St. 50 ttffiH mm rsftfid mt* mm om psm V Trstu, v sredo 27. februari a 1924 Posamezna Sterflfca 20 cent. Letnik XL!X B (rfiim« poa^h*- vssk i« ».. fit t wH*rop*e Vapiši n*j se potajo teedaUtv«. K pt*Mi ae m sprejeflui*, <*kopisi m rc vra&J* • dajatelj In e^pv Aatoo OarUee. — LmiaSX iUSamsfedlnoct. usk \xaktn* Karu« -. *«a> es HMtc L 3 L fd leU L le celo lete \ .ntMfl^v« tutMiteo 5 lir ve& — T ^ > ««Saaiva ta upet«« IL Brokoatl DINOST Hevitht v Trstu In okolid po 70 ttaL — Oglasi se računajo v kolose (72 m«l) — Oglasi trgovcev ia obrtnikov mm po 40 cent, uhvate, poslanice fa vabila po L 1.—oglasi dcnaralk »vodo* smc po L 3 — MaH oglasi po 20 eeat beseda« najmanj pe L 2. — Ogtal aarotehia km reklsoadja ae pofiljajo lx|dJnčno npravl Edinosti, t Trsta, ulica nk rtMoSfice Asttkcge 9Uv. 20. L aađstropje. — Telefon urcdntltva 1a upnvo U-5Z, i Pl Naia sodna uprava oblastva aemudoma ukrenejo potrebno — pa naj bo tudi, će že ne gre drugače, začasno —, da dobi sodnija v Bistrici vsaj dva sodnika s primernim Številom pisarni« škega osobja! In sicer povsem usposoblje- 2o po fciJćeuju» uradništva na naših crtdaijah bili hudo prizadeti veliki tnie-resi, ki jih mora naše ljudstvo braniti in zastopati na sodnijah. Prvi udarec bi bil v Uro., ck je v nezadostni meri — ponekod „ . celo izginili popolnoma — sodnikov in nega tudi v jezikovnem pogledu, da pride uradnikov ki poznajo domači jezik in ki: prebivalstvo do najnaravnejše svoje pra-morejo občevati z ljudstvom direktno, karjvice: da bo moglo direktno občevati s jc noogibno potrebno, ako naj ljudstvo j funkcijonarji, ki jim je poverjena zaščita brani svojo stvar. Da niti ne govorimo o • njegovih življenskih interesov! itm, da je pravosodstvo s takim nedo-j Ta zahteva je tako upravičena in na-skom v nasprotstvu z načelom narodne ravna — in to tudi v interesu sodne upra- arićoosti in svobode in z idejo državljanske enakopravnosti. Usposobljenost uradnika v jezikovnem pogledu je neobhoden predpogoj za zanesljivost pravo* sodstva. Kajti če to si absolutno zanesljivo. će ne daje vseh jamstev, da bo meglo s popolnim poznavanjem stvari, na podlagi izjav prizadetih s. t ran k samih, izrekati ve same in njenega praktičnega poslovanja —, da je res žalostno, da mora ljudstvo se-le zahtevati, kar mu gre po naravni in pisani pravici, in da pristojna oblastva nočejo priti do spoznanja, kako so grešila z novo uredbo sodne uprave, ki pa v resnici ni nikaka preuredba, marveč ! poslabšanje v vsakem pogledu za interese v ^siAtuniu #h nun —i --------------------—---' - —: " * j svoje razsodbe, potem ni već pravo&od-, ljudstva in za ugled sodne uprave prea stvo, ki bi moglo povsem zanesljivo za do- j prebivalstvom.____ ščati svoji veliki in pravi nalogi. Tu treba Z« to ranico je sedanje stanje pri] eodniji v Bistrici, z vsemi svojimi posledicami, res klasičen zgled Te je tip sedanjih razmer sodne oprave. Taki nedostatka so se nariniii pri vseh sodnijah na našem slovenskem in hrvatskem ozemlja — tu v večji, v nekoliko manjSi meri. Povsod trpi pravosodsivo radi nezadostnega števila sodnikov in dragega osobja. In še to, kar ga je, po velikem delo ne more radi jezikovne neusposobljenosti ^ izvrševati svoje službe tako točno, vestno in zanesljivo, da bi odgovarjalo interesom prebivalstva in sodne uprave seme. Tudi tu se kaže, kako res je, kar smo nedavno ugotovili glede na polje šolstva: kako pogubno in nespametno je namreč, če se hoće vse kar na slepo «izenačevati« in ne z o žirom na posebne razmere v posameznih predelih. Zato kličemo pristojnost in odgovornem činiteljem: Videant consules, da ne bo v tem pogledu, ki je med najvažnejšimi na polju javne uprave, škoda velika in vedno večja! posebno povdariii, da nikakor ne zadostuje, če uradnik pozna le par besed ;?zika ljudstva, marveč ga mora imeti povsem v svoji oblasti, mora poznati vse bistvenosti in potankosti jezika. Ta resnica Manifestacije So? piMojs ne£e!;i RIM, 26. V nedeljo dne 2. marca se bodo vršili v vseh pokrajinskih glavnih mestih pregledi fašistov, katerih se bodo udele- rajo smernice — to je očividno — splošne rovanje v kakem gledališču ali na kakem manjšinske politike državne uprave na trgu v vsakem mestu. Odtod se bo razvil našem ozemlju, smernice raznarodovanja, sprevod. Popoldne se bo vršil sestanek Drugi udarec je nova in povsem zgre- fašistovskih tajnikov. •ena «preurcdba» sodnih okrožij in njih _ poslovanja Klasičen zgled za ^o nam daje Nitti f^de v moremstvo »ovo sodno okrožje Bistrica, ki je sedaj RIM, 26. Kakor javljajo listi, je Nittijev priključeno k Reki. Temu novemu okraju sin zaprosil pri Mussohmju za izstavitev • 1 _ 1 * _ i. .J! c/\r!m r\ Lf rJI 1 očeta ia njegovo t odgrajski. Ustvarilo se je novo soano, aruzino. mussoiim aa je prošnji ugodil, okrožje, ki se raztega do bližine tržaškega Nitti se namerava podati v inozemstvo, ve je priključ:l tudi dosedanji sodni okraj potnih listov za svojega o< Podgrajski. Ustvarilo se je novo sodno; družino. Mussolini da je (►zemlja na eni, in do vret Reke na drugi strani, od razrastkov Učke do meje Jugo-. a vije. Ima okoli 40.000 slovanskih prebivalcev. Fovdarjamo, da sta imeli prejšnji sodni ji v Bistrici in Podgradu vsaka po tri sodnike z odgovarjajočim številom drugih uradnikov. Ko je bil sodni okraj podgrajski priključen k bistriškemu, do 1. septembra 1923., je imel enega sodnika in sedem uradnikov. Sedanje sodno okrožje bistriško, ki obsega prejšnja sodna okraja bi-«rišWega in podgrajskega, je imelo po t. septembru samo dva sodnika in pet uradnikov. To število ni niti od daleč za-tiosto^alo niti za delo, potrebno za združitev obeh sodnih okrajev in za preosno-vo v novo edinstveno sodnijo v organizirano oblastvo. Tem manj more zadostovati za tekoče posle pravosodstva in sodne uprave. Toliko sodnija v Bistrici, kolikor prejšnja odpravljena pod^rajska. sta imeli veliko število zaostankov v posamezni« tfeideikih. Oddelek za zapuščinske stvari na pr. sploh ni posloval in tako imajo na liodniji v Bistrici zapuščinske razprave, ki se vlečejo že štiri in pet let in še nisof ešene. Tako so se razmere, ki se je shajala v njih sodnija v Bistrici po I. septembru 1923., slabšale od dne do dne. Posledice lemu in škode pa je občutilo prebivalstvo. Vendar se je tolažilo s tem, da sodnija, četudi posluje slabo in nezadostno, vendar-le posluje do neke meje, in pa z nado, da ukrenejo oblastva potrebno, da se stvar zboljša čim prej. S prvini decembrom 1923. ^ pa so se razmere na sodniji v Bistrici, ki so bile rtak ie skrajno slabe, še posiabšale v nevarni smeri. Dvojica sodnikov, dr. Josip Ščuka in Karel Benič, sta bila odstavljena od službe, enega uradnika so premestili v Volosko, drugega pa umirovili. Tako je sodnija, ki raj bi upravljala pravosodstvo v onem razsežnem okrožju, morda naj-rassežnejSem v vsej Italiji, ostala s samo štirimi uradniki in brez sodnikovi Tako, da sploh ne more poslovati! To skrajno pogubno stanje traja' že od 1. januarja 1924., ne da bi bila oblastva doslej še sploh kaj ukrenila, da bi se popravilo in kaj zboljšalo. Prebivalstvo je vznemirjeno in ozlovoljeno tem bolj, ker je bilo poprej v navadi, da so vsekdar, ko je kak sodnik obolel, ali je bil na dopustu, — tako tudi še v mesecu avgustu 1923 v Podgradu — poslali nemudoma drugetfa sodnika, ki ga je nadomestoval in skrbel za redno, nepretrgano poslovanje sodne uprave. Ni treba niti naglašati, ali pnpovedo- kjer bo ostal za časa volitev. Italijanski predpisi glede carin in direktnih davkov raztegnjeni na Reko RIM, 26. «Gazzetta Ufficiale* je objavila kr. odlok od 24. februarja 1924. št. 225, na podlagi katerega se zakonodaja glede carin in direktnih davkov, ki je v veljavi v Italiji, raztegne na reško ozemlje. končana, ker je pripravljen le še en govornik, namreč g. Tadija Pantovič (radikal). Razven tega bo vsekakor govoril poročevalec večine g. Boža Maksimovič in poročevalec manjšine g. dr. Šečerov, mogoče pa tudi finančni minister sam. Iz opozlcijosudnega bloka ZAGREB, 26. Nedeljskemu zborovanju odbora hrvatske zajednice, ki je trajalo z malim odmorom od 9. ura dopoldne do 7 ure zvečer, se pripisuje v političnih krogih velika vsfnntf Razpravljalo se je o položaju, nastalem po izročitvi Reke in o administrativni razdelitvi Hrvatske, kakor tudi o nadaljni akciji Eaodtišno se je priznala potreba najožjega sodelovanja s HRSS. Z dežele je bilo prisotnih mnogo članov. ^ 1 SARAJEVO, 26, Centralni odbor jugo-slovenske muslimanske stranke je imel v nedeljo zborovanje, na katerem je poročal g. dr. Spaho o dosedanjih pogajanjih za ustanovitev opozicijonalnega bloka. Centralni odbor je enodušno sprejel program opozicijonalnega bloka ia izrazil dr. Spahu zaupanje. _ Izpraznitev BoroSo, banklne In BelSe SUŠAK, 26. V nedeljo dopoldne se je izvršila evakuacija Baroša, bankine in Delte. Razmejitvena komisija je določila meje. Ob i 1. uri dopoldne je obšla sušaška vojaška godba z oddelkom pehote Zaključek rimskega sestanka za pomorsko razorožitev RIM, 26. Sinoči je stalna pomorska podkomisija Društva narodov, ki je pričela. - - r delom 14. t. m., zaključila zasedanje, fPlemstvu velike mnoace ljudi celo Delto Komisija je proučila le tehnično stran baroško luko v znak, da je suverenost vprašanja razorožitve, ker je politična kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev st.an pridržana predvsem svetu Društva raztegnjena na vse to ozemlje. Drugih sve-narodov, nato konferenci pooblaščencev, j canosti m bilo. Kljub vehka burja je bilo Datum te konference ni bil še določen. | p^ogo ljudstva. Po pomolih se }e z rde:o Španski zastopniki so zapustili sestanek in belo kredo ter bodikavo zaco označila pred zaključitvijo v znak protesta, ker ni Da ne bi prišlo ^ spopada med pre- bolela komisija sprejeti njihove zahteve, bivajci Susaka m reskanu fašisti je bil naj se Španiji dovoli mornarica 105.000 ^hpd na bankano zatvorjen » tolako časa, dokler ne bo tuda ta kra) ograjen z žaco. ————— Evakuacija ostalih krajev se bo izvršila Proračunske razprave v Mostov, ^^^rs^^tfo SKUPSCinl j in v nedeljo je veail prvič vlak z Reke do BEOGRAA2* N.« ^- vetL^S^^'ob^ red je odgovarjaj prometni minister g. dr. P"«»ten je bđ ohfanA. odbor, m«oslo-KoHć na vprašanje radikalskega posTanca ve.nskl ~««|rtveoe k^u«,. , tfene- g. Mirka Komljenovića o ^edloienem ralom MjUćem n. celu m ŠUrflao ol,čm- Lkonskera predlogu o podrobni smeri ''T.?" P" železniške jJroge Beograd-Višegrad-kotor- »J9te SufakuVet ~ l^ta ,meno- namerava graditi še dve prog« na Jadran- f"5^ K dob,I« ime sko morje in sicer skozi severno in srednjo Karad,orcl,ey |uka . ^™»eva fc^a se bo Dahna^o. Poslanec ^ Komljenovič se ne zadovoljuje s tem odgovorom. Po prehodu . . ,. T. i F « , na dnevni red je govoril prvi radikalski Pomo1 v. Iukl ^fe ** poslanec Mita Djordjevič ter očital opozi-1^T™** J™? ^ d ji, da ne daje stvarnih opomb glede pro- M^J^L računa ter odgovarjal BUžku Rajiču, ki J*J- Vel loalju » je porfala udanostna zahteva avtonomijo za Vojvodino, češ da Nato fe bila sem zaključena živi tam 80 odstotkov katolikov, da je Evropa razdeljena po narodih, ne pa po veri. Govoreč o agrarni reformi je nagla-šal, da je Že določen odbor za izdelavo agrarnega zakona. Ha očitek opozicije, da Pijonirji so včeraj zjutraj začeli postav ljati začasne mostove čez ReČino, po ka- o- terih se bo razvijal vozovni in osebni pr met s Sušaka na Delto. Po železniškem mostu čez Rečino 9e je otvoril Železni ki vlada nI ohranila Reke, je odvrnil, da se j Pr.a!?et s Razmejitvena ko- ne more ohraniti to, kar ne pripada po Rckf' pogodbah. Ko je jugoslovenska vojska pri-. Posta^ Matulje pnpj^a Italap neka sela šla v prečanske kr^e, sta zahtevala gg. Ina ^ P* v. ^0sd°vcnsk.° Drinkovič in Korošec, da se proglasi re-|P^est ^ ^ Drenove on- publika. S proračunom je zadovoljen, ker Pa_daK> oze^ Nato a ti. kaka škoda fzhaja iz takega stanja je uravnotežen in ker je minister financ tcc-c me** * m 9 .. . _______■ T"» ' i___?t J____ . fl . I t »»_ I _ modnih razmer toliko za materijalne m:izjavil, da se v tem letu ne bodo povišale moralne lioristi prebivalstva, kođikor tudi; doklade. Glasoval bo za vlado, za avtoriteto in ugled javne uprave same. j Za njim je kritikova! Mihajlo Ranković Če še pripomnimo, da so za sedanjo (radikal) proračun. Obsoja finančni zakon, M>dnijo v Bistrici sistemizirani trije sodniki, je pojasnjeno do kraja, kako pogubno je to stanje za interese prebivalstva v posameznih občinah. To pa tembolj — z ozirom na nenavadno veliko razsežnost tega sodnega okrožja —- ko morajo na pr. ljudje iz Materije za vsak popravek na! :*odniji delati dolgo pot in potratiti tudi dva dneva. Koliko izgubo časa, truda in tro^kov povzroča to siromašnemu prebivalstvu, kn hoče priti do svoje pravice. posebno pa 500 odstotno doklado in ne odobrava, da se je minister financ obdal z Židi. Tudi ne odobrava razoroževanja naroda. Vlada dela slabo in jo je treba radi tega opominjati. Nato se je pritoževal dr. Moser (Nemec), ker vlada ni izplačala 20 odst. odbitka o priliki markiranja kron, govori o kuluku in zahteva izenačenje občinskega volilnega zakona. Nato je kritiziral prosvetno politiko, ker vlada v čisto nemških vaseh do zaščite svojih interesov, in tudi za ne otvarja ljudskih šol. Opozarja aa na- vršenje dolžnosti, ki jih palaga država svojim državljanom! Kako hudo mora fciii človeku, če po vsem trudu in vsej žrtvi ai opravil, kar je hotel! Razumljiva in povsem upravičena je pake v finančni politiki ter izjavlja, da bodo Nemci glasovali proti proračunu. Nato je bila seja ob 12. uri 30 minut zaključena, prihodnja z istim dnevnim redom pa določena za danes ob 9. uri dopoldne. torej zahteva prebivalstva, naj pristojna i Proračunska debata ho morda danes stebrom. _ Man izradi mil meraoa m MOSKVA, 26. Conte Manzoni, italijanski poslanik, je Izročil danes svoja pove-rilna pisma ^fflum. Ceremoniji so p rt so— stvovali tajnik osrednje eksekutive Zveze socialističnih ia sovjetskih republik, ljudski komisar za zunanje stvari Čičerin in podkomisar Lftvtnov ter komisar za justi-co Kurski. V stojam fovot« je Kalinin med drugim rekel, da pomeni podpis pogodbe in vzpostavitev normalnega stanja začetek nove Mt ▼ odnoiajih med Italijo in Zvezo novjctakifi m eoci|s£etičmh republik. Brezdvomno ho tesno sodelovanje prineslo že ▼ najb^fl bodočnosti velike koristi za obe državi. Poljski MOSKVA, 26. Ttt-cem je prispel Ba-ronski, prvi poslanik Poseke v Rusiji. Avstrijo priznala sovjetsko vlado že ▼ brestlitovski mirovni pogodbi? MOSKVA, 26. Zastopnik Avstrije Pokr je predložil komisarju za zunanje stvari noto, kjer predlaga avstrijska vlada vzpostavitev normalnih odnošajev med Zvezo sovjetskih in socijalističnih republik in Avstrijo. Ruska vlada smatra ta predlog za «de jure« priznanje sovjetov s strani Avstrije za odveč, ker je to po njenem mnenju vsebovano že v brestlitovski mirovni pogodbi. Rjkov pojde v Kavkaz MOSKVA, 26. Na nasvet zdravnikov pojde predsednik sveta ljudskih komisarjev Aleksej Rykov, ki je pred kratkim lahko obolel, v Kavkaz na oddih. Tekom njegove odsotnosti ga bosta oadomesto-vala Kamene v in Zurjupa. iieraid i gespsM in vBiiipaltiiii Frasdje Zasedba Porurja ni dlj, ampak le sredstvo PARIZ, 26. Ob priliki otvoritve nove palače za trgovsko zbornico je imel Mille-rand daljši govor. Izjavil je, da mora Francija predvsem spraviti v ravnotežje državni ^proračun, ako hoče odbiti gospodarsko ofenzivo, ki je sledila vojni. Danes prinaša francosko delo že v vseh strokah od dneva do dneva vedno večje dohodke. Delo je pričelo povsod popolnoma mirno; red ni bil nikjer kršen. Od te discipline niso imela dobička samo privatna podjetja. Prvič je bil zaključen redni državni proračun, ki je bil od začetka vojne pasiven, s prebitkom. (Francija je po vojni razdelila državni proračun v 2 dela in sicer redni proračun in takozvani proračun kritih izdatkov, v katerem so vknjižena notranja posojila, ki jih je Francija najela v svrho obnove porušenih krajev. Francoska vlada se ni posebno brigala za te dolgove, ker je računala na vojno odškodnino s strani Nemčije, ki pa je izostala. Nekateri gospodarstveniki prip*-'*jejo ravno »emu dejstvu vsaj delni vzrak padca franka. Prip. ur.) V porušenih krajih — je nadaljeval Mil-lerand — se je prebivalstvo marljivo po-nrijelo dela. Toda Francija se je morala zadolžiti, ako je hotela te kraje obnoviti. Tn ravno tf ogromni stroški težijo naš proračun. Podlaga vsakega gospodarstva, naj si bo zasebnega ali državnega, je ravnovesje med dohodki in izdatki; nikak nov izdatek, ako ni krit z novim dohodkom. To je pravo geslo. Treba je skrčiti troške in poenostaviti državno upravo. T>a!je moramo zmanjšati viseči dolg napram državni banki. V trenutku, ko smo prevzeli nase vsa nova začasna, ponavljam, začasna bremena moramo ohraniti neomajano zaupanje v našo delavno deželo. Res je, da Francija ne goji niti zdaleč kake želje po napadanju in zavojevan>a in da zahtev* 1 " r»o pravici; ravno tako zahteva Francija zadoščenja. Zasedba f orurja je bi!a za nas vedno le sredsU'O nikdar cilj. Mi želimo, da bi kmalu prišel trenutek, ko bo obenem določen dan plačila vojne odškodnine in izpraznitve Porurja. Kljub temu lahko na-dalie vztrajamo v borbi, ki je pričela proti Franciji. Kakor je zavrnil nedavno belgijski ministrski predsednik v zbornici primero franka z marko, ravno tako moram to storiti danes j^r. Stroji za tiskanje bankovcev ne delajo ne v Parizu, ne v Bruselju. Vsa gospodarska politika Francije je zapopa-dena v dveh besedah: proizvajati in varčevati. _ Pariška borza PARIZ, 26. Uradno poročilo pravi, da bo borza ob sobotah popoldne od 1. marca dalje zaprta. _ FiOiDancld za prBatellske stl»e s Franci o PARIZ, 26. Diplomatski dopisnik agencije «Havas» poroča, da želi MacDonald pokazati, da je nova vlada pripravtjena sodelovati s Francijo glede važnih mednarodnih vprašanj, ki se tičejo obeh držav. MacDonald je sporočil v Pariz svoje stališče glede obnovitve medzavezniške vojaške kontrole ia pod kakšnimi pogoji bi se dala kontrola izvajati. O tej spomenici bp razpravljala poslaniška konferenca. Anglija sa vzpostavitev rojaške kontrole v Nemčiji, PARIZ, 26. Uradno se potrjuje vest agencije «Havas», da je angleška vlada predložila po-slaaiški konferenci noto, kjer se izreka za vzpostavitev medzavezniške vojaške kontrole v Nemčiji. Noto proučuje sedaj medzavezni-Ski vojaški odbor v Versaillesu. Proces Carter - egiptovska vlada Grobnica faraona odprta občinstva KAIRO, 26. Spor med Carterjem in egiptovsko vlado je prišel pred sodišče. Tozadevno sodno obravnavo vodi ameriški sodnik mešanega tribunala. Carterja zastopa nek angleški odvetnik, egiptovska vlada je s svoje strani delegirala italijanskega odvetnika Rosettija. Na začetku seje je Rosetti izjavil, da je bilo dano dovoljenje za raziskovanje lordu Carnarvonu in njegovim dedičem in ne Carterju, ki nima tedaj v tem ozira nobenih pravic. Odvetnik je tudi izjavil, da bi morala biti povabljena na razpravo tudi grofica Car-narvon. Sodnik je odložil nadaljevanje razprave na današnji dan. LONDON, 26. «Times» poroča iz Londona, da bo grobnica Tutankamena odprta za občinstvo od 1. marca dalje. Proces profl fflUeiJa lo Luđeulorlfu se je mM danes t Mfiacfarna, BERLIN, 26. Davi ob 8.30 se je začet t Mftnchena proces proti Hitlerja in njegovim sod rugom, ki so obtoženi, da io v noči od 8. na 9. novembra 1923 skušali z nasiljem prevrniti bavarsko ustavo. Na zatožni klopi sodijo: Adotf Hitler, načelnik na rodno- socijali-stične stranke; general Ludendorff; bivši pr»-fekt policije Ernst Poehner; polkovnik rrtek od ravnateljstva policije v Miinchcnu; živir*>-| zdravnik stotnik Weber; poveljnik oboroženih ' čet narodno socijaKstičnc stranke, Ernst Ko-hem in sledeči: polkovnik Bruckner. poročnik Waćner, poikovnik Cribel ia končno polkovnik Jrernet. Bavarska vlada je ukrenila /potrebno za slučaj kakih nemirov povodom lega procesa. Na vseh osebah, ki so prišle k rju^pravi, jc bila izvršena osebna preiskava. Kancler Marx o vojni odškodnini BERLIN, 26. Kancler Marx je v daljšem govoru orisal smernice neinike zunanje politike. Ob zaključku je rekel, da nemška vlada pozdravlja z zadoščenjem dejstvo, da je bila poverjena odboru izvedencev naloga ugotoviti plačilno zmožnost Nemčije. Mi, je nadaljeval kancler, pričakujemo njihovo odločitev brez vsakega optimizma, toda z zaupanjem, ki sloni na razsodstvu in zavesti moralne odgovornosti ljudi, na katere gleda ves svet. Glede zadeve vladnih odlokov je kancler Marx zahteval, naj državni zbor odobri delovanje vlade. V nasprotnem slučaju bo vlada podala ostavko. \ _ Jiibaland In ĐcđeKonez MacDonald se poteguje za Grčijo LONDON, 26. Izjave državnega podtajnika za zunanje zadeve Ponsonby-a glede rešitve vpraoanja Jubalanda v dolnji zbornici so vzbudile v tukajšnjih diplomatskih krogih veliko zanimanje. Kakor znano, je Ponsonbv izjavil, da je rešitev vprašanja Jubalanda v tesni zvezi z rešitvijo vprašanja Dodekaneza. Te izjave so precej hudo zadele italijansko vlado, ki bi rada, da bi se vprašanje Jubalanda rešilo popolnoma neodvisno od vprašanja Dodekaneza, katero za Italijo sploh ne obstoja več. Italijanski poslanik v Londonu Deila Torretta se je takoj obrnil na MacDonalda, kot zunanjega ministra, za pojasnilo. MacDonald je po daljšem razgovoru obljubil italijanskemu poslaniku, da se bo za zadevo sam zanimal; toda načelnih izjav o vprašanju mu ni dal. Italijanska vlada je morda pr' akovala, da bo MacDonald vsaj deloma popravil izjave državnega podtajnika Ponsonby-a. A tega MacDonald ni storil. Včeraj je šel MacDonald v dolnji zbornici še dalje. Na vprašanje nekega poslanca, kakšno stališče je zavzela laburistična vlada glede vprašanja Jubalanda, je MacDonald v glavnem tako-le odgovoril: Ko je bil sklenjen sporazum glede Jubalanda l. 1920. je lord Milner izjavil, da se bo mogel izvršiti ta sporazum le kot del ureditve vseh vprašanj, o katerih so se vršile razprave na mirovni konferenci. Na drugi strani je Italija, ko je v avgustu 1920. podpisala sporazum z Grčijo, izjavila, da se vprašanje Dodekaneza ne tiče drugih držav razen Italije in Grčije. Toda prebivalci Dodekaneza — je nadaljeval MacDonald — so grške narodnosti in ločitev teh prebivalcev od Grčije nikakor ne more dovesti do splošnega miru. Kljub temu pa bom še nadalje proučeval to vprašanje, dokler si ne ustvarim lastne osebne politike v tej zadevi. Španski direktorij In Katalonija Unamuno deportiran na Kanarske otoke PARIZ, 26. Nek španski sotrudnik lista «Journal des Dčbats» piše o razpoloženju na Katalonskem napram španskemu direktoriju. Kakor znano je državni puč generala De Pivere vzbudil na Katalonskem, in posebno v Barceloni, veliko veselje, ker so pričakovali Katalonci od novega španskega diktatorja izpolnitev svojih teženj. Danes pa se je v tem oziru razpoloženje popolnoma spremenilo. Nezadovoljnost, jeza, očitanja proti direktoriju so na dnevnem redu: separatistični elementi dobivajo vedno več tal. To radikalno spremembo pripisuje omenjeni novinar dejstvu, da je direktorij zatrl na Katalonskem tamošnjemu prebivalstvu najdražjo stvar: katalonski jezik, ki se ga pobija, kakor so prepovedane tudi druge tradicijonalne manifestacije v tej deželi. Dostavlja se, da ie bilo te dni radi poslanice za avtonomijo Katalonije, ki je bila predložena pred dvemi leti in ki takrat ni imela nobenega uspeha, aretiranih več pokrajinskih in občinskih svetovalcev, ki so takrat glasovali za autonomijo. Pisatelj Miguel de Unamuno, na ■ univerzi v Salamanki, ki kakor znano — obsojen v pr« ker je direktorij smatral njegovo delo za protiv ta dno, je bil deportiran na Kanarske otoke. _____ Pred zapre t jem poštne hranilnice? DUNAJ, 26. Stavka bančnih uradnikov s« vedno bolj Siri; najbrže bo tudi poStna hranilnica ustavila izplačevanje poštnih čekov. Uradniška udruženja bodo zaprosila za pomoč bratske organizacije v inozemstvu. Socialistični poslanec Otto Bauer je sklical shod stav-kujočih, kjer jim je dokazal*upravičenost njihovih zahtev ter jih pozval k odporu lahko dvigne osebno od 25. t, m, dalic do dneva volitev in tudi še ta dan ljudstva in na njegovo duševno razpoloženje na škodo prav tistega cilja, ki ga je gospod prefekt tako toplo polagal na srce odposlani-štvu našega političnega društva. Na naši strani je volja najboljša; naj se tudi na drugi strani v dejanjih pokaže taka blaga valjal To je naša iskrena želja. „flesirilakanfr v gleffldlifii Verdi Incident v gledališču Verdi, o katerem smo poročali včeraj, je imel svoj odmev tudi na zadnji seji občinskega sveta, ki se je vršila predsinočnjim. Občinski svetovalec De Gran-dis je vprašal župana dr. Pitacco, kaj misli ukreniti zaradi žalitve, ki jo je zagrešil v nedeljo v gledališču Verdi igralec Taluro s tem, da je zaklical občinstvu žaljivo besedo «Au-striaci». 2upan dr. Pitacco je obljubil, da bo poskrbel že isti dan, da se incident pojasni, ter da bo storil vse, kar zahteva od njega njegov položaj kot načelnika občine^ Med tukajšnjimi Lahi je zavladalo veliko ogorčenje in sliši se, da so se pripravljale demonstracije povodom ponovitve igre «Anto-ny». V zadnjem hipu pa je bila snočnja predstava odpovedana in tako so se odvrnili morebitni novi nevšečni incidenti. Ukrep! ministra De Štefani glede sodnih sporov zaradi vojne škode. Tuk. kr. prefektura javlja: Da se txlpomore zakasnitvam pri reševanju ______ i •____i__• • ___i__:x:» L__ umi<£ au uucr« w •.u*** ^ , sporov, ki se nahajajo pod višjo komisijo v v občinskem uradu občine, kjer je vpisan Benetkah, je finančni minister De Štefani od- . , ,, . . rr> < » , «. I radi! rvn!v/t nii/iavnođa nkrpna n nAPftn*ia?!ie- v vclilm uaenik (za mesto Trst m okolico v aiiagraiičnem uradu, via Sanita 25./11.). V ta namen mora bits odprt občinski urad od 6. marca nadalje vsak dan od 9. do 19. ure. Pozivl| amo vse one volilce (volilec je vsak državljan, ki izpolni do 31, maja t; 1. 21 let in je vpisan v volilni imenik^, ki niso prejeli volilne izkaznice, da jo takoj osebno dvignejo, Iz urada pol. dr. «Edincrst» v Trstu. Bssedl naj sledi delanje! C. prefekt Crispo Moncadft je pozval odposlanstvo našega političnega društva, naj po- redil poleg nedavnega ukrepa o poenostavljenju postopanja se to, da se ustanovi tretji odsek, ki bo posloval istočasno z drugima dvema odsekoma. Uspehi, ki sta jih dosegla dosedanja dva odseka višje komisije v Benetkah v letu 1923. so precej znatni, ker sta izrekla 996 razsodb, izmed katerih se nanaša 405 na finančno intendanco v Vidmu, 134 na finančno intendanco v Trevisu, 102 na fcn. intendanco v Bellunn in 75 na finančno intendanco v Gorici. Upa se, da bo po ustanovitvi novega odseka delo šlo naglo proti svojemu koncu. Druga stran poslovanja, ki je važna, se tiče konkordatov za nad pol mili-lona lir, kateri se predložijo ministrstvu v potrditev. Ministrstvo jih potrjuje po zaslišanju posebne osrednje komisije, katere kompetenca obsega tudi pritožbe oškodovan- pričeli dvigati okorni snežni moCje. A n^voš-tjivi jug j« pokvaril razposajencem nedo'žno zabavo Popoldne je Živo srebro v toplomera poskočilo za par stopinj in snežni možje — umotvori malčkov — m se počasi klavrno sesedli; bela odeja se je kmalu spremenila v umazano brozgo, r«oi katere je marsikdo n*-gl.» in nehote **oel na tis Nevaren padec dečka. II-letni šolar Ivan* Pacor, stanujoč na Korzu Garibaldi št. 39, se je včeraj popoldne skobacal skozi okno na streho bližnje hiše, da bi se igral s snegom. To neprevidnost hi mali razposajenec skoro plačal z življenjem, kajti pri igri se mu je spodrsnilo tn padel je Iz višine tretjega nadstropja na spodaj ležeče dvorišče. Imel je pač izvanredno srečo, da pri strašnem padcu ni obležal na mestu mrtev. Med ljudmi, ki so mu prihiteli na pomoč, je bil tudi mestni stražnik Franco Cusan, ki je dečka prenesel v mestno bolnišnico. Prvi hip se je zdelo, da je Pacor zadobil hude notranje poškodbe, poleg precej široke rane, ki jo je imel na Čeha. Pozneje pa se je njegovo stanje zelo zboljšaio; zdravniki menijo, da bo okreval v približno 10 dneh. Razposajeni dečko jo fe res po ceni izku-kupiL Nasilen zaročenec. Težak Donato Colella, star 24 let, rodom iz južne Italije, stanujoč v Sv. Križu št. 279, je'bil zaročen z 20-letno dni-narico Magdaleno Jannuzzi, stanujočo v ulici Beccherie št 9. Mladenič je bil zelo ljubosumen na svojo izvoljtfnko. Ni znano, če je imel povod za to; najbrž ga je imel, kajti snoči je čakal svojo punco pred njenim stanovanjem in ko jo je srečal, mu je zavrela itak vroča južno-italijanska kri. Dal je duška svoji jezi s tem, da je zaročenko z nožem vbode 1 v desno ramo ter jo porezal po levem licu. Jannuzzijeva je bila prepeljana v mestno bolnišnico^ kjer so ji rano na licu zašiK. Okrevala bo v 1 tednu. Colella si hladi vročo kri v zaporu. Ribič padel v morje. Ribiča Antona Sferza, starega 38 let, stanUjočega na Greti št. 446, je snoči doletela nezgoda, ki bi ga bila skoro stala življenje. Okoli 20. ure je v ribiškem rtiču pri Čedasu pral v svojem čolnu mreže, ri tem poslu pa je nenadoma izgubil ravnotežje ter padel v morje. Obleka ga je ovirala, da m mogel plavati in radi mrzle vode je jel omagovati. K sreči sta dva finančna stražnika čula ribičeve klice na pomoč. Skočila sta v neki čoln ter potegnila moža iz vode, ko se je revež že potapljal. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je podal Sierzi, ki je pri neprostovoljni kopeli popil mnogo vode, prvo pomoč. Mož je prišel kmalu k sebi, a je bil še zelo slab. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. Okreval ho v 10 dneh, če ne nastanejo kake komplikacije. Poskusen samomor. Snoči okoli 22. ure je bil zdravnik rešilne postaje teleioničnim potom poklican v ulico Scoglietto št. 406, kjer se je v svojem stanovanju zastrupil mehanik Pavel Bertoli, star 36 let; izpil je nekoliko soli-trove kisline. Zdravnik mu je izpral želodec, nato je bil zastrupljenec prepeljan v mestno bolnišnico. Bertoli ni hotel povedati, kaj ga je priti-ralo do obupnega koraka. Rekel je le, da se je naveličal življenja. — Njegovo stanje ni nevarno. Več zlikorcev pod kfjcScm. Ze delj časa ridno obiskujejo zlikovci stanovanja in ne-aznova£ j stegujejo svoje grabežljive prste po tuji lastnini. V neštetih slučajih so ostali »neznanci,» ker jim policija ni mogla priti na sled. Vendar prej ali dej je moral napočiti dan obračuna, vsaj za nekatere; m to se je zgodilo red včerajšnjim. PoBefjski agenti so imeli donos; izvohali so zlikovce, ki so se svoje-časno udeležili «ob£skov» v raznih stanovanjih. Aretirani ptički so: 28-letni Nikolaj Lucarich, 34-letni Josip Dundovich in 22-letni Ivan Padjen. Poleg omenjenih ptičkov so agenti spravili v kletko 35-letno Magdaleno Jure- Fo: ri šič, rodom iz Dalmacije. Pri preiskavi v njihovih stanovanjih so agenti zaplenili razne predmete, ki so bili svoječasno ob različnih prilikah ukradeni Leonardu Albrizio, stanujočemu v ulici P. Besenghi št. 12, Eraestu Zucchiju. stanujočemu v Skorkiji št. 420 in francoskemu konzulu Renč Doletu, stanujočemu v ulici P. Besenghi št 10. I Spričo teh dokazov je bila vsa uzmoviška četvorica spremljeni v zapor v ulici Coroneo. V spanju je umrla. Ob precej nenavadnih okolščinah je umrla 39-letna Felicila Valsassi-na, stanujoča v ulici Ginnastica št. 12^ Ženska se je preživljala s tem, da je oddajala v najem sobe. Predsinočnjim je prišla domov precej vrnjena m se je takoj podala k počitku. Danes opoldne je ni bilo na spregled. Najemnikom se je to Čudno zdelo, posebno ker je ženska navadno zarano vstajala. Končno so vdrli v njeno sobo; našli so žensko nezavestn v postelji. Na lice mesta poklicani zadravnik rešilne postaje je ugotovil, da je Ženska umri* že pred več urami; ni pa mogel dognati pravega vzroka smrtL Borzn? poročila. Valuta mm tržaška« trgu. . ogrske krone 0 04 (W)S avstrijske krone.........0.032& 0 0330 češkoslovaške krone........66 90 67 30 dinarji .............28&5 29*5 le j i . . . ............1*25 12.76 marke —.— dolarji .............2310 francoski franki..........&S.90 99.40 švicarski franki..........399.— 401 — anglečki fant! papirnati . . . . «93» mg^tmam t ■hmhhb Vdan in previden s sv. zakramenti, je odšel danes v svoj večni pokoj naš ljubi očka ozir, brat Kiuder NIhael v starosti 78 let. Pogreb s sv, mašo bo v četrtek ob 9. uri na fdomače pokopališče. Prijatelje in znance prosimo za molitev. Dutovlj«, 26. februarja 1924. Msgr. Anton, Franc, brata. Alojzija, sestra. Edvard, Marija, Viktorija, Albin (dohovnik), Leopolda (odsotna), Franc, Herman, Milka, Pavla, otroci. Hali oglasi NOVOROJENČKA, zdravega, do -en mesec starega, sprejme družina za svojega. Naslov pri upravništvu. 241 VRATA, stara okna, vevi za žlebnike, kac*-nite plošče, stopnice, drva za kurjavo na prodaj. Via Cassa di risparmio 13 Trst 243 VTSOKOSOLEC išče primemo sobo v bližini južne postaje. Ponudbe na upravo pod *Vi-sokošolec». 244 KRONE, s .rebro, zlato in platin kupuje**. Plačam več kot drutf®. Zlatima Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. + ' ZLATO, srebro, briljante, pLča po na j v ;ir.T cenah, Pertot. Via S- Franccscu 15, H, 2( SLUŽKINJA za kmetijo, se išče. Via Com-merciale 16. ' 240 BABICA avtorizirana, sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec Via Giu-lia 29. 242 MASKE, domino, svilene obleke, ?ove p* konkurenčnih ct-iah. Vic del Toro 12, l. 1C0 ZLATO. Predno kupiš ali prodaš svoje dragocenosti, poizvedi za cene v dobrozupni zlatarni Povh Alojzij, Piazza Garibaldi št. 2, telefon 329. Zobozdravnik dr. Lojz Kroislt® specialist za bolezni v ustih in m zobeh sinjent za vsa zahzdrcvBitti ra mtcUfcmšlu BpGjit v Gorici, na Travnika 20 (Piazza Jella ffflh 20 od 9-12 lu cd 3-5. <72 Odlikovana krojačnica za »enske obleke L. VAiCIMS Trst, Via Ireneo della Croce 10, pritličje (v bližini gledališča Rcssctti) posojuje nove bosiums ze mm lastnega izdelka 20 za gospe In gospode Sprejemajo se naroilla za plesne In navadne obleke Tekom piesnlh prireditev odprto (to b. ure zjutraj. Edin! materijal za krt'j* streh. * Odklanjajte druge ponare>ti.e zdelke. : Trst, Via Mitano ftev. 12. I pre ber delile, sofivja In cvetlic. Velika Izb era cveilt za vrts. sobrne L t. d. L t. i ČebnlCHI dali], tuberos, be-Banl. slafliol L t. i L t i Zemlja in gnojila v več vrstah. Odlikovano cvetličarsko in vrtnarsko podjetje Cenik brezplačni. Via N!c9icla^3C i/a»UMUi»u- maga, da se pogodbeno prijateljstvo med Ita- i cev proti razsodbam vi5]« komisije v Benet- Kjo in Jugoslavijo uresniči tudi v vsem čustvo- Icah. Sc%'eda narekuje mataost talcih ©dškod- _____' _ * _ ^ i a«.« nKnli 1 • t 1 •___--niaru^atAitl vanju in delovanju obeh narodov. To njegovo po si-, dn je nagtašanje beležimo mi s posebnim nin (skoraj vedfcio gre za nekoliko milijonov) gotovo previdnost pri proučevanju, preiskavi hodi tudi sporazum med narodoma! Se več-Mi na^lašatno vodno, da sporazum rocd država^ mi ne more bita v sedanjih demokratičnih Ča-«h, res iskren 4n trajen, če nima svoje sankcije tudi \ čustvovanju dotičnih narodov, Na^ dalje nanašamo mi dosledno, da želimo tudi v -jSivijciiskem interesu caie narodne manjšine, priključene k Italiji., da živita Italija in Jugoslavija v razmerju medsebojnega prijateljstva in sodelovanj«, ker sodimo, da le ob takem JHI^CU!I]C iia^iasaun u«»u>uu *■-» » •"*— gOlOVO pre¥iaiI«St pi I pivuuv »aujui K" "" zadoščenjem, ker smo ravno mi, ki vedno na- < jn sltlepan'u komisije in uradov v ministrstvu, gtašamo potrebo, da sporazum med državama. | xreba je tudi omeniti, da nastopajo zakasnitve bodi tudi soorazum med narodoma! Se več-Mi prj odločitvah v takih zadevah tudi vsled novih pogajanj z vojnimi oškodovanci, ki jih zahtevajo tozadevni spori. Izmed kakih 250 prošenj velikih poljedelskih, industrijskih m trgovinskih podjetij jih je reiilo ministrstvo do danes nad 200. _ RomDovUenle zmnnrahn imnnl Tukajšnja (ic«nčna Intendanca naznanja ob-„ ------------ — --------v — — -- ------ činstvu« da so bile z nedavno ministrsko od- razmerju more priti do mirnega sožitja med redbo razveljavljene znamke za zavarovanfe obema plamenoma v tej pokrajini- Nočemo proti nesposobnosti in starosti po 3, 1 5 ifi 0 ponavljati, kar smo že tolikokrat govorili: ^ it olike koristi hT itneli od takega sožitja tudi Delodajalci se opozarjajo, da pobira te naši sodeželani italijanske narodnosti. Iz vseh ; Jti so v njihovi posesti, državna blagajna za teh razlogov hodi tf. preleki overjen, da bodo ; socijalna zavarovanja do 29. t. m-* na5e strani besedi, ki jo je naše odposlan- '■ stvo dalo 'l, prefektu, sledila tudi primerna} Zaameoje časov- Kavarna Roma (poprej dejanja. Mi smo iskreni in lojalni ljudje. Kakor New-York), ki je ena najlepiih in najprostor-odkrito grajamo in obsojamo, kar je na Škodo nejših v našem mestu, pa tudi na kaj ugodnem naše narodne manjšine, is to t ako smo odkriti prometnem kraju, v ulici Cardnco« je že par jn iskreni — brez vsake zahrbtne misli — ka- dni — zaprta. Nič se ne čuje doslej, da bi jo dar dajemo obljube. Z dejanji hočemo delati kdo drugi hotel vzeti v najem. Zapre tj e kavarna to, da se sporazum med obema državama ae je vzbudilo splošno pozornost, posebno še, poglobi tudi v duši obeh narodov. Ravno zato ker ie bila ta kavarna ie nedavno tem« zbira- pa bedi ob tej priliki povedano z vso odkritostjo, da morajo tudi na italijanski strani lepim besedam »lediti primerna dejanja, ki bodo mašim tozadevnim prizadevanjem dajala možnost uspeha 1 Z zadovoljstvom jemljemo na znanje zatrdilo g. prefekta, da bo tudi on deloval v tej smeri. Pričakujemo torej primernih dejanj tudi od njegove strani po — kakor je . - posebno naglašal — namenih osrednje vlade, | Sneg. «Sve t Matija led prebija; ce ga ne dobi, lzpremeniti se bo moralo mnogo T postopanju pa ga naredi.« To pot sv. MatCvi ni pustil na z naso narodno manjšino. To bo Se le dejanje, cedilu ljudskih vTemenskui prerokov. Našel je ki more edino odgovarjati lepim besedam! G. ; sicer krasen solnčni dan, zato pa nam je vče- orefekt ie tudi zagotovil našemu odposlanstvu, raj poslal v goste sneg. Pretekle nedelje nas ie K . ! i , m _t_ i___i. ____ti: .os; ii..A\o T»nndiln Ipdena buna. ki ie več dni nenretr- liSČe meščanstva iz gospodarskih močnejših slojev. Srednješolski odbor (Safdb) ima danes ob 18.15 svojo sejo v prostorih, ki so bili določeni na zadnji seji. — Predsednik. Iz tržaSkega življenja da bo skrbel za to da bodo mogli naši ljudje voliti svobodno in neovirano. Tudi v tem po- zapustila ledena burja, ki je več dni nepretrgoma divjala z neznansko silo, tuleč krog dim- voliti svoDoano en «w .v,.. » ,— ——»— ... , . tfjf*du pričakujemo primernih dejanj in odloč- mkov in zaganjajoč se proti vsemu, kar jo je oih ukrepov. Saj mora vedeti tudi g. prefekt, oviralo pri njenem divjem plesu. Včera, pa je da je v naSih krajih Se življev, ki radi plešejo! prišel natihotra hladna zimsk, gost. Zgodaj svojo ekstra-turo kljub namenom njegovim in zjutraj se je nebo sknlo za gost zastor svinče- osrednje vlade. Ce bo oblastvo le hotelo, bo nosivih oblakov; kako uro pozneje so se jele moglo brzdati tudi take nemirne življe, ki se usipati na zemljo nežne bele muhe; posedale ne znajo drugače politično uveljavljati, nego z nečednimi sredstvi. Vedi g. prefekt, da bi ravno oviranie na vršenju te najvišje politične jO in se kopičile po strehah ter belile ulice. Sčasoma je bilo mesto pokrito z mehko belo odejo. Otroci so z veseljem pozdravili to za in državljanske nravice in dolžnosti neogibno naše kraje pozni zimski pojav Kmalu so^ele n-iporzzncjš« delovalo na čustvovanje našega IrčaU po zraku bela kepe m tn pa tam so so te Ustanovljena leta 19D5. DelnISfea g Savn" ca L8I, 15.000.000-- pepotnoma vplafan?« Glavni sedež: Trs«, Via S. Kicoi6 3 (Lastna paSača). Podružnici: AB3AZ1*, ^ Olajšuje mmko trgovsko operacijo e Jugoslavija in e vzhodnimi deželami Dale subvencije na blago, efekte En vrednosti dlttvc n nakup blaga. — Inkas! afektov In rafunov. Infortnacfia. — Kupu!« »n prodaja ta *uga valuta. Jamstvena pisma la druga oparaclju po aajugadnejli:* pogojih, v lirah na kranllno UnlllUm In lih obrestuj« po 4•/. letna netto, a vloia na tako« r**un po 4>„Sl vasano vloga proti odpovedi obrestna najbolje po dogovora. a vlogo v Dinarji!« ter flh obrestuje najbolje po dogovora. Uvršaj« nakazila v Urah Ut dinirilfc za Jugts avEJo □ Id: I □ j ju i □ ia' ic| ia O Gi ia' □ j a D O O O D O O P O O □ oaaaoDa □□□□□ o p p o a □ aua Doaoonoaaoaa a a n □ a □ □ . D P P PODLISTEK Paul Bomtgmti JEČA (La Geftlo) Poslovenil F* F« (63) V 4veK treh ali itirib I«til» bom zaslužit da povrnem svoj tukajfinii dolg s obrestmi vred. Ko bo« enkrat proč, potem naj rečejo drugi, kar hočejo. Ena «ama stvar nn )« na srcu, to namreč, kar |az sam mislim o Juriju Sainienois. V tem hipu gausim sam sebi. PriSel sem ob bvojo časi, Po^l« v mojo aico, križca ne nosim več» Kadeči trak, ki ga ie dobil v Toakinu, je bil «neL Denem si ga zopet fte le tedaj, ko s svojim delom plačam, kar sem dolžan. Tedaj bom mislil, da sem svojo čast zopet aaieL Ia ti tudi, kaj ne, ti boš tudi tako mislila?* _ «Kar mislim «az,» je odgovorila Sabina, to. da sem jaz kriva, ako ie eden ali drugi naju dveh sploh kriv. Da jaz. ki sem te vodila t je, jaz, ki men ničesar razumela, ničesar videla! Bila som presrečna, ker sem te vedno naila, ker sem U imela povsod poleg sebe! Bila bi miiiaU aulo skrbeti sate. vedela, ah te ne vlačam v fiv^e. ki U ga ae mogel iz- držati. Na denar nisem nikoli mislila ne glede tebe ne glede sebe. Ah, ko bi bila vedela! Bila bi ti enostavno svetovala, da sprejmei kako mesto I Jaz bi ti ga bila s pomočjo svojega očeta prav lahko preskrbela. In tedaj bi se bila ljubila proč od družbe. Jaz bi bila že napravila tako, da bi lahko prihajala k tebi ob tvojih prostih urah. Ti bi bil skriti kotiček mojega življenja, moja tajna sreča, naknada za drugo___Namesto tega pa sedaj!...« in se mu je vrgla okoli vratu in ga strašno stiskala k sebi. «Sedaj,» je nadaljevala, «sedaj je še čas .,. Prav pravil... Ti moraš odpotovati. A jaz bom šla s teboj, jaz in najina hčerka. Ne reci da ne ...» Pri tem mu je s poljubom zaprla usta. *Tudi meni je laž zoprna in lagala sem samo radi tebe. Kolikokrat me je obhajala skušnjava, da bi ti zakričala, kar ti hočem zakričati sedaj; odpelji me proč !... Toda/to bi bilo pomenilo ti vzeti vse tvoje življenje, vso tvojo bodočnost. Nisem si hotela prisvajati te pravice. Hotela sem, da bodi svoboden in zvest, toda svoboden, da me lahko pustiš, ko bi me ne ljubil več . .. Sedaj pa, ko boš tako sam, brez tvoje domovine, brez tvojih prijateljev, brez vsega, sedaj te ne zapustim več. Reci, da me vzameš s seboj! Reci, reci!« - «ln tvoj ssn?» jo žalostno odvrnil Sainte-iaois ter se ji izvd. — «Imel bo očeta in babico ....■» Majajoč z glavo, z ostrim pogledom in z zlobnim izrazom ust je potem dodala. «In jaz da bi morala ostati in izgubiti Ube radi njega . ..» AJ>, dej da niti ne mislim na tol . .. To je grozno . . . Mislim, da bi ga sovražila ...» je nadaljevala s pojemajočim glasom. «2« sedaj mi očita vest. da ga ne ljubim dovolj, da nimam z»nj pravega materinskega srca, ker . .. Ah, zakaj mc siliA, da ti povem tudi to ? ... Ker ni tvoj, ; nj.ik nekoga drugega in ker sem jar tvoja ž^ua. Samo tvoja, me razumeš?* — «Draga moja*. Ti dve besedi »d-a^a moja je par krat ponovil... ♦ Zadnjih peL --1 . cm bil s teboj zelo srečen, kakor ce:* rekel ravnoprej. Nikdar pa kakor v tem hipu, - . bi pač moral biti obupan,» Tu je tudi on n|o stisnil k sebi. y omamičnem objemu. Potem >a je nakrat pottSnil od sebe ter postal zopet ponosen in bridek. *Med nama dvema ni satoo tvoj sin » je rekel dalje. « Je tudi tvoje imetje. Tudi radi tega nisem nikdar zahteval, da bi šla z menoj. Ti si bila bogata, jaz sem bil ubog. In tedaj tudi nisem še imel lega dolga ... Da bi ga plačal s tvo/rn denarjem?» Pri tem je pokazal na bisere. -Nikdar. Da bi živel od tvojega denarja? Nikdar. Ko Človek zakrivi gotove stvari, tedaj se ne pogaja več s svojo vestjo. Ali oatan« v blato, v blat«... Jaz tega pa