sicer v III. razredu ilustracija berila »Solnce in veter« (Erbežnik), v IV razredu »Ponovilo množitve celih števil« (Kobau) Ta dan bode tudi seja stalnega od bora.
—	Za starološko dekanijo bode shod »sodalitat>s« v ponedeljek, dne 21. t. m. ob pol 11. uri v Retečah.
—	Nesreče. Z lestve je padel v Divači Frane Kok ter si zlomil nogo. — V Železnikih je padla po etopnjicah Marijana Luk nar ter si zlomila roko.
—	Velik ogenj Dne 12. novembra ob 9. uri je začelo goreti v vasi Brod pri Krki, fare leskovške. Ker je bilo veterno in nikogar doma, so bila hipoma v ognju po-alopja šesterih gospodarjev. Ko bi se tako krepko, junaško in brao ne oostavila gasilna društva ognjeni sili v bran, bi pc gorela vsa vas. Zato pa se izreka tem petom prisrčna zahvala požarnim brambam iz Kostanjevice, Sv. Križa in Carkelj ter njihovim hrabrim načelnikom aa toliko poirtovalnost in iz-
redno pogumnost. Razun poslopja je ogen^ uničil ves jesenski pridelek, orodje, obleko in dvanajst prašičev. Skoda aa ceni nad 80.000 kron. Zavarovani so bili vsi posestniki za majhne svote. Kdo je povsročil ne srečni požar, se ne ve, le toliko je znano, da je začelo goreti na Kožarjevem dvovez-nem kozolou. Slavno c. kr. orožništvo je jako taktno postopalo pri požaru.
—	Vročinska bolezen V Velikem Podlogu ae je pojavila vročinska bolezen.
—	Nagla smrt. Na sv. Martina dan je nagloma umrl na Raki Franc Zarn, posestnik ia Gorice. Sel je na semenj na Bučko, a vračajočega je dohitela smrt. Udrla sa mu je kri.
Novo trafiko iele na Jesenicah. Davno so že nekateri vložili prošnje za razpisano trafiko, a rešitve še vedno ni. Naj bi torej slav. finančno ravnateljstvo čimpreje ugodilo prošnji.
—	Cesta is Borovnice na kolodvor je jako strma ter je izpeljana v samih ovinkih. Poleg tega pa je še v tako slabem stanu, da Be ljudje obče pritožujejo. Nihče Be za njo ne briga, tudi ceBtar ne doati. Že več tednov ga ni bilo na cesti. Nad I. Petričevo hišo je že nekaj tednov na kupu m -ogo cestnega blata skoraj na sredi ceste, a živa duša se ne zmeni, da bi ga odstranila. Ker je ta cesta jako važna za promet, naj bi vendar dotični krogi poskrbeli da se nedostatki odpravijo.
Is ponoSnjaškega življenja. Ponočnjak je prišel pozno v noči in zgodaj v jutru domov. Ravno pred vežnimi vrati izgubi ravnotežje in Bede na tla Rad bi pozvonil za hišni zvonec, da mu pride kdo odpret. Zgrabi, vleče, a nikogar ni, kar pride nočni čuvaj mimo. »Kaj pa delate?« ga vpraša. — »Pol ure že zvonim, a samo nek pes prav grdo laja, odpre mi pa nihče", odgovori s težavo od vinBkih duhov prevzeti junak. —• In kaj je bilo ? Pograbil je avojega sveatega psa za rep in ga pol ure vlekel, misleč, da vleče za hišni zvonec.
Ljubljanske novice.
Ljubljanski občinski svet
je imel včeraj izredno sejo. Podžupan g. dr. B 1 e i w e i s se zahvaljuje obč. svetu in osobito g. županu, ker je bil v zadnji seji izvoljen za častnega meščana.
Dopis mesarske zadruge.
Zupan prečita dopia »Mesarske zadruge«, ki naznanja, da je določila govejemu mesu aledeče cene: za meso I. vrste 1 K 48 h, II. vrste 1 K 28 h in III. vrste 1 K 20 h k kg. Obenem je pa dovolila mesarjem, da smejo meso, ako hočejo, tudi ceneje prodajati. Sploh da ni resnično, da bi biie cene živini tako padle, kakor se splošno meni. V drugih mestih bo sicer cene mesu nižje, a te cene se tičejo kravjega in bikovega mesa, ki stane v Gradcu kg I. vrste 1 K 24 h, II. vrste pa 1 K 12 h. Nikakor sa pa kakovost tega mesa ne more primerjati s kakovostjo mesa pitanih volov. Zupan predlaga, naj se to pismo odstopi draginjskemu odseku, kar je tudi odobril obč. svet. Zgradba mestnega gospodarskega poslopja,
O zgradbi gospodarskega poslopja v mestni jami ob prisilni delavnici poroča mestni komisar g. Semen. Občinaki svet sklene, naj se zgradi v navtdeui jami po slopje, v katerem bo shranjeno mestno orodje ter atvari »Rdečega križa".
Dragotin Žagarjev« ustanova.
Rajni deželni blagajnik g. Drag. Žagar je v svoji oporoki volil ustanovo, katere obresti uživa do smrti pokojnikova sestra Franja Z»n, petam pa bližnji in daljni so rodniki pokojnika. Če pa teh ne bo, imajo pravico do ustanove prebivalci nekdanjega Krakovskega in Trnovskega predmestja. Usta aova ae sprejme v mestno upravo. Mestna vožnja.
G. ravnatelj Senekovič poroča v imenu finančnega odseka o izidu ofertne obravnave za izvažanje fekalij is topničarske vojašnice za leti 1905 in 1906. Došli Bta dve ponudbi, m sicer ponudba g. Josipa Turka in pa posestnika g. Pavla Peterca. Prvi je izjavil, da izvaža fekalije za letno 1700 K, občina naj mu v ta namen prepusti brezplačno pnevmatični voz in enega mestnega delavca. Drugi ponudnik, g. Pavel Peterea je pa izjavil, da bo izvažal fekalije proti letni odškodnini 1040 K in pa da mu ma giatrat prepusti v porabo hrezplačno pnevmatični voz. Poročevalec predlaga, naj se vožnja odda g. Pavlu P e t e r o i. Predlog obveija.
Delovanje prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva.
G. podžupan poroča v imenu policij-akega odseka, da je društvo v III. četrletju t. 1. posredovalo pri štirih požarih. Reševalni oddelek je pa posredoval v 132 slučajih. Društvo šteje sedaj 78 izvrševalnih članov, katero število zadošča za vse slučaje.
Dsvažanje in odvažanje perila.
Kakor znano, je mestni magistrat 11. septembra t. 1. zaukazal, da naj se na »Ledini" pederelepa, kjer so spravljale perice o ponedeljkih perilo. Nadalje je določil, naj perice dopoldne oddajajo strankam čisto perilo, popoldne naj pa nabirajo umazano perilo. S tem postopanjem pa niso bile zadovoljne ne stranke in tudi ne perice. Tudi v občinskem svetu je bilo čuti pritožbe zaradi te odredbe. Gospod župan je to zadevo izročil policijskemu odseku. Proti tej odredbi je bil policijski odsek mnenja, da ne be tako lahko stranke privaditi na pranje doma, ker nimajo prostora za sušenje perila. Tudi parne pralnice ne bo kmalu v Ljubljani. Bila je sicer vže, a lastnik ni mogel konkurirati s pericami, dasi bi bila v zdravstvenem oziru jako koristna parna perilnica. Perilo je vže večkrat povzročilo epidemijo v Ljubljani, n. pr. koze. Vsled tega je magistrat že svojčas naprosil okrajno glavarstvo, naj bi v zdravstvenem oziru strožje nadzorovalo perioe. A okrajno glavarstvo je pustilo stvar popolnema pri miru. Perilo pripeljejo perice na 80 vozeh v Ljubljano in ob ponedeljkih bi bil moten ves promet, ko bi z vozovi od hiše do hiše dopoldne do-važali čisto in popoldne zopet odvažali umazano perilo. Zate je pa potrebno, da bi se dalo pericam kako stanišče, ki bi se lahko razkužilo. Oglasil se je tudi podjetnik, da bi zgradil za perice lopo, a tega ne kaže, ker bi podjetnik izkoriščal perice, a tudi razkuževanje prostorov in zdravstveno nadzorstvo bi bile otežkočen«. Policijski odsek je prišel do prepričanja, naj bi se zgradila lopa, ki bi imela dva ločena oddelka za čisto in umazano perilo. Če se taka lopa zgradi, ne bo perilo dražje, a če se ne prekliče magistratov odlok, se bo gotovo podražilo perilo. Taka lopa bi končno tudi ne stala Bog ve koliko in bi se lahko zgradila v švicarskem stilu G. podžupan predlaga: Razveljavi naj se odlok magistratov z dne 11. septembra t. 1. gledč dovažanja in od-važanja perila, magistratu se naroča, da zgradi lopo ločene v dva oddelka za čisto in nečisto perilo, od katerega naj bi se pobirala pristojbina, s katero naj bi se pokrivale obresti in amortizacijo za lopo porabljene svote ter za razkuževanje. Kadar bo zgrajena lopa, naj strogo kaznuje one perice in gospodarje, v katerih vežah bi shranjevale perice še perilo. Predlogi obveljajo, O delovanju tržnega nadzornika leta 1903. se ni razpravljalo, ker ni bil pri seji navzoč poročevalec g. dr. Kušar.
Poročila šolskega odseka.
Vodstvu mestne slovenske dekliške osemrazrednice se nakaže za nakup človeške okostnice 120 kron. Prošnja šolskega sluge Ivana Briceljna na mestni slovenski dekliški osemrazrednici za nagrado se odkloni.
Regulačni odsek.
Za ureditev Vegovih in Peternelovih ulic se sklene kup ti 718 5 m? obsegajoče zemliišče z na zemljišču se nabajajočmi zgradbami za 25 371 K 60 h. G. dr Ivan Poček je vložil prošnjo, nsj ae mu dovoli razširiti njegovo hišo v Strelišk h ulicah št. 31, ker stoji zaradi magistratove odredbe že cd 10. oktobra 1903 prazna. Ce se mu pa ne dovoli iz regnldča h osirov razširiti, odncsno dvigniti hišo, jo pa ponudi v nakup mestni občini. Občinski svet je mnenja, da izpre memba hfee ni dopustna, ker ovira regulacijo nameravane ceste, katero smatra sa potrebno, a ne sa nujno ter zato ne kaže se spušiati sedaj v dogovor.
Prošnja vodstva Marijaniič a.
O prcšnji vodstva Marijanišča za spre gled plač la zaradi nesreče pri vodovodu je v imenu vodovodnega direktorija poročal občinski svetnik Frančišek Gr> š<»lj. Vodstvu je bil vročen plačilni nalog za 748-53 K vsled več porčb jfne vode, ker je poči a vodovodna cev Vodstvo Marijanišča je prt silo za odpis te svete, ker krivda ni na strani zavoda, marveč je nesrečo povzročil instalater, ker je položil vodovodno cev v cement, ki jo je rat;edel, da je pričela puščati. Da cev pušča, ni bilo mogoče opaziti, ker je šla voda v zemljo in je bilo treba mnrgo dela in kopanja, da so dobili napako. Z osirom na to, da je Marijamšče dobrodelen za?od, v katerem se oskrbuje tudi mnogo ljub ljanskihBirot brezplačno, za katere bi morala siaer skrbeti mestna ob čina, in bi ta trošek otežil stališče ravnateljstvu, se prosi, naj se navedena sveta odpiše. Poročevalec predlaga, naj se odpiše polovica predpisale svote, to je 874 K 26 h, ker na večji porabi vode zavoda ne zadene nikaka krivda. Občinski svetnik g. P i o s e no naglaša, da se polovica vsled nesreč pri vodovodnih napr&vih odpiše vsakemu sssebniku. A v tem slučaju bi se morala nspraviti izjema, ker je to dobrodelen zavod, navezan na milodare. Predlaga, nsj se odpiše vsa svota Občinski svetnik g. Predi.vič toplo podpira predkg g. Prcsunca, ker zavod ni nič kriv, da se je pripetila ts nesreča. Ob činski svet je z neznat »o večino odobril predkg poročevalčev in odklonil pred
log gosp. občinskega svetnika Prosenos.
Interpelaoija o napisih na bohinjski i e 1 e z n i o i. G. dr. T r i 11 e r pravi, <Ja ie iz ia nosljivega vira izvedel, da cb novi bohinj ski železniei na Kranjskem naireravajo si cer napraviti na postajah dvojezične postajne napise, a ne drugih napisov v slovenščini, marveč samo v nemščini. Žili, na) bi župan s prizadetimi občinami st ril potrebne korake, da se prepreči nameravani atentat na sloven ščino. Gosp. župan nainen,a, da mu do da nes o tem ni bilo ničesar znanega, a da bo posredoval pri obrnem ravnate! st n v Ba Ijaku in pri železniškem ministrstvu zaradi te zadeve.
Predavanje »Leonov« družbe«. Opozar jamo na pted vanje pref. Ev g. Jaro«, ki bo danes ob 7. in pol v »Rokodelskem domu«
Krščanska ženska zveza bo imela v pe teb, 18. t. m. ob poi 3. predavanje v spodnjih prostorih knezoškcfijskega dvorca. K mnognbroini udeležbi vabi odbor.
Predavanje. V kršč. soc. zvezi je predaval sinoči g. stud. iur. Fr. Kremžar o potrebi in pomenu slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Dokazoval je pomen in potrebo takega zavoda. Predavanje je bilo zanimivo in precej dobro obiskano.
Martinov večer ljubljanskega »Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov je v »R BOUeiBaem domu* telo lepo uspel. Ve lika dru itvena dvorana je bila natlačeno polns občinstva. Na programu j6 bil govor v spomin rajnega predsednika gospoda prif. Janeza Gnjezda ter i a 1 o i g r a *Gateia Moreno«. Pevskih točk ni bilo v sporedu VBled žalovanja po pokojnem društvenem predsedniku. Vgovoruje novi predsed nik društva, č. g. Alojzij Stroj, z lepimi besedami nasiikal rajnega prif.sorja Gnjezdo kot izvrstnega, skrbnega in ljube čeg« o2eta rokodelskemu društvu: moža čiBto po zgledu Kolpingovem, ki je mnogo delal, mnogo potrpel in veliko žrtvoval v tohkoletai s vo|i predsedniški siužbi. Pravična in sveta naša dolžnost je, da takega moža ne izbrišemo iz svojega spomina. Društve-niki in prijatelji rokodelskega društva se ga bodo spominjali v molitvi — edino tegs je pokojnik prosil vsakogar, komur je bil kaj dobrega skril — in pa to mu bode najlepši spomin, da se trudimo z vsemi močmi zato, da n^govo ljub jono društvo, pri ka erem je imel rajni prtfesor celo svoje srce, lepo raste, da razo vita in donaSa v svojih udih dubrih sadov. S pomočjo blagih dobrotnikov ee bode tudi ustanovila »profesor Gnjezdova ustanova" v podporo zalo potrebni«, zlasti bolnim in onemoglim droštvenikom. Lep znesek v ta namen je že daroval neimeno van, dober prijatelj društva. — Po govoru, ki so ga poslušalci z odobravanjem sprejeli, in po kratkem prologu, ki ga je lepo predaval g. Tomažič, so društveniki vpriso rili ž a 1 o i g r o »Garcia Moreno«, katero je po Tricard Arensu lepo priredil za naše odre A. U. Igralci so vsi prav poveljno rešili svoje vloge; zlasti glavni junak, Garcia Moreno, Be je odlikoval po svoji točnosti in po dobrem umevanju svoje naloge; tudi indijanca Nans, katoliškega časnikarja Rafaela Persi, sedlarja Raja in framasona Andrado moramo posebe pohvaliti. — Igra sama s svojim velikim, kremenito značajnim, vernim in svoji veri in svojemu narodu do smrti zvestim junakom, (v zgodovini se je ta žaloigra odigrala 6 avgusta 1875) je izvenredno ugajala. Takih iger več in večkrat na naše ljudske odre I To zares blaži in ugaja in deluje sile vite je nego najlepša pridiga 1 Pričakujemo, da bodo vrli ljubljanski društveniki kmalu ponovili to lepo igro. Sic?r pa hvala jim za prijazni Mart nov večer! — Cujemo, da se igra že tska za »Zbirbn kršč. boo Zveae".
Dvoboj Trlller-Lavtar pred sodiščem Danes se je o tem vršila obravnava pri tukajšnjem sodišču. Obtožnica držav, pravd-ništva trdi, da je Triller v kavarni pri »Slonu" v družbi svojega tovariša izzival nadperočnika Lavtarja, ki je sedel izključno v nemški družbi. Zatoženec g. iur. Triller pa izpove, da je prišel nadporočnik Lavtar k mizi, kjer sta sedela on in Kandare v družbi častnika Weiserja. Lavtar je bil vinjen ter dejal, da se mu Trillerjev slovenski trak zdi smešen; Lavtar je cukal za trak ter se norčeval. Nato ga je Triller pozval G. iur. Žiga Vodušek izpove, da je bil navzoč pri dvoboju, a o dogodkih pri »Slonu" ne more ničesar reči, ker ga ni bilo zraven. Isto pove tudi g. iur. C h a m. Glede priče nadporočnika Lavtarja se stranke zedinijo, da se ga ne zasliši. Priči, stotnik Larisch in nadporočnik Ivan Malle, pravita, da je pri dvobojih s takimi pogoji, z zbrušenimi sabljami smrt skoraj izključena, vendar je izid lahko tudi smrten. Sodnijska izvedenca dr. Šuster in dr. Strgar izjavljata, da tu ne more biti govora o smrtnem izidu, ker so bila najnevarnejša mesta zavarovana. Edino le glava bi bila v nevarnosti, toda s tako lahkim orožjem ni bilo mogoče vsekati smrtne rane. Navzoči so bili trije zdravniki in je torej bila izključena vsaka smrtna
nevarnost. Zagovornik dr. Triller opozarja, da se je leta 1885. vršil v Ljubljani enak dvoboj z enakim orožjem in sodišče je obtožence oprostilo. Državni pravd-n i k pravi, da je dvoboj s smrtnonosnim orožjem protizakonit. In tu bo pa odločilo sodišče, je li bilo orožje smrtno ali ne. Zagovornik dr. Triller ožigosa dejstvo, da pri nas na eni strani preganjajo duelante, na drugi strani jih pa podpirajo. Sicer po-menja dvoboj jako anakronistiško vitežko naziranje, vendar oblasti puste dijaškim društvom sabljanje. Oklepa se mnenja sodnij-skih izvedencev, da orožje ni bilo smrtno ter predlaga vsled tega oprostitev svojega klijenta Trillerja.
Zag< vernik dr. B o ž. Vodušek poudarja, da sta sekundanta izkuš«la prepre čti choboj, ker sta nadporočmku Lavtarju s <loh odrekala zmožnost za satirfiiscijo. Nato navaja olajševalne razloge. Zagovoin k dr. F u r 1 a n kaže na nedostatae kazenskega zakona. Ako je reservni častnik pozvan na dvoboj in se bije, ga kaznuje s dmja, ako reservni častnik ne sprejme dvoboj?, ga kaznuje vojaška oblaat. Ako pa reservni častnik vri« raz sebe civilno obleko m obiečo unformo, ter se bije, ni kaznovan. Triller ni kil kriv, ker orožje ni bilo smrtno in b tem odpada tudi krivda soobtoženca g. Chama.
Sodišče je n*to i »reklo oprostilno sodbo nad g. Trillerjem ter nad soobto-ž^ncema gg Chitnom iu Z go V< duškom. Ridovedni smo, kaj poreče vojaška oblast k obnašanju nadporočnika Lavtarja ntprtm deželni trobojnici. Dan«s je Livtar vpraševal, če sme zamolčati pred sodiščem ono, kar bi mu utegnilo škodovati. Čudimo se, da je ta mož še vedno v L ublj&ni. zahtevamo olločoega zadoščenja!
Iz seje trgovske In obrtne zbornice. Danes dopodue od 9. uri vtftua se j a javna seja trgov ase in obrtne zbornice v dvorani mestnega m gistrata. Poročila predsedstva omenjajo že znaue stvari, čevljarska iu novo rneška zadruga prosila je za nagrado sa poduk tečaja obrtnega knjigovodstva. Pred sednik je omenil, da je zbornica že skle nila, da se da vsakem tečaju 50 kron. G. Velkavrh je prediag&l, naj sa v z b o r u i c i govori samo slovansko, dalje želi, da bi bil trgovski stan v zbornici bolj zastopan. Predsednik je rekel, da ne mora zabrar.iti nemškim članom nemško govoriti. Daljo pojasni, da je trgovati stan zastopan, kakor z»kon določa, več v tem oziru ni mogoče storiti. Nadalje je predlagal g. Velkavrh, naj se kolodvor v Skofji Loki razširi. G predsednik obijubi, da ss bo poizvedovalo in v prihodnje o tem predlogu obravnavalo. Naznanita tajništva so se odobrila. G. Iva« Hriba? je pred lagal, naj se zbornic* obrne do žel. ministr stas, da bodo na drugi železniški zvezi z Trstom dvojezični napisi. Nujnost sprejeta. Pri utemeljevanju omenja predlagatelj, dn je zvedel, da Kisli ravnsteljstvo napraviti samo nemške nepiie, edino kake malenkosti kot napisi na pi sarneh bi bili dvojezični. Treba je, da po vzdignemo svoj glas, posebno ker misli ravnateljstvo na italijanski meji ua praviti tudi samo italijanske napise. — — Proračun stroškov za ? i š j o trgovsko šolo je bil odibfen. Pokritja bo treba 82 220 kron. Mestna občina je obiju bila podpore. Srda ne bo trirazredna, ampak štirirszredna. Zbornici bo treba prispevati letno okoli 10 000 kron. Denar, okoli 8000 kron, ki ga je meraia plačati južna želez niča kot zaostanek zbornične doklade, odda se višji trgovski šoli. — Gospod K r e g a r je predlagal, naj se na'o!,i 5000 krcn kot z a k 1 a d z a s p 1 ošno obrtno razstav o , ki naj se priredi, da pokažejo naši kranjski obrtniki, kaj znajo, 5000 kron pa naj Be da mojstrski bol niš; i bl«gtjni, katera prične, kakor hitro bodo pravila od dslelne vl»de potrjena, poslovati Gospodje ao bili mnenja, da obrtniki že itak dovolj ditč, zato so ta predlog g K r e g a ? j a odklonili. — Zbornični volivni red so tako premeni, dn bodo mali in srednji cbrt-niki ločeni, in sicer bodo vsi tiati, ki pliču jejo najmanj 30 krin davka, volili 6 zbor ničnih svetnikov, tiati obrtniki pa. ki plačujejo najmanj 15 K davka, pa 4 zb. svetnike. G. K« gar se je čudil, da sa tako važna za deva d& Ba dnevni rod, ne da bi se prej dostavil zbor. članom ktk načrt. Govornik je mnenja, da se nsj d& voiihemu redu demokrat čen značaj. Volili a pravica naj ae raz širi. Predlagal je dn se trčka o volivnem redu o ista vi z dnevnega reda, izvoli odsek 5 članov, ki naj natančno preuči volivni rod. Število članov zbornico naj se pomnoži od 24 na 30. On upa, ako se to zgodi, d« bo potem zborn ca prej sklepčna, k odsekovim sejam bo zahajalo več članov. Tudi to so gospodje odklonili. O ostalih tačkah poio čamo jutri. Koncem aeje jo gosp.Kregar ra{c.dločri6jše zavrnil zadnji Hribarjev napad na n esovo os«bo.
Čuden pogreb. Pogreb umrl« gdč. Jen nette R ch-r, ki je zapustila tudi netaj legi tov za dobrodelne zavede, je bil jako čuden. Sorodniki so se pred hišo žalosti vsedli
šest fijakarskih kočij ter se peljali ia pogrebom, dočim so drugi pcgrebci morali hoditi za temi no ravno »nobel" kočijami. Žito so je vrata pcgrebcev tudi nakrat silno zrasnj šala. Drugod, n. pr. v Trstu, se preskrbi ko čije ta vsa pr gr boo , na tak način, kakor pii tem pogrebu, se pa nikjer ne postopa. B la je to zopet nekaka »ljubljanska pis;b-nesta.
Zabavni večer priredi pevski zbor »Glasbene Matice" s sodelovanjem slavne »Ljubljanske društvene godbe" v soboto, dne 19. novembra 1904. v areni »Nar. doma". Spored: 1. Fučik: »Triglav", koračnica. Svira društvena godba. 2. Gerwais: »Slovenske pesmi", potpourri. Svira društvena godba. 3. a) A. Hajdrih: »Cerkvica". Poje moški oktet, b) L. Hudovernik: »Naša zvezda". Poje moški oktet z baritonovim samospevom. 4. B. Smetana: »Prodana nevesta", potpourri. Svira društvena godba. 5. a) K. Hoffmeister: »Leži polje ravno"; b) Dr. G. Krek: »Idila". Poje mešan oktet. 6. Lčhar: »Piskrovez", potpourri. Svira društvena godba. 7. a) Dr. A. Schwab: »Slanica"; b) H. V. Vogrič: „Lahko noč". Poje moški oktet. 8. „Anglež v galeriji slik", komičen prizor. 9. Sohubert: »Jugoslovanski potpourri". Svira društvena godba. 10. Lek zoper plešo, komičen pevski prizor v 1 dejanji za moške glasove in glasovir. Drag. Skala. 11. Iv. pl. Zaje: »Graničari", ouver-tura. Svira društvena godba. 12. Ples. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina: Za člane pevskega zbora »Glasbene Matice" in dijake 20 novč., za nečlane 40 novč. (Ker bodo vstopnice kelekovane z narodnim kolekom, prosi se uljudno, da se ima pripravljen pri blagajni 1 novč.) Čisti dohodek je namenjen pevskemu fondu pevskega zbora »Glasbene Matice".
Društvena godba priredi jutri zvečer v prostorih hotela „ L i o y d « društven koncert za člane. Začetek ob pel 8. Vstopnina sa člane prosto, nečlani plačajo 40 vin.
Zadruga krojačev, klobučarjev I. t. d.
naznanja svojim cerijeniaa članom, posebno onim, ki so se vpisali, da se udeleže brez plačnrg« pouka zi knjigovodstvo, da se ta kurz za knjigovodstvo prične v čet.tek dne 17. novembra t. 1. točno o pol 8 uri zvečer v obrtni šoli, Stari trg št 34 Nato se člani tem potom opozore in prosijo, da se vsi, kar se jih je vpisalo in tudi drugi, ki še niso vpisani, udeleže tega koristnega pouka.
Nezavesten je obležal v ponedeljek na ceiti posestnik Peter Kuralt iz Mengša. Na magistratu se je zopet navedel, nakar je šel
domov.
Nastop zime. Vrhovi planin so dobili ta teden že nekaj snega, v dolinah pa je nastopil že pravi zimski mraz. Včeraj v jutro smo imeli prvo ledeno skorjo na zunanjih oknih. Vse kaže, da dobimo v kratkem čutno zimo s snegom. Danes popoldne je v Ljubljani naletaval prvi sneg.
Po stopnjicah padla je v Balhovaovih uiicah Karolina aenk ter si zlomila roko.
Slovensko gledališče. Jutri prvikrat na
sloveuskem odru veseloigra v treh dejanjih »Japonska vaza", spisala Paul BI h«od in Msurica Hannrquin,
Rokoborba ki sa je vršila včeraj zvo čer v aokoloti dvorani med Hrvatom gospodom Tomaševičem in Čehom gospodom Koubo, se je končala na videz z zmago prvega, vendar pa ni bil kcnec po pravilih metanja popolnoma pravilen, zaradi-tega nastopita oba boriloa danes še enkrat. Vobče pa je bila v tehničnem oziru borba jako zanimiv«, borilo r<e je mirno in elegantno. Obisk osobito iz telovadskih krogov je bil mnogobrojen. Za danes zvečer se je cglasil kot nasprotnik gospoda Tomaže vič i tudi tukajšnji isvošček Š i m o n č i č. Tekmovalni boj je trajal 43 minut. Slavni jugoslovanski borec gospod Tomašev č ima v Cshu g. Koubi jako trJo' vratr-eg« tokmrca.
in
umetnost
* Slovensko gledališče. V dobi vla-ija krutega tirana, a bojazljivega strahopetca, rimskega cesarja Nerona, bilo je preganjanje in zatiranje prvih kristjanov na vrhuncu. To preganjanje in morenje predstavlja nam — po spisu Barreta za oder prire« jena — zgodovinska slika »V z n a m e-nju krila« — v lepem slovenskem prevodu gospe Goveksrjeve. Ntdollnost iu le peta kristjanke Marcie prevlada bogatega in lepega, od razuzdanih odličnih Rimljank skoro oboževanega prelektn Matka Saperba, ko reši Msrcio iz rok njenih preganjalcev. Niti koketnost Rimljank, oiti grožnje Rim Ijanov ga ne odvrnejo — od kristianske de-kliet; celo njeno življenje si izprosi od kru tega Nerona, a pod pogojem, da ona zataji svojo vero. Toda Mercia ostane stanovitna in tudi M vrkus postsne kristjan ter tako oba umreta:
S predstave pmo bili zadovoljni, s c žirom na to, da je uprizoritev velike in težke
igre pri nas res težavne. Nadostatki se bodo pri reprizi pač odpravili. Veliko vlogo Marka Superba igral je g. T i 8 n o v prav dobro, mestoma odlično. Takega kot včeraj vedno radi poslu&amo. Posebno ugajal je v prizoru, ko prevzet strastne Ijubesni do Mereie, a od nje odločno zavrnjen, naposled prosi razsvetljenja in odpuščanja od — Krista, in končno v zadnjem prizoru, ko stopi s svojo nevesto — na morišče kot kriBtjan.
Jako dobra je bila gdč. N o b k o v a , ki je v vlogi Mereie obenem s g. Tišnovom aodelešna njegovega uipeha.
Tudi ostale vloge, omenjamo gg. Do-brovolnega, Nučiča in V e r o v -£ k a , so se povoljno rešile. Nekaterim go epodom je pač včaBih primanjkovalo — spomina, a do reprize upamo, da tudi tega dobe.
Igri sami pa bi niš ne Škodovalo, ča bi bile nekatere dame vsaj nekoliko manj — dekoletirane. Tudi naj prihodnjič ne pride zamorce na oder a črnim obrazom — a z belimi rokami. — Gledališče je bilo polno.
Izpred sodišča.
T e p e ž. France Žitnik, kajšar v Vo-dibab, se ga je malo nalezel, potem ae pa spri z Jožefom Brankom. Konec je bil, da ga je Žitnik sunil z nožem v prša, potem mu je pa še na hrbtu jopič in telovnik pre rezal. Žitnik je bil obsojen na 14 dni zapora. — Premetena sleparies. Ana Maček, 26 let stara delavka, je prišla dne 17. julija v Udovičevo gostilno v Planini ter ondi nočila. Drugi dan je naročila tri sobe, češ, da bode prišla tja tudi njena svakinja in gospa nekega stotnika. Iarazila je tadi željo, da bi rada sama nekai šaaa tu na počitnicah ostala. Da bi Bi pri Uloviče-vih dobila še večje zaupanje, trdila je, da živi njen mož v Ameriki, od koder ji pošilja večje avote denarja. Ko je pa le dolg naraščal, je omenila, da pojde v hranilnico v Ljubljano dvignit denar; v to svrho si je od gostilničarke izposodila sa vožnjo 10 K od dekle 4 krone in kaBneje v Ljubljani ji je Udovič posodila zopet 10 kron. Ko jo je, šel gostilničar na določeni dan z vozom ša-kat na Rakek, ni bilo obdolženke, in sedaj sta zakonska Udoviš izprevidela, da sta osle parjena. Ana Maček je pa še izmaknila dekli in neki Lani Škof nekaj obleke. Obdol-ženka vsega tega ne taji, le pravi, da je imela namen, vse poplačati. Obsojena je bila na Štiri mesece ječe. — Sin proti očetu. Peter Mestek, peseatnik v Marti-njaku, se slabo rasume s svojimi starši zaradi preužitka. Nekega dne sta šla z očetom k notarju v Cirknico, da bi uredila to zadevo, a stvar se je razbila. Oče je šel domu, dočim je sin v Cirknici ostal do pozne noši. Ko je prišel domov, je potegnil očeta s postelje, udaril po glavi in ga vlekel na dvorišče, mater je pa sunil od sebe. da je padla. Sin je bil obsojen na 14 dni jnče. —
Darovi.
Za Jeranovo dijaško mizo so darovali p. n. gg.: M. Arko, dekan in dež. poslanec v Idriji 20 K; kruhi sv. An tona 6 K; F. Sever, kaplan v Selcih 10 K; Sim. Zupan, župnik na Ježici 10 K; A. Jam nik, župnik na Selih 10 K; Valent. Bernik, župnik na Homcu 5 K, gospa Eliaabeta Za bukovec 40 K; »za duše v vicah« 10 K; neimenovan 10 K; J. Vavru, profesor v pok v Ljubljani 100 K. — Bog plačaj stotero blagim dobrotnikom! — Ubogo šolsko mla dino priporočamo zlasti v mrzlem zimskem času v obilno podporo.
Za C ir i 1 • M e t o d o v o družbo so od 1. do 31. oktobra 1904 poslali pri' apevke in derila p.n. srg. in diu&t»a: Uprav mštvo „alovenskega Naroda" 130 K 64 h; upravništvo „Sloven«a" 56 K, upravništvo ^Družinskega prijatelja" 7 K 70 b, uarav ništvo »Gorice« 4 K; podružnice: za Iiaber pri Medgorjah nabran h 25 K 40 h, ia Lju tomer in okolico 100 K, za Unec in okolico udnino 54 K in dobiček veselice 50 K 7 h, za Vrtojbo pri Gorici 137 K 10 b; ženska podružnica v Idriji 72 K; Moborjani: v Di vaši 2 K, v Lokvi pri Divači 3 K, Fron-kelski 3 K 30; dr. Jos. Vrečko 10 K D,-a gotin Dolenc 1 K, Mhael Kalan 1 K 20 h, Ivan Zupano v Žalcu po g. Apatu položeno stavo 20 K, Ivan Kogelnik, kaplan v Ž«b-niei, pri slovesu višarakega kapitalna nabra nih 20 K; Emelij Gutman v Gorici mesto venca na krsto f dr. Vlad. Loica 20 K; Ivan Sakser, župnik, 5 K; J. Rebek v Celju v veseli družbi v Zabukovšekovem vinogradu nabranih 9 K; Jernej Kilar 2 K; učiteljski pripravnic II. letnika meBto čast tke pesniku S- Gregorčiču k imendanu 4 K 46 h. Za mladinske spise: 39 K 10 h; za družbin koledar za leto 1905. 140 K 20 h; za narodni kolek« 1546 K.
Blagajništvo družbe a v. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Telefonska In brzojavna poročila.
Dnnaj, 16. novembra. Parlamentarna komisija mladečeškega kluba je imela danes
sejo. Posvetovala se je o predlogih, katere danen poooldne predloži klubu.
Dnnaj. 16 novembra. Od merodajne strani se nam naznanja, da ni resnično poročilo nekaterih listov, da bi »Sbvanaka zveza« v včerajšnji seji z mladočeškim klu bom, oznanila mnenje mladote&kega kluba kot zanjo edino merodajno. Med obema kluboma je rea popolnoma prijateljsko razmerje ter hodeta gotovo solidarno pošto pata, a to še ni povod, da bi »Slovanska zvezn« opustil« samostojno sklepanje.
Dunaj, 16 nov. Nemški iz/rševalni odbor je danes sklenil na vsak načn zahtevati od vlade, da sa laška pravna f.kulteta premesti iz Inomosta. Vlado, o aczarja odbor glede laškega vseučilišča v Trstu na zakonito pot ter se iziavlja proti temu, da bi Cehi le nekaj predmetov izločili iz svoje cb atrakcije. S tem bi Čebi postali goepodarji abornioe. Čebi morajo obstrukcijo p ipolnoma opustiti.
Dnnaj, 16. novembra. Ko so danes itilijanski poslarci prišli v poslopje državnega zbora, so jih Vsanemci sprejeli z ironičnimi klici.
Dunaj, 16. nov. Liški drž. poslanci bo imeli dsn-s hcjo. Soglnsio so sklenili z hte-vati od vlade, da vlada lašk) pravno f»kul teto premesti iz Inomcsta v Trst. Italijani bodo z vso odločnostjo podpirali prizadevanje Ntmcev, da se uitanovi v Trstu laško vseučilišče.
Inomost 16. novembra. 0)čin3ki svet je dal 600 kron za zaprte Neme?, izrekel podžupanu dr. Erlerju zaupanje in izjavil, da prebivalstvo Bmatra Korbenevo brzojavko dr. Erlerju 2a razžaljenje. Zupan Greil je slavil nemško solidarnost.
Inomost, 16. nov. Dants pripeljejo morilko in morilca Klein v Iaomost, kjer prenočita. Jutri prideta na Dunaj.
Budimpešta, 16. nov. Opozicija je v današnji seji vedno predlagala tajne seje. Seja je živahna, brez posebnih dogodkov.
Zagreb, 16 nov. Starčevičanoi se obč. volitev v I. in IL razredu ne bodo udeležili.
Trst, 16. novembra. Po Italiji se nadaljujejo protiavstrijske in protinemške demonstracije, dasi je ministrski svet poskušal pomirjevalno vplivati.
MoUoroloffl&no poro Silo.
Višina nad morjem 306-2 m, srednji tračni tlak 736.9 mm
London 16. novembra. (Kor. urad.) Iz glavnega tabora japonske armade se poroča: Širi se vest, da je Steselj ranjen. Stesljev položaj je tak, da bi moral v bolnico, a Steselj se brani zapustiti svoje mesto. Velik del ruskih čet se je hotel že udati, a preprečili so to ruski častniki. Ja ponci menijo, da so branitelji Port Arturja na koncu svojih nadčloveških sil.
Cifu, 16 nov. Neki ruski lovilec tor ped je med snežnim viharjem pribežal v tukajšnjo loko. Ne ve ar, ali je sam ubažal iz portarturake luke, ali pa je rusko bro dovja poiikušalo izpad in če se je izpad posrečil.
Mukden, 16 nov. (K ur ) Pri baho delajo Ruai velike utrdbe tar obstreljavajo Japonce. V Mukdenu je mnogo kitajskih častnikov, ki skrba z t kitajak) begune«, katerih vsak d«n nribeži sjm okolu 20 000.
London, 16 novembra. Trgovski urad je pridal razpravo o hullskeoa dogodku Rusija je poslala svojega zastopnik* Angleški mornarji taje ruske izjave.
Dahar, 16. novembra. (Kor. ur.) Rusko brodovje bo skoro gotovo danes ed tu od-plulo.
Washlngton, 16. novembra. Sem do-šlega princa Fušinija, adoptivnega brata ja ponskega cesarja, je včeraj sprejel Roose-velt.
Peterburg 16 nov. Včeraj popoldne je sprejel car N koiaj admirala A eksejeva v avdijenci.
Tržna poročila.
15. novembra.
Budimpešta. Pšenica za april 10.36 do 10.32 Rž za april 8.— do 8.01. Oves za april 7.21 do 7 24 Koruza za maj 7.62 do 7 63
Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje omejeno, trdno. — Prodaia i8.0(0 met. stotov, za 5 stotink višje. — Druga žita ugodneje. — Vreme: lepo.
Preti	1 kozarcc Rogaškega temp-
Ijevega vrelca pospeši odvajanje vode, napravlja tek in
pospešuje prebavljanje. „Styria"-vrelec učinkuje 1855 a 2-2 enako, a je močnejši.
zajutrkom
1 1 C« opv " ' MrruJ»	OtMJ« tarc-■otrm. V »J-».	Toapt- ratun Oe&lt.	V.krtrl.	8.b*	11: »»
15 9. zve«.	/436	— 07	si. sever	del. obl.	
1fi| 7. zjutr. | '41-7 I -3 0 1 si. zah. | 2. popol.| 740 9 1 0-4 1 sr. jvzh itednja včerajšnja temparatnra 1 0'				pol obl. sneg norm 3 7	00 e
					
Zahvala.
Ob tako nenadni, pretužni izgubi naše iskreno ljubljene sestre, oziroma tete in pratete, visokorodne gospodične
Jenny Recher
hišne posestnice v Ljubljani
nam je cloSlo toliko dokazov odkritega in iskrenega sočutja, da se čutimo globoko dolžne, izraziti zanje kakor tudi za mnoge in krasne darovane vence in za številno spremstvo pri pogrebu vsem dragim prijateljem in znancem najod-kritejšo in najtoplejšo zahvalo. 1927
Ljubljana, 15. novembra 1904.
Globoko žalujoči ostali.
Sprejmem takoj
mesarskega vajenca
iz boljše hiše. 192« a-i flndrej IT)arčao, »f"!6—
Z	1920 2=2
a kuharico ali hlšino
želi vstopiti mlad dekle, ki je sedaj tudi v službi; ne gleda toliko na plačilo, pač pa gre le k dobri in krščanski družini. Ponudbe pod šifro »slu£ba> na uprav. „Slovenca."
*****
Zobozdravnik
1924 1—1

fl\ednarodna panorama.
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Mr Ta teden
1925
Maroko.
Hm*****
po ugodni ceni
sukneno blago pri
R. Miklauc
Ljubljana
Špltalske ulice štev. 5. s
Istrska vina
lastnega pridelka,
nova, =
muškateljec, belo, rdeče in teran. Specijaliteta: belo vino za svete maše.
Dobiva se edino-le pri pridelovalcu ia lastniku vinogradov Antonu Ferlan di Giorgio, Rovinj Istra. 1583 20-17
Franc Stupica,
Ljubljana, Marije Terezije cesta 1, r Ančnikovi hiši poleg Figovca.
Priporoča slamoreznloe, mlatllnioe, člstfl-nloe, gepeljne, preše za grozdje in sadja, plnge in brane najboljšega izdelka ter samokol-nloe. Dalje: Ses&lke za vodo jn gnojnloo, pocinkane, asfaltirane in svinčene oevl za napeljavo vode, razne tehtnloe z uteži, štedilnike vseh vrat, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, pri vijake, žage, kotle za klajo ia žganje.
Portland in Roman-oement, železniška ilne in traverze, poljski maveo.
Mizarsko, tesarsko ia ključavničarsko orodje ter vse druge v železno stroko spadajoče predmete.
Velika zaloga vedno svežega špe-676 62-3i cerij skega blaga.
Odlikovan
z zlato medaljo
na raistavl ▼ Parlsu 1 1904.
Dr E. Bretl
se je vrnil s potovanja
in 'zopet ordinira.
Izgubil i
O	2
se je majhen črnorjav	ki sliši na
ime „Mliko" z znamko „Ljubljana štev. 2.
Prosi se naznaniti proti nagradi Iv. Arhar-ju pristavu juž. žel. Ljubljana, juž. kol.
*****
Dragotin puc
fapetnlk In preprogar Dunajska cesta št. 18,
zvrSu e vsa tapetniška in dekoraoljska dela er ima v zalogi vse v to stroko spadajoč« predmete lastnega Izdelka, 884 27
kakor tudi pohištva prve kranjske mizarski zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
479 104 67
Anton Presker
krojač v LJubljani, Sv. Petra oesta it. M
se priporoča preč. duhovSSiai v izdelovanje vsakovrstna
duhownHka oblthe
Iz trpežasaa ln aolldnsga blaga pa alzkih oenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= Ugotovljene obleki
posebno na havelake v največji izberi po najnižjih cenah
dobavitelj anlform avstrijskega društva teleinlgclh nradnikav
am~ Pijte -m
Klauerjev
»Triglav"
najzdravejši vseh likerjev.
644 150-98
I^vii^VII^VK
Naprodaj so:
dva mala travnika v katasterski občini Karlovsko predmestje in eden travnik v katasterski občini Trnovsko predmestje.	««1 3-2
Natančneje sc poizve v pisarni c. kr. notarja llndo-Fcrnika v Ljubljani.
St 13.826
Razpis.
lf<i>4 3—S
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeči službi
okrožnih zdravnikov:
10 V Toplicah z letno plačo 1400 K in z aktivitetno doklado 200 K. Vrhutega dobi okrožni zdravnik za opravila kopeljnega zdravnika posebno letno odškodnino po dogovoru z imetnikom kopeljišča;
2.) V Vipavi z letno plačo 1400 K in z aktivitetno doklado 2000
Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
te^* do 25. novembra 1904. ^rg
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnišnici.
Od deželnega odbora kranjskega.
Ljubljana, dne 2. novembra 1904.
Naznanilo.
Naznanjam, da sem svojo znano trgovino povečal in da bom prodajal na dosedanjem prostoru vsakovrstno
domače in inozemsko usnje
ter druge v to stroko spadajoče potrebščine, kakor črevljarsko orodje, mazila in črnila za boljša obuvala po najnižjih cenah na drobno in debelo. — Vsem svojim cenjenim odjemalcem, kakor tudi ostalemu p. n. občinstvu se priporočam za nadaljno naklonjenost.
1899 3—2
Ivan Marchotti
trgovec z usnjem v Ljubljani, na Sv. Petra cesti štev. 30.
Vedno najnovejši
gram ofo n i
kakor tudi plošče v največji izberi morete dobiti le pri zastopniku nemško akcijsko družbe ja gramofone
Rudolfu Weber,
urarju v Ljubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „,Evropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja se na obroke. — Stare plošče se zamenjajo.
Krojaški salon za gospode
IVAN MAGDIC
H Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najno- jI j j|f vej šili j o ur nalili iz najmodernejšega in najboljšega tu- in Jj j
inozemskega blaga.	1377 20_l4
Uniformiranje in zaloga potrebščin za „Sokole".
1
Priporočam slavnemu p. t. občinstvu svojo \KčST velijo zalogo 'TgJJS
i
I zlatnine, srebrnine, frJ briljantov, diamantov
in drugih v mojo stroko spadajočih stvari po
Eseis«KSBs&-Bs najnižjih cenah. es«e®rsbbess
Za mnogobrojen obisk 5<? najuljudneje priporoča S spoštovanjem	i643 27-14
a	Jfarol Jfošah 2iatar	^
^	Ljubljana, Prešernove ulice štev. 5, f*** /
2aložni\ c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. ^^
Razpis.
Za zgradbo vodovoda vasi Rake v polit, okraju Krško:
na 36.000 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne dražbe.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 1. decembra 11. do 12. opoldne
podpisanemu upadu.
Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolkom za eno krono, dopo.laii je zapečatene z napisom:
- »Ponudba za prevzetne gtradbe vodovoda za f^ako". _
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje
po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni — Razven tega je dodati kot vadi] še
5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarmh vrednostnih papirjih po kurzni
ceni. — Občinski odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika, ne glede na višino
ponudne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
. ■ lis ,Načrti> Poračun in stavbni pogoji so na ogled pri deželnem stavbnem uradu v Ljubljani.
1913 3-1	Občinški urad Raka, dne ll. novembra 1904.
fozor!
Vsakdo zasluži 2O°|0, kdor naroči uro!
to O
Ker nameravam obdržati v svoji zalogi samo izdelke prvih švicarskih tovarn „L)nion" — znamka „Union" — ter druge fine ure, sem odločil čez par tisoč žepnih ur, (švicarskih izdelkov), katere prodajam
20°|o ceneje "fM
kakor doslej. Za vse te ure jamčim pismeno!
Kdor torej želi dobro uro po nizki eeni, naj ne zamudi te ugodne prilike!
Briljanti so obrestovan kapital!
Kdor si namerava omisliti briljsnte, naj jih sedaj nakupi, ker pozneje bodo mnogo dražji! Cena briljantov se viša od dne do dne !	265 52—41
Za prav obila naročila se ulj. priporoča
Fr. Čuden
urar in trgovec v Ljubljani.
Glavna trgovina: PreKomove ulice. Filijalka: Glavni trg, naspr. rotovža.
c
bC 53
3
o
u &
o
G
❖
®
C
<2 ©
C5
95
5*5
58 .
biD O
'še
S!
MMM^MaMBMMMmmMMBaBiiBBMgaaMBi
5S
1122 100-- 40
Zahtevajte
brezplačno in franko
boj i]wtrr,Tani cenik z več k r, tf/j podobami
ur, zlatega m srebrnega blaga in godbenih reči
hanns Konrad
tovarna za ure In liToina trgovina Most it. 955, Ceiko
Prav. .mer* nlk. remootolr-ura i «Mro, , ,
•litem Konkopf patent t trpežnem futrila tj 1(1	0'TA
ll jeleaorepa usnji i elej;. verižico ii aik-	* j"«
U> la priveskom, komad --'
GRIČ AR & JVIEJAČ
Prešernove ul. 9, Ljubljana, Prešernove ul.
priporočata svojo z najnovejšimi predmeti popolnjeno zalogo v
konfekciji za dame kakor tudi obleke za gospode in dečke,
zagotavljajoča točne in solidne postrežbe po čudovito nizkih cenah. Ceniki se razpošiljajo na zahtevo zastonj in poštnine ptfosto. ==
BSP" Vaksgr li* yr«4«|k tMg $ nakevrBiaih	pbplrj.v, 3r*.&it, dtt&arj.v itd.
l*a<tnwr»ViM»Ja k« T^abfi pri 3r«l'*ajih, pil isiiebaaja aajmaaj-dii!.,(f.U, —	>i "tkli. I.rcd>*.nj«.
* . i n h t» a i ■ » f 811. ? * a r • £ i 1 * a "nami,
Menjarična delniška družba
99 m lli ll C f I
I., HilMi 10 in 13, Dunaj, i., StrsbdfiaMi l
•k
f*-" ^»jMnila	▼ vseh goipodarikih in flnanfinlh
*tvar«h, pote« o ktsrmih vrednostih yaeh ipeknlaoljaklh
vr.dnoataih paptrjav in veatnl na«v6tl ia dosego kolikor
i« sb.jom vtiMfigR nbri»to»»nja pri popolni varnosti naloženih fflavnlo.	134 399