ALOJZ GRADNIK: ARDEGAST.                              603
rQde2_Lesmiio, kateri se pozneje po KorytkpypnyELihgflujMUub- j^pc^ ^jano posveti še intenzivneje, dokler ne sporoči dne 12. decembra 1843. Vrazu: «Ich arbeite gegenwartig an krainischen Liedern/v>-^-. die den Bauernburschen gefallen werden».284 V skladu z gesli Bvronovega kroga in v soglasju z ideali «švabske šole*" pa ostane Prešernu v javnem in zasebnem stremljenju in delovanju trajna zvezda-vodnica— svobodomiselnost.                  (Dalje prihodnjič.)
284 Glej Ljub. zvon, 1900, str. 821, in primerjaj naslednje razprave: Dr. K. Štrekelj, Prešeren in narodna pesem, ZMS., III., str. 1—22; dr. Ivan Prijatelj, Emil Korytko, JMD., XIX., str. 1—24, 79—81; dr. Fr. Kidrič, Paberki o Korvtku in dobi njegovega delovanja v Ljubljani, Ljub. zvon, 1910, od 298 str. dalje ter istega pisca doneske v ČZN.,  1910,  snopič 3.-
D2S3
ALOJZ GRADNIK:
ARDEGAST.
«Pošilja sle k Slovenom nas Bajan, naš poglavar in obrski kakan, da zdaj njegovo sprejmete oblast čez zemljo to, ki bo njegova last.»
Zamislil se je mračen in teman, potem pa je izprožil svojo dlan in: «Le kot gostje sprejmite to čast!» jim je odvrnil strogo Ardegast.
«Kdo je, ki solnce ga obseva božje, tako mogočen, da nad nami vlada? Navada naša je, da tuje kraje
lastimo si, ne da nam tujec daje ukaze v naših. Takšna bo navada, dokler bo ta-le .meč orožje.»
<Ž^>