Štev. 41. Y Mariboru 11. oktobra 1877. Tečaj XI.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom ?a celo leto 3 gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta — „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofhof.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Kaj bi naj kmetje od prihodnjih poslancev tirjali?
(Spisal J. V. kmet v Zamajcih.)
I. Volitve za deželni zbor se nam bližajo in kmalu bo prišel čas, ko se nam bodo kandidatje za poslaniško čast in posel ponujali. Pri taki priliki bi pa naj kmetje ne samo šli v trg ali mesto ali „k mesarju" zijat, ampak treba je, da sami tudi svoja usta odpró in stavijo prašanja o zadevah, katere sedaj kmeta najbolj žulijo. Iz njihovih odgovorov se bodo zamogli že nekoliko sami prepričati, ali so voljni za kmetsko ljudstvo potegovati se ali ne. če nam samo pravijo prazne besede o svobodi, napredku, o potrebi nemštva, o duhovni temi, o nazadnjaštvu, a ničesar ne črhnejo o težavah, sili, stiski in sužnosti, v katero nas je sedanja liberalno-ustavaška in nemčurska stranka pahnila, potem pa le hajd proč ž njimi. Takovi brbravci ne sodijo za poslance kmetskih občin. Ako mož pa, bodi kdorkoli, očividno usmiljenje kaže in sočutje za kmeta, ako se mu brž vidi, da se briga in da res pozna težave kmetskega stanu in obeča, da se bo po svojih močeh trudil pomagati mu, dobro, takega pa ne izpustiti; takega moža gre enoglasno izvoliti, naj bo kdorkoli: kmet, mestjan ali duhovnik. Dober je! Po mojih mislih bi pa pri vprašanjih do prihodnjih poslancev zraven drugih potreb še celó posebno naj oziralo se na čveterno nadlogo, tlako ali sužnost, pod katero sedaj ljudje na deželi vzdihujemo. Te nadloge so 1. neizmerno povišane dače; 2. preveliki činži ali obresti; 3. razkosovanje zemljišč in 4. napačnosti pri uradnikih in advokatih.
Nepozabljivemu i milemu cesarju Ferdinandu se imamo zahvaliti, da smo kmetski ljudje rešeni sužnosti pod grajščaki, ter da smo se znebili tlake, rabote in desetine. Morali smo sicer rešitvo 20 let plačevati, a poplačali jo smo, hvala Bogu! Toda zlatih časov se vendar nismo učakali, čeravno smo se jih nadjali, marveč zašli smo, zlasti v liberalni dobi od 1. 1860. naprej, v strašno velike dače. Čeravno nas tlačijo zaporedom slabe letine, po-
D*3T" Denešnji list ima
slanci, deželni in državni, potem okrajni in srenjski zastopi, kakor da bi bili gluhi in slepi, vendar le delajo čedalje več stroškov in nalagajo večjih davkov. Razve g. Hermana in jegovih konservativnih tovarišev, se nihčer temu neče prav upreti. Zato pa tudi ne bodemo nobenega več izvolili za poslanca, kateri nam ne obljubi pred volitvijo, da bo za zmanjšanje stroškov in za znižanje dač deloval. Kako strahovito so dače bile slednja leta pomnožena, to hočem z izgledom iz svojih lastnih dačnih knjižič pokazati. L. 1838. sem od istega posestva, na katerem sedaj gospodarim, plačal vsega davka z prikladami vred 28 fl. 15 kr. L- 1849. 33 fl. 68 kr. L. 1859. že 58 fl. 19 kr. L. 1869. pa 68 fl. 46 kr, in 1. 1874. celih 80 fl. 25 kr. To je vendar silno! Ko je cesar Ferdinand sam vladaril, so mi dače narastle v 10 letih samo za 5 fl. 53 kr. Odkar pa liberalni poslanci v Gradec in Dunaj hodijo, so se mi davki pomnožili v 14 letih za 22 fl. 6 kr. To je res napredek, da se Bogu usmili!
Liberalni poslanci snujejo vse sorte novih postav, še celó cerkvenih, potem postave za šolo, samostane in tudi, kakor slišimo, delajo na civilni zakon. Ali da bi za polajšanje kmetskemu stanu kaj storili, o tem jé malo ali nič slišati. Leta 1875. smo iz 5 občin ptujskega okraja poslali prošnjo do c. k. finančnega ministerstva, naj bi se nam davek od po hudi zimi poškodovanega zemljišča odpustil. V prošnji smo tudi navedli nesreče, ki so nas 1. 1874. že zadele: mraz je pokončal žito, povodenj senokoše, toča nas je obiskala dvakrat; potem pa je 1. 1875. še pritisnila huda zima tako, da v dvema letoma nismo ničesar pridelali. Ali prošnjo so nam neuslišano poslali nazaj češ: da take postave nimajo, po kateri bi se davki odpuščali po mrazu ali zimi poškodovanim zemljisčnim posestnikom. Ali to ni strašno žalostno, da moramo dačo plačati, ali smo pridelali kaj ali ne? Živi vendar ne moremo v zemljo! Poslanci pa, ki na Dunaj in Gradec marljivo sedet hodijo, se ne zmenijo, vsaj večina ne, da bi sprožili gori omenjeno in opravičeno postavo. Vsaj še celó Nemec pravi: „kder ničesar ni, še cesar zgubi".
'/< pole za prilogo.
Čeravno je pa navedena prošnja bila odbita, 4rznila se je vendar od petih občin ena, vložiti zopet prošnjo pri c. k. finančnem ministerstvu, naj ubogej srenji vsaj obrok za poplačanje davkov dovoli do 31. julija 1876, naj eno leto počaka, da iz pridelkov novega leta dobimo denarjev za poravnanje zaostale dače. Ali tudi ta prošnja ni bila uslišana. Kmetje smo morali na posodo vzeti in dačo plačati.
Gospodarske stvari.
Gnojišče in njegova naprava.
M. Kako je treba z gnojem na gnojišču ravnati, o tem se dajo sledeča ravnila postaviti: Gnoj se mora po ne predolgih prestankih, najboljše vsaki dan, iz hleva na gnojišče pokidati, ker, če dalj časa v hleyu obleži, že tam mnogo najboljših gnojivnih tvarin izpuhti. Gnoj se potem, razun ovčjega gnoja, ki se navadno v hlevu pušča, jednako-merno pomeša in raztrosi in debeli kosi, ki se skupaj držč, se zdrobijo in zmanjšajo. Nikdar ni dobro, če gnoj na gnojišču kupoma leži, ker se tako višine in nižine napravijo in gnoj se nejednako-merno vseda in na nekterih mestih preje na drugih pozneje sprhni in zagnjjje. Ko se je gnoj jednako-meroo po gnojišču razmetal, se mu mora cela površina trdno steptati ali pa po živini pohoditi dati, da se zrak, ki je v njem, iz njega prežene in tudi zvunajni v njega vdirati ne more. Velike vrednosti za dobroto gnoja je njegovo večkratno zama-kanje z gnojnico in ko bi te ne bilo več, celó tudi z vodo samo. Ako se tako zamakanje z gnojnico opusti, se gnoj v zgornjih plasteh lahko posuši, slama se ne razkroji, spodnje plasti se pa preveč vgrejejo in, ker nimajo vlage, splesnijo in vrednost in dpbrota vsega gnoja se znatno zmaujša. Po večkratnem zamakanju, kar se mora pozimi manjkrat, po leti večkrat goditi, gnoj bolj počasno yreje, gnoj postane po redivnib snovih gnojnice močnejši, zlasti, ker jeden del vode iz gnoja iz-p.uJbti. Vrh tega je še večkratno potrošanjc z prstjo tako, da leži plast prsti nad plastjo gnoja, zlasti, če se to z malim trudom in majhnimi stroski zgoditi more, posebno dobro in vse priporočbe vredno. Zamaka se gnoj ali z pomočjo $esalk, ki so z lesenimi žlebovi v zvezi, po kterih se gnojnica po gnoju razteka, ali pa po zajemanju in polivanju z vedrom, tako da se gnojnica po vseh de,lih gnojišča ravnomerno razliva. Da se gnoj, ki včasih več mesecev na jednem kupu na gnojišču leži, ohrani in izpuhtenje amonijaka zabrani, je večkratno potrošenje z gipsom ali mavcem posebno dobro. Včinek, kterega gips na gnoj ima, je trojen; prvič se veže mnogovredni amonijak, ki se brez potrošenja z gipsom večjidel pozgubi; drugič se pa po primešanju gipsa tudi vrenje gnoja zmanjšuje in tretjič deluje gips po svojih gnojivnih delih, t. j., po žveplovi kislini in po apnu, dobro
na rastline. Če kdo pravi, da nakupovanje gipsa previsoko stoji, tako to po vsem ni resnično, ker se po gipsu gnoj znatno zboljša in njegova vrednost zelo poviša. Da je vredno gnoj z gipsom potrošati, se vidi iz trojnega včinka, kterega gnoj z gipsom potrošen ima. Isto, kar z potrošanjem gip.sa, doseže se tudi z potrošanjem gnoja s prstjo ali šotinim prahom. Vendar pa je tudi treba omeniti, da se mora ravno toliko prsti na gnoj navo-ziti, kolikor je gnoja, če se hoče isto doseči, kar z potrošanjem z gipsom, kajti če se manj prsti navozi ali nanosi, se namen le na pol doseže, ker se po prsti le majhen del amonijaka v gnoju zadrži in veže. Če se pa pri navažanju prsti v po-štev jemljejo stroški nalaganja in razlaganja prsti, navažan ja in izvažanja potem raztrošanja in slednjič vprežne in človeške delavne moči, tako se lahko spozna, da bode včasih potrošanje gnoja z prstjo više stalo kakor pa z gipsom, kterega je dosti manj v dosego istega namena potrebno. Dalje se mora tudi paziti, kako visoko se gnoj na gnojišču nakupiči. Če se namreč previsoko na kup naloži, tako se gnoj nejednakomerno razkrojiva in raz-seda, spodnje plasti, ker se zelo razvročijo, se zelo razkrojivajo, zgornje pa zopet ostaneje nerazkrojene in le malo sprhnijo. Najbolj primerna višina bode bojda 1 ali k večemu 2 metra. O podobi in velikosti gnojišča se ne dajo posebna prayila dajati, ker se zadnje posebno po številu živine in po prostoru dvorišča ravna. Vedno pa bode boljše, gnojišče nekaj večje napraviti, kakor pa premajhno. Podoba je navadno štirioglata ali podolgovato-okrogla najbolj primerna. Gnoj naj se tako hitro ko mogoče na polje razvozi, kakor pač tO gospodarske razmere dopuščajo; le tedaj, če se ima gnoj hitro raztrositi, se tudi sme na male kupe skapati. Če se mora pa gnoj dalj časa iz raznih vzrokov neraztrošen na polju ležati pustiti, tako je bolje ga na velikem kupu vkup puščati, ki se mora na debelo z prstjo pokriti, da ne izpuhti in se tako oslabi. mali kupi dalj časa neraztro-seni ostanejo, se gnoj v njih dalje razkroja, jeden del snovi, ki iz razkrojitve nastanejo, tekoče namreč — vdira pod gnojem v zemljo in napravljajo tako imenovana bujna mesta, na kterih žito rado poleže, drugi del pa — ubežni — izpuhti v zrak in se brez vse koristi razkadi.
Kako se z gnojem na dalje vayna, ko je že raztrošen, o tem so umni kmelovavci in učeni različnih misli. Jedni pravijo: gnoj se mora raztrositi in brž podorati, da se tako izpuhtenje amonijaka iz njega zabrani, drugi pa zopet pravijo, da je za rastline boljše in koristnejše, če gnoj dalj časa rastrošen na njivi leži. Kdor hoče fizikalične lastnosti težke zemlje vzboljšati, kdor hoče večletni včinek gnojenja provzročiti, kdor ima viseče njive gnojiti ali kdor je prisiljen, o veliki vročini gnojiti, ta bode dobro storil, če gnoj brž po raz-trošenju pod zemljo spravi. Kdor pa hoče od gnoja hiter včinek in če mu ni toliko mar, da se po
gnoju zemlja vzrahlja, kar pa je na težki zemlji skoraj veče vrednosti kakor gnojna moč sama, ta gnoj brez skrbi raztrošen ležati pnsti. Da je dobro gnoj jednakomerno in ne pregloboko pod zemljo shraniti, če se hoče od njega veči včinek doseči, to sme za obče znano reč veljati.
„Prakt. Landwirth."
Kmetijska razstava v Radgoni 29. 30. septembra in 1. oktobra bila je izvrstno uredjena in dobro obiskovana. Vse 3 dni je bilo okoli 15.000 obiskovalcev. Razstavljeni so bili vsakojaki kmetijski pridelki in živina iz Štajerskega in bližnje Ogerske. V prvej vrsti je bilo zastopano vino in grozdje. Gospod pl. Kodolič iz Radgone bil je obdarovan ter je dobil cesarjev dar 20 zlatov. Konji so bili močno lepi razstavljeni; cesarjev dar 20 zlatov se je oddal za konja iz radgonske okolice. Konjske dirke se je pa malo posestnikov udeležilo. Goveje živine tudi ni bilo veliko videti in ta bila je slaba; govedoreja stoji daleč za konjerejo. Kmetu g. Prelogu v Salincih so pripoznali prvo darilo za njegovega bika holandskega plemena. Izmed drugih izstavljenih reči je omeniti lepa moka ljutomerskega parnega mlina, ki je vse hvale vredno podvzetje ljutomerskih, odličnih narodnjakov. Razstava je bila sploh izvrstna, le obžalovati je, da se je na Slovence premalo ali nič oziralo. Vabila in naznanila so bila le nemška — „Slov. Gospodarju" se jih je celi koš doposlal — govori nemški, napisi nemški — vse nemško. Edini g. Col-nik iz Drvanje imel je pri svoji razstavi slovenske in nemške napise. In vendar je bila najmanj 1/3 razstavljalcev slovenske narodnosti in najmanj Va obiskovalcev Slovencev. Vstopnina je znašala 10 kr. Nemčurji so na poslopje, kder je bila razstava, posadili prusko ali prajzovsko zastavo, okrajni glavar radgonski jo je pa ukazal odpraviti. Tako je bilo prav!
Timas, Thymus vulgaris, Thymian. Jedna od naših kuharic v kuhinji mnogo potrebovana rastlina je timas. Posebno za pomačke, v kterih se pripravljajo za na mizo razne divjačine, je ta začimba neobhodno potiebna. Timas razpada v tri glavne sorte: a) širokolistni, b) ozko-listni in slednjič pisanolistni timas. Ta koristna rastlina je prej ko ne iz Španskega doma, pa se tudi v naših krajih precej dobro počuti. Ljubi pesebno suhljato zemljo in nekaj bolj zavetno lego. Zareja se ali po semenu ali pa po razdelitvi posameznih grmičev. Zadnji način timas zarejati je najbolj navaden. Mlade timasove vejice služijo najbolj v začimbo raznih jestvin in za napravo okusnih pomaček, v kteri namen se poleti pore-žejo, v senci posušijo in do porabe hranujejo. Poleg imenovanih sort imajo še lemonovi - timas, Thymus citriadara, ki bolj po limoni diši sicer se pa v kuhinji rabi, kakoi° navadni timas.
Da se rast mladih dreves bolj pospeši je treba deblo in debelejše veje osnažiti z mokro sčetico, da niti smetje, niti mah niti mrtva skorja na njih ne ostaja. To je posebno meseca novembra in aprila dobro in potrebno. Tako snaženj« pospešuje ia* hlapljenje in dela skorjo bolj sposobno za vlage in toploto zračno. Predno se- s sčetico snažijo, se mora drevje z lesenim nožem ostrugati in namesto s sčetico tudi z grobo cunjo treti. Vspeb takega čistenja je izvrsten in nenaden.
Sejmovi ua Štajerskem. 15. oktobra Apače, Loče, št. II pri Turjaku, Rače, sv. Križ pri Slatini,; Planina; 16. okt. Berače; 17. okt. Pristova; 18. okt. sv. 3 Kralji, Vojnik, Mozirje, Trbovlje; 19. okt. Videm; 20. okt. Maribor.
Sejmovi na Koroškem. 18. okt. Logava, Mili-stadt; 22. okt. Kotarče, Celovec, Gmünd, Trebiž, Zabrdce; 29. okt. Brezje, sv. Mohor, Kapla, sv. Lenart, Sachsenburg.
Dopisi.
Iz Žavca. (Nesreča.) 5. oktobra bil je za žavsko župnijo prežalosten. Jedva odbije ura 3/i na 11 pred poludne, uže se zasliši tSžen krik: ogenj! ogenj! Na gornji Ložnici, vesi oddaljeni le čtrtinko ure od trga, jelo je goreti. Ognjem vred pihne veter in v jednej urici obožalo je šestero marljivih polu-kmetov do cela. Večinoma lesena poslopja pogorela so do tal in težko se najde prostor, kder je stalo 20 poslopij revnih kmetov. A ne samo poslopja, timveč tudi živež vsakojake vrste, obleko, mrvo za živino, hišna Orod je — vse, VSe je ogenj upepelil. Vže trka zima na dveri, a pogoreli nimajo ne za jeden dan živeža, ne betvice klaje za živino. Ce kde, je tukaj nujne pomoči treba. Bratje sosedje a tudi drugi prijatelji in dobrodejci 1 usmilite se ubogih kmetov! Pisatelj teh vrstic priporoča pogorele tim topleje, ker so si poškodovani usmiljenja zaslužili se svojim treznim obnašanjem in iskreno vernostjo. Bili so sicer do leta 1876.' zavarovani pri nekem zavarovalnem društvu, a ker se pretečeno leto kmetu Mutecu iz Levca ni hotela izplačati zavarovalna svota, izgubili so i drugi zaupanje do tega društva ter izstopili. Ogenj je baje zatrosil nek petleten fantek. Javno zahvalo zaslužijo vsi sosedje iz Žavca, Gotovelj in vseh drugih vesi v obližju. Popustili so vsaki svoje delo ter prihiteli gasit in na ta način obranili se veče nesreče. Hvala! Bog plati!
Iz šaleške doline. Ko smo dnes 7. oktobra skozi okno pokukali, vse je bilo lepo, nedolžno, belo. Sneg je globoko v doline pobelil in neverjetno ali vsaj nepričakovano mrzlo je postalo. Pretekli teden so po tukajšnjih goricah trgali in tudi mestili; pa letošnja trgatev seje slabo ali le srednje dobro obnesla. Nekaj je vzela poletna suša, drugo
pa uže predjeseDski in spomladanski mraz. Prav tako slabo se je obneslo korenje, repa in zadnja ajda, kojo so po slani vničeno pokosili. Tako tedaj je, da tudi letos kmet nič posebno dobrega leta ne bo imel. — Pred kakimi 14 leti je videlo Velenje neko človeče „privandrati", ki je pred po svetu kruh „fehtalo". Naselivši se potem tukaj je sprva ovsene pleve za lončarsko rabo nakupovalo in sčasom postalo mož lončar. Od te dobe naprej dobiva g. lončar vedno večji greben na glavo tako, da je danešnji dan „dingerc" biez para v celem Velenju. Tako mož sam trdi. Ta „dingerc" je ob enem zagrizen turkoljub ter vošči Turkom zmage in se iz vsega, kar je slovenskemu narodu ljubega, norca dela! Učiteljem pravi, da otroke za tatvinstvo pripravljajo, ker jih učč: st, pst — v krčmi prepeva „sankte kermecje" in modruje gledč novih bližajočih se volitev. Najlepše je pa še to: brbra kakor sraka. Slednji kmet iz bližnjih hribov, ki na njega trči, nese kaj izmišljenega domu, tako da sem že od večih slišal: „Se boljše jo naredi, kakor lažnjivi kljukec".
Od kod in radi česa vse te visoke čednosti in prednosti ? Zato, ker zna „taič" kvariti in piskre žgati!	Alpinus.
Od Drvanje. (Smrt.) Nemila smrt je 28. pr. m. jutro pokosila blago rožo v hiši Colnikovi na Drvanji, Ano Colnik, roj. Fanedl, v 38 letu njene starosti. Po dolgi bolezni se je, previdena sč sv. zakramenti, preselila iz solzne doline v boljšo domovino. Bila je rajna Anika pobožna duša, modra gospodinja, zvesta žena, blaga mati in iskrena narodnjakinja. V nedeljo 30. sept. je bil sijajni pogreb,., kojega se je udeležilo mnogo žalujočega ljudstva. Zapustila je pokojna žalujočega moža in sedmero otrok!
Ir Koroškega. (Razne novosti.) Sneg je letos našo deželo rano pa naglo pokril in živino iz planij pregnal; pri gonitbi iz mrzlih višin je mnogo goved nesrečno konec vzelo. Več časa je koroška ajda lepo kazala, toda rani mraz meseca septembra jo je popolnem uničil in tako celej deželi neizmerno škodoval. Zadnji sejem v št. Vidu bil je močno obiskovan; postavilo se je mnogo živine zlasti goveje in konjske na prodaj, toda kupcev je manjkalo. Le goveja živina se je dala lehko in dobro prodati, konjerejci so pa svoje lepe živali žalostni gnali zopet domov. Pravijo, da je temu nekaj kriva prepoved konje prodajati v tuje dežele. Ta prepoved bi se sedaj lehko preklicala, ker je videti, da Avstrija ne bo kmalu v vojsko zapletena. — Mnogo strašijo sedaj ljudi prepogosti požari, katerim ni vselej nemarost, marveč strašna zlobnost uzrok. Tako je nekdo v Strass-burgu užgal hlev, ogenj se naglo razširi in pokonča 5 hiš; celo mestice bilo je v nevarnosti; sreča, da ni bilo vetra; v HUttenbergu je dvakrat zaporedom gorelo. Najbolj žalostno pa je bilo v FOderlach-u blizo Lipe pri Vrbi. Na den sv. Mihaela je začela kuruznica goreti; kmalu je
bil bližnji hlev in potem vsa ves v enem ognju; pogorelo je 27 poslopij z cerkvijo vred; sv. Rešnje telo in nekaj mešnih oblačil so skoz iztrgano okno oteli. Ogenj je zarad ostrega vetra bil tako silen, da so brizgalnice iz Lipe, Vrbe in Belake vse prepozno došle. Skoda in nesreča je izredno velika! — V Celovcu je 4. okt. umrl poznani slovenski pisatelj: „Male fizike" in „Domačega zdravnika" č. g. Karol Robida, superior benediktinskega kolegija v Celovcu, redovnik benediktinskega samostana v št. Paulu in bivši girana-zijalni profesor v Celovcu. Rajni je bil rojen 13. okt. 1804. v Malivesi na Kranjskem in je torej postal celo blizu 73 let star. Slovenci smo blagemu narodnjaku dolžni hvaležen spomin!
Iz Celja. (Oderuh obsojen.) Kar se je v naši zlati liberalni dobi dovolilo, da sme za izposojene denarje vsakdo tirjati obresti, kolikor se mu jih ljubi, so to lepo priložnost brezvestni židovi, nekrščeni kakor krščeni, vedeli dodro porabiti, in gorje vsem nesrečnežem, ki so jim prišli v roke! Tudi v našem mestu kakor po okolici se nahajajo taki oderuhi, ki so mnogotere žrtve popolnoma oskubili To se sicer po zdajšnjih postavah ne more kaznovati, če upnik za izposojeni denar zahteva še tako visoke obresti; kazni vredno je le to, če upnik dolžnika kakorkoli preslepi, ter njegovo nevednost zlorabi, da mora ta slednjič več plačati, kakor mu je upnik takrat povedal, ko mu je denar posodil. Tako je delal po Celju in celjski okolici tukaj dobro znani Pehani, dokler se naši okrožni sodniji ni posrečilo, ga vendar enkrat v roke dobiti. Pred 3 leti je bil neki posestnik blizu Celja Pehaniju dolžan 144 gld. Pehani je pa vedel neskušenega in nevednega posestnika premotiti, da mu je večkrat dolžna pisma in menjice podpisal in nedavno, torej v 3 letih, zraste uni dolg od 144 gld. na 880 gld. a. v. Sodnija je goljufa obsodila na 8 mescev ječe, vsakih 14 dni pa se ima enkrat postiti. Teh in enakih sleparij pa ne bode prej konec, dokler se zopet ne vpeljejo postave zoper nderuštvo, kakor se je to nedavno v Galiciji zgodilo.
Iz Noršenec pri Ljutomeru. V 35. št. „SI. G." je dopisnik od sv. Križa pri Ljutomeru prav krepko oštel tukaj stanujočega krojača. G. dopisnik kar naravnost pravi, da ta krojač še zdaj na Grlavi stanuje in sicer v sobi, v kterej 12 oseb prebivlje. Ne vem, kako je mogel g. dopisnik kaj takega priobčiti v list, kateri se tudi v naših krajih prav pridno bere; ker ta g. krojač, ali g. dopisnikov „sabolek in gospodek" že skoraj čez eno leto v Noršencih stanuje in ne na Grlavi. Da se tudi število nekrščanskih otrok ne bode v teh srenjah pomnožilo, kakor g. dopisnik misli, bo vsak sprevidel, kdor zna, da je saboljeva židovka vsaki teden po dvakrat hodila h g. župniku se krščanskega nauka učit. Tudi trdi g. dopisnik, da se se njeni oče (katerega pa že ni več na tem svetu) in mati sem k nam v Noršence preselita, kar pa naj-
brže g. dopisnik sam zna, ker tukaj ne vemo čisto nič o tem. Naznanim tudi g. dopisniku, da je ži dovkinja 7. septembra t. 1. po kratki bolezui v Bogu zaspala, zakrament sv. krsta prejemši.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Pretečeni teden so se raznesli iznemirovalni glasovj, ki naznanjajo svetu, da baje mnogi na naše ministre pritiskajo, naj bi se Avstrija zvezala v Angleži, Francozi in Turki ter boj začela zoper Ruse, Prajze in Italijane; zopet drugi pa povdarjajo zvezo z Rusijo, da se turškemu trinoštvu še to leto konec stori; težko je sedaj reči, katero se bo zgodilo, bržčas letos nobeno ; a drugače utegne biti drugo leto. — Državni poslanci so 4 tedne razpravljali o novi prihod-ninski dači in * davkeplačilce stali vsaki den 352 x 10 fl. = 3520 fl. torej skup že 98.560 fl. Vsaki poslanec dobi namreč 10 fl. na den, toda postave niso dognali in najvažniše paragrafe dali odbornikom v novo pretresovanje. Sedaj se mislijo razgovarjati o novi žganjarijski postavi. — Baron Licbtenfels, ud gosposke zbornice, je umrl. Rajni je bil hud birokrat in trd nasprotnik sv. Cerkve; ko so se obravnavale nove cerkvene postave, je tako goreče govoril zoper sv. Cerkvo, daje omedlel; sedaj ga je že Bog sodil. — Na cesarskem dvoru dunajskem je domač tat iz pisamice svit-lega cesarja ukradel 60,000 fl. — Občni zbor učiteljev je v Lincu zboroval in sklenil prositi, naj čudodelna šiba zopet pride v šolo kot najboljši strah za ničvredne paglavce; štajerski učitelji zborujoči v Gradcu še se pa šibe bojijo huje, kakor parkeljna; vendar sila kola lomi in šiba bo gotova tudi na Štajerskem zopet zapela, prej ali selej! — Na Tirolskem so kat. pol. društva začela zopet ugovarjati zoper naseljevanje prusačkih lu-trovcev. — V Celovcu so zborovali avstrijskih lu-trovcev pridigarji ter se izrekli za uvedenje civilnega zakona, čemur se ne čudimo; vsaj vemo, kako je nekdaj Luter hesenskemu vojvodi dovolil 2 ženi ob enem; znano nam je, da Jutrovci ne marajo za nerazvezljivost zakona. — Čeravno so naše dače silno napete, vendar ne znašajo toliko, da bi pokrile vse državne stroške; kajti drugo leto bo zopet zmanjkalo denarjev in bo treba zopet na posodo vzeti 100 milijonov. Kakor naši liberalni Nemci, tako gospodarijo tudi liberalni Magjari. Letos morajo plačati 56 milijonov starega dolga; v ta namen jemljejo sedaj 80 milijonov na posodo proti 6% obrestim, ki se bodo morale v zlatu plačevati. Ogerskim davkeplačilcem se bo torej samo zavolj novih obresti naložilo 1,440.000 fl. več davka. Magjarske turkoljube, med njimi več bivših generalov in oficirjev, so začeli v Erdelskem zapirati, ker so orožje nabirali in Turkom hotli iti na pomoč. Svitli cesar so se podali v Godelo na Ogerskem. — V Dalmaciji je bilo veliko ve-
selje; 4. oktobra so začeli po dalmatinski železnici do Spljeta prvič voziti.
Vnanje države. Ruski car je na Turškem zbolel, toda vrnoti se ni hotel domov, ampak je ostal pri vojakih. Ruskih 55 železniških družeb je sklenilo, da vsaka priredi na lastne stroške poseben vlak za ranjence; iz Essena na Nemškem dobi Rusija 300 novih Kruppovih kanonov. Nemški cesar se je začel hudo groziti turškemu sultanu zarad zverinskih grozovituostij, katere Turki uganjajo nad kristijani. Socijalisti postajajo čedalje bolj močni na Nemškem in urijo nemaniče in siromake za boritvo zoper liberalne in judovske bogataše; v Saksonskem so pri volitvah zmagali in tudi pri vojakih štejejo mnogo privržencev; če se njihovemu rogovilstvu brž močan jez ne naredi, učakala bo Nemčija strahovito revolucijo. Jednaka bo na Francoskem, če 14. okt. pri volitvah propadejo konservativni prijatelji Mak-Mahonovi; ob enem žuga na Francoskem hudo preganjanje sv. katoliške Cerkve. Da to ni prazen strah, nam potrjujejo pastirski listi skoro vseh francoskih škofov, kateri verne k molitvi opominjajo in k srčni udeležbi, da bodo volitve imele srečen izid. — Prajzi podpirajo na Francoskem republikance in ščujejo tudi Italijane zoper Francoze. Italijanskega kralja sin Amadeo hoče baje mešnik postati; mnogi mislijo, da nima čistega namena, ampak da hoče papež postati in pravice sv. Cerkve izdati. — Angleži so mnogo starih generalov odstavili in namesto njih novih imenovali ; tudi si prizadevljejo črnogorskega kneza pregovoriti, naj naredi z Turkom mir ter podrži vse do sed j vzete dežele. Črnogorci bodo ruskej zvezi ostali zvesti, ker niso taki bedaki, da bi Angležu ali Turku verovali. — Greski kralj se je podal k vojni na turško mejo; iz Avstrije se mu je doposlalo kupljenih 2,200.000 p^atron, in 36.000 pušek iz Werndlove puškarne v Šteier-ju. — Srbija je že 4. okt. odposlala 3 generale proti turškej meji, Nikoliča v Čačak, Alimpiča v Valjevo, Hor-vatoviča v Negotin. V Belgrad je došlo 50.000 chasepot-pušek (francoskih), iz Rusije pa mnogo zlata. Govori se tudi, da je zveza srbsko-ruska in rumunska že sklenjena; 8. okt. je začelo 7 brigad marširati na mejo. Miriditi v Albaniji so več-jidel katoliške vere in precej potrpežljivi podložniki sultanovi, vendar silne krutosti turške jih silijo v očiten upor tem bolj, ker se že mohamedanski prebivalci puntajo; 200.000 mohamedanskih Mutu-alijev in Nazarijev se je vzdignilo zoper turške uradnike in paše v Libanonu blizu svete dežele.
Ruski-rumunski-čraogorski-tnrški boj.
Naši pahnjeni turkoljubi so že širokoustno kričali, kako bodo Rusi sedaj kmalu iz Bolgarije vrženi črez Donave nazaj ter da bodo morali skle-noti mir. Sama laž. Rusi sicer niso še sijajno zmagali, to je res; ali do sedaj se Turki nikder niso spustili v redno bitko, ampak so se samo za
šance in trdnjave skrivali in ruske napade odbijali. Vkljub temu pa imajo Rusi sijajnih uspehov: turško brodovje so iz Donave pobrisali, Nikopolje, Sistov in Trnovo vzeli, 6000 Turkov vjeli, Šipkino sotesko skozi Balkan zaseli, glavno turško vojsko pod Mebemed pašem pred Bjelo ustavili in zbili nazaj, Osman-pašo pa v Plevni zajeli ter ga trdno držijo oklenjenega od 3 strani. Rus se ne boji mraza, pač pa bo bolgarska zima egipčanske, arabske in sirijske regimete Turkov, ki so toplemu solncu navajeni, hudo stiskala, že sedaj jih močno pobira grdobna griža. Dva oficirja turška sta zbegnola v Srbijo ter povedala, da je Osman-paša v Plevni zgubil 17.000 mož, v mestu mu leži 10.000 ranjenih, v OrKaniji 7000, v Sofiji 4000, v Vidinu 3000 in v Nišu 3000. Iz tega je razvidno, da so turške zgube strahovite. Okoli Plevne je ruski general začel delati šance, 6000 motik se giblje vsaki den od jutra do večera, vkljub slabemu vremenu; tudi je že ondi za prst debel sneg zemljo pokril. Rusi in Rumuni bodo Plevno tako obkolili, da bo Osman-paša vsled pomanjkanja živeža moral udati se. Da se mu dovažanjc živeža zabrani, je general Gurko dobil povelje vseh konjenikov okoli Plevne ter z Skoboljevem, ki ima 1 divizijo pešcev, 3 brigade lovcev, 6 baterij in 16 regimentov konjenikov, stezo proti Sofiji začel zapirati; 5. okt. je zaplenil 1000 volov, ki so bili Turkom v Plevni namenjeni; tudi je več mostov in turški telegraf dal razdreti. Namesto starega Nepokojšičkega je postal načelnik generalnemu štabu prebrisani knez Imere-tinski, tisti, ki je pri Lovacu slavno zmagal; 9. okt. je šel zadnji oddelek ruske garde skozi Bukarešt in bode okoli 15. okt. vsa garda ia bojišču; ob enem je car pozval še eden vojni oddelek pod orožje. Pravijo, da je v zadnjih 6 tednih 100,000 Rusov prišlo v Bolgarijo. Blizu Silistrije skušajo Turki črez Donavo vdreti, da bi zamogli po Ru-muskem požigati in ropati, toda Rusov je že vse polno v Kalarašu, da jim to zabranijo. Ruščuk so krogle tako zdelale, da ste 2/3 hiš podreni. Rumuni so svojo vojsko pred Plevno pomnožili do 35.000 mož; 1. okt. so Turki hotli iz Plevne vdreti, toda ruski in rumunski konjeniki so jih zapodili nazaj v mesto stradat; 2. okt. so ruski granati v Plevni Turkom užgali velik stolp, ki je bil poln smodnika ter se je ves raznesel. V Sipko so Rusi dobili železne hiše in peči, da bodo zamogli v snegu strpeti. V Armeniji pred Karsom bili so 1. 2. 3. in 4. oktobra krvavi boji, toda brez uspeha. Muktar-paša je namreč močno zašancan na skalnih višinah od Karsa do ruske meje, kder je okoli hriba v Karajalu ruski tabor; 2. okt. rano je veliki knez Mihael začel boj, njegovi Rusi so hrabro zgrabili Turke ter jim vzeli močno zašancani hrib Veliki Jagni, 2 uri od Karsa; več turških bataljonov je bilo uničenih in 200 Turkov vjetih. Drugi tretji in četrti den je skušal Muktar-paša Ruse pregnati, se mu pa ni posrečilo, ter je zgubil 6000 moft. Peti den je bilo vse mirno in Rusi videvši
da hriba Veliki-Jagni ne morejo lehko braniti zarad pomanjkanja vode, so se umaknili sami radi v svoj tabor. V 4 dnevnem boju je palo mnogo oficirjev in 2500 vojakov. Turški sultan z svojimi generali ni prav zadovoljen. Me-hemed-pašo (rodom Nemca), ki je blizu Bjele tepen bil, je odstavil in ga poslal proti Črnogorcem; tudi Ejub-paša je odstavljen; glavni turški poveljnik je postal Sulejman-paša, tisti trdogla-vec, ki je v Črnogori in v Šipkini soteski okoli 30.000 ljudi zgubil. Proti Srbiji se zbira turška divjad v Nišu, Koršumlji in nasproti Zaječaru. Črnogorci prežijo na Turke blizu Kolašina in Tre-binja ter nameravajo mahniti v Zubce v kotorskih bokali. Jihov knez Nikola se je iz Cetinja preselil v dobljeni Nikšič, katerega je te dni zapustila zadnja turška rodbina z 60 babami. Da bi le brž vsa turška gnjiljad zapustila Evropo!
Za poduk in kratek čas.
Odrtija pa krščanska vera.
II. Celih 700 let je sv. Cerkva krščanski svet srečno branila in varovala pred odrtijo in njenimi nesrečnimi nasledki. Ko so pa v 16. stoletju našli pot v Ameriko in okoli Afrike v bogato Indijo, raztegnila se je svetovna kupčija in ž njo vred veljava denarja neizmerno. Začeli so z denarjem barantati in tako smo polagoma zabredli v oderuštvo, kakoršno je nekdaj le pri paganskib Rimljanih razsajalo. Ves upor in svarjenje od strani sv. Čerkve bilo je zastonj. Se ni veliko črez 100 let ininolo, kar je Benedikt XIV. kot odrtijo proglasil prejete obresti od kapitala, kateri se ima posojilcu zopet vrnoti, tudi v tem slučaju, če je dolžnik bil bogat mož in je z izposojenimi denarji več procentov pridobil, kakor jih je moral za obresti dati. Cerkvena zapoved zastran odrtije zgubljala je čedalje več praktične veljave, zlasti potem, ko so njo nekateri učenjaki začeli zagovarjati. Izumili so 4 razloge, s katerimi so prejemanje obresti opravičevali: lastna škoda (damnum emergens), zguba dobička (lucrum cessans), bojazen za kapital (periculum sortis), pogojena kazen, če se kapital ne vrne ob pravem času (poena conventio-nalis). Toda navedeni razlogi odrtije ne opravičujejo, ostre cerkvene zapovedi nikakor ne pobijajo, ampak prejemanje obresti le izgovarjajo včasih, kakoršni so den denešnji. To je tudi sedaj sv. Cerkva pripustila ter ne ti rja od vernikov strogega izpolnjevanja njene zapovedi zoper odrtijo od pike do pike; ker v dobi, v kateri je vse v oderuštvo zakopano, se drugače ravnati ne more. Sv. Cerkva je prisiljena z ljudmi potrpeti in čakati boljših časov; ona sedaj posnema Zveličarja, ki je s svojimi učenci tudi potrpljenje imel rekoč: „še veliko vam imam povedati: ali sedaj ne morete nositi". Sv. Cerkva je prisiljena zarad izrednih sedanjih denarstvenskih in kupčijskih razmer zopet tako postopati, kakor
pred prvim cerkvenim občuim zborom v Niceji leta 325.
Kaj pa je med tem vernim katoličanom storiti? Tem pripada trojna naloga: prvič morajo si pridobiti prave misli in pojmove o libvi ali odrti ¡i, kakoršnih jim sv. Cerkva podaje, drugič se jim je trduo prepričati zastran važnosti oderuškega pra-šanja in tretjič imajo misliti na sredstva, s kate-tenmi bi se zamogla odi tija med kiistijani zopet zatreti ali vsaj omejiti. Da bi se katoliški možje te trojne naloge botli brž (»oprijeti, to je sedaj res močno želeti. Kajti odrtija je poglavitni uzrok sedanjemu siromaštvu in sili, ona je največja zapreka, da ne pridemo na bolje. Posojilna pogodba je že sama po sebi precej nepravična. Skoro vselej je posojilcu bolj ugodna, kakor dolžniku. Prvi si že naprej določi svoj dobiček in nima dalje nobene posebne skrbi; dolžnik pa mora skrbeti za obresti, z kapitalom trdno in opazno delati, če se hoče kedaj dolgov znebiti. Posojilna pogodba daje posojilcu dobičkov brez skrbi, dolžniku pa nalaga samih zgub vkljub silnemu trudu. Zato pa tudi sedanje dni vse tišči, da bi med srečno število kapitalistov moglo vlesti. Nikakor se ni čuditi, da tisti ljudje, ki se trdnega dela najbolj bojijo — Judje v Evropi in Parzi v Aziji — največ z denarjem barantajo ter se neizmerno bogatijo z oderuškimi obresti za izposojevanje svojih vedno večjih in mogočniših kapitalov. Sploh posojilne pogodbe pasejo gladovno pohlepnost na škodo siro-maškemu pridelovalnemu ljjidstvu. Kdo bi se ne prestrašil, kedar pomisli, kako sedaj skoro sleherno podyzetje, bodi obrtnijsko, bodi kupčijsko ali kmetijsko, živi le od izposojenih kapitalov, za katere plačuje strahovite, prav oderuške obresti? Še sleherno napredovanje jim je na kvar: kajti bolj ko napredujejo, več jim je treba kapitalov, bolj plačujejo obresti, več trpijo. Ubogi mož, rokodelec ali kmet, ki se trudi noč in den, kako bi svoje ljudi čeravno siromašno vendar pošteno preskrbel, mora obnemoči v krempljih čankolizne ali šeškar-eke pohlepnosti oderuhov. Jednaka se godi tudi velikim posestnikom, fabrikantom in trgovcem, vsi vzdihujejo v hlapčevalnem robovanju pod jarmom oderuškega kapitala. V sili si ne vedó drugače pomagati, kakor da pritiskajo na ljudi, kateri so od njih odvisni, t. j. na uboge delavce in težake s tem, da jim krčijo dnino; trgovci zopet podra-žavljejo blago, da zamorejo shajati; tako pa teži neizmerna teža, ki bi orjaka zdrobila, naposled na najnižjo, največjo pa tudi najubožnišo vrsto prebivalstva, t. j. delovalni proletarijat ali nema-ništvo; to pa vse ubožano in izsesano si priza-devlje zgostiti se, zediniti in vzdigniti zoper denarno tlačiteljstvo. Zemljiščni posestniki, obrtniki in kupci bi v sedanji dobi svetovnega prometa in vsestranskega napredka lehko v prvi vrsti srečno in veselo živeli, toda nesrečno razsajanje oderuškega kapitala jih vedno paha in pše na sredo med oderuhe in nemaniče, med krido in „strike"
(t. j. upor nezadovoljnih delavcev, ki boČejo večjo dnino si priboriti s tem, da vsi na enkrat delo popustijo), med kladvo in naklo. Kako hočemo torej ljudem pomagati, dokler bo oditija svet stra-hovala? Kako hoče gospodar svojim delavcem privoščiti človeško življenje, pravično mero pri delu, plačilu in počitku, če je pa sam popolnem prodan neusmiljenemu ode.uštvu izposojenega kapitala? To ni mogoče. N:,gon, ohraniti samega sebe, je močneji, kakor ljubezen do bližnjega. Gospodar ne more biti dober, sicer je sam v kratkem času uničen. In kako hoče naposled država priskočiti siromakom v pomoč, če pa sama vzdihuje pod nasilstvom pohlepnih oderuhov?
Književnost. „Kocenov zemljepis za narodne šole, poslovenil Ivan Lapajne", naslov je knjigi, kiv je v založbi učiteljskega društva za slovenski Štajer prišla na svitlo. Ime Kocenovo je glede zemljepisne vede tako slavno znano, da nam izvrstne knjižice ni treba še posebno priporočati , ker jo zadostno priporoča ime pisateljevo. Cena knjižici je 15 krajcarjev. Marljivi g. Lapajne poslovenil je ob enem knjižico z naslovom: „Učitelj Dobrašin", podučna povest Slovencem, kteri je pa cena 8 krajcarjev.
SmešniČar 41. Blizu Celja nahaja se nem-škutarsk tržič, kamur ne zahaja niti edini list „Slov. Gospodarja". Zato se upa ta sledeče povedati, kar je iz ovega trga poizvedel. Nekedaj so tam skopali nov studenec ali štepih pa niso vedeli, kako bi ga zmerili. V zadregi jim pomaga star „korporal". Ta položi drog črez studenec in se z rokama nanj obesi, njemu za pete se oklene drugi in temu ravno tako tretji tržan. Bil je tako štepih uže „drei Mann hoch" premerjen. Sedaj pa vtrnete „korporalu" roki. Reče: „dedovje, le trdno držite, jaz moram v roke pluniti, potem bom uže zopet za drog prejel .... Reče, plune in .... štrbunk vsi padnejo na dno v vodnjak. Studenec je bil zmerjen.
Razne stvari.
(Milostljivi knez in Škof) so za Ložniške po-gorelce v Žavski fari darovali 50 11.
(Za po toči 18. avg. poškodovane) so dalje podarili č. g. Franc Šrol, župnik v Svičini 8 fl. 60 kr. in g. Valentin Kašpersič v Mariboru 2 fl.
(Pogorel) je g. Franc Škerlec, trgovec in pošt-nar pri sv. Tomažu nad Veliko nedeljo, škoda je 1400 fl.
(Obesil) se je 501etui, oženjeni Jožef Slam-šek v gozdu Luke Pajeka. Pravijo, da se je zarad pomanjkanja in ubožtva usmrtil. Čudna znamenja!
(Plaz) se jev vtrgal na srenjsko stezo pri sv. Florijanu blizu Šoštanja, na vrhu stoječa kapela je v nevarnosti.
(Zastrupil) se je Paul Mihelak v Polskavi, ker so mu posestvo po dražbi prodali.
(Spremembe v Lavantinski Škofiji.) G. V. G e r-šak pride za provizorja k sv. Kungoti na Pohorji. Prestavljeni so čč. gg. kaplani: A. Rib ar v Teharje, — J. Vrabl v Hooe I., — J. Canjker v Poličane, — J. Pole v Šmarje I., — Fr. Š k e r-janc na Vransko, J. Tombah v Stari ter g I., J. Krušič v Sevnico, — Fl. Vi z o višek k sv. Križu pri Slatini X, — J. Stanj ko v Griže, — J. Pur gaj v Zreče, — A. Inkret v Galicijo in Gr. Presečnik v Vitanje II. —Druga kaplanija v Rušah, v Sevnici in na Vranskem ostane izpraznjena. Č. g. Fr. Črnko gre za provizorja v Sto-prce, č. g. J. Košar za kaplana v Laporje. Kaplanija v Hajdini ostane izpraznjena; fara Skomer-ska se bo oskrbovala iz Vitanja.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali čč. gg. Štor, Tombah, Bratanič in Dolinar po 11 gld. in vsi štirje ustn. doplačali.
Dražbe III. 17. okt. Jožef Bučar 220 fl. v Konjicah; 18. okt. Ana Globočnik v Gorci 9800 fl. 19. okt. Jožef Rebršak 2298 fl. v Kozjem; 20. okt. Johann Wunder 2000 gld. v Mahrenbergu, Jožef Rober 511 fl. v Konjicah; 22. okt. Jožef Lovec 13.115 fl. v Konjicah.
Listič uredništva. Dopis iz Skal poleg Velenja je že prekesen za bralce „Slov. Gosp."
Tržna cena
preteklega tedna pc hektolitrih. 1 HI. = lM/,o0 vag. — 100 kilo = 1 cent in 78'/, funta.
Mesta		Pšenica		>N M		Ječmen		Oves		Taršica		Proso		Ajda	
		fl	kr	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.
Maribor .		9	70	6	20	5	20	3	10	6	60			6	80
Ptuj . .	i	9	—	6	—	5	50	3	—	6	—	5	60	5	70
Ormuž .		8	80	6	80	5	40	3	55	5	—	7	80	4	60
Gradec .		9	90	6	60	5	68	3	40	6	23	—	—	6	50
Celovec .		9	44	6	34	5	68	2	80	6	12	4	46	7	22
Ljubljana		10	8	6	50	4	55	3	25	6	40	5	36	6	50
Varaždin		8	90	6	60	5	40	3	20	6		6	80	6	40
Zagreb .		9	—	8	—	3	80	4		6	10	6	20	6	50
Dunaj j g	ti	11	30	8	50	9	75	7	30	7	50	—	—	—	—
Pest 1S	S	11	35	7	70	7	80	5	50	7	17	5	—		—
Priporočim.
Podpisani priporočuje slav. občinstvu svoje
nagrobne spomenike in nagrobne plošče,
iz pohorskega marmorja izdelane, kojih ima mnogo na izbiro. Ludwig Baltzer,
stavbarski mojster (Fabrikstrasse poprej Stichl) v Mariboru.
I.oterijne številk«* t
V	Trstu 6. oktobra 1877: 70 42 18 14 47.
V	Lincu „ „ 66 89 7 74 81.
Prihodnje srečkanje: 20 oktobra 1877.
Antonlcheil""!
v 3Iarib<>ru	I
(v gosposki ulici, v hiši gospe Payer-jeve)	9
priporočuje najskrbnišo postrežbo zagotovljaje	P
svojo zalogo že izdelane	)
jesenske in zimske obleke £
za gospode in fante	)
kakor tudi lepo izbiro robe za	■
izdelovanje zimske oblete, in Mnoy. i
Naročbam se točuo in po najnovejših zah- š tevah mode ustreza!	fc
Dobra sol.
Obče Čislano privatno sol, ki je za 14% boljša od morske v Piranu, ter navadno sol v grudah več kakor nadomestuje, dopošilja lepo posušeno in v žakljih trdno vloženo po najnižji ceni iz svoje solne zaloge.	Rupert Jud
v Celju.
JPriloga h „Slov. Gosj*." štev. 41.
Razglai.
C. k. okrajno sodnijštvo gornjegradsko objavi, da je na molbo mozirskega trga dovolilo prostovoljno prodajo njegovega tako imenovanega Weis-manovega posestva, vknjiženega pod štev. 31 po prejšnjega mozirskega magistrata.
K temu posestvu vpada: zidana, z opeko krita, prostorna hiša v Mozirskem trgu št. 25 z enim nadstropijem, potem pristava, vrt, njiva, travnik in gojzd, in meri brez pašnikov 3 orale in 62 sežnjev.
Dražba se bo vršila v Mozirju 20. oktobra 1877 predpoldnem od 10—12 ure.
Izklicna cena bo 3200 fl. a. v.
Prodajalec si pridrži 14 dneven obrok za potrjenje dražbinega izida od strani občinskega in okrajnega odbora. Dražbini pogoji leže tukaj in pri tržkem uradu v Mozirju javno na ogled.
Ker je ta prodaja prostovoljna, ostanejo vknjižene pravice dotičnikov brez ozira na kupno svoto istim zagotovljene.
Gornjigrad 4. septembra 1877.
C. k. okrajni sodnik:
Pirma m. p.
2-8 Naznanilo.
Podpisani da na znanje, da je voljen pričeti 21eten tečaj za temeljit poduk v general - basu, praktičnem orglanju in umetnem petju. Zahteva se pri učencih za general - bas nekoliko izurjenosti v igranju na klavir. Dotičniki se naj oglašajo do konec oktobra t. 1. pri podpisanem v Mariboru.
Peregrin Manih,
stolni organist in regens chori.
Preselitev.
Štejem si v čast slavnemu občinstvu naznaniti , da sem svoj že več let obstoječi obrt roko-vičarskega blaga in izdelovanje obvez iz Tegett-hofove ulice preselil v gornjo gosposko ulico hiš. št. 27, nasproti gostilnice pri „Zamorcu." Zahvaljujoč se za meni do sedaj skazano zaupanje in za obilno kupčijo, prosim da se mi tudi v prihodnje ohrani vse to tudi na mojem novem prostoru ter obetam imeti bogato zalogo prav dobrega blaga, po mogoče nizki ceni in hitro postrežbo.
Alojzij Buhta,
izdelovalec rokovic in obvezil v Mariboru.
31 l»t\IJK Bi IS A K I S.
trgovec z želez jem v graški ulici — V CELJU — v graški ulici
priporoča svojo
t	veli ko zalogo
z pravim zlatom pozlačenih	J"
nagrobnih trižev J^
potem zalogo	za prihranivna ognjišča (šparherde),
na dalje ključarsko blago za razna poslopja;
vse je v lepi obliki in iz dobre robe izdelano. Narisi, potrošni proračuni, ceniki se rado in takoj dopošljejo, ako se po njih želja izreče. Isti priporoča naposled svojo
zalogo poljedelskih strojev (mašin)
posebno (TllcltilniC ¡11 trijGfJGV za čistenje zrnja, ki so res izvrstna roba in po ceni, kakor v fabriki (Clayton & Shuttleworth).	—
\\ ( )(;<; in RADAKOTITS v Oeljvi.
Kupčija z železjem pri „zlatem sidru" — zum „goldenen Anker"
priporočuje sedaj ob začetka žetve bogato zalogo
mlatilnic na gnanje z roko ali z vitalom in z patentnimi klinčki.
Take mlatiluice so se po večletnih skušnjah in na stotine prodane skazale kot najboljše glede jibovega opravka, trpežnosti. priročnosti in nizke cene. Na dalje se priporočujejo
razni trijeri ali mašine za či-stenje in prebiranje plevelnega semena od pšenice, |rži, ječmena, ali ovsa. mnogovrstni plugi za oranje, zlasti za globoko oranje, potem okopavni in osipavni plugi, vejavniki, slamnorezni in vsi drugi poljski in kmetijski stroji. V zalogi je tudi mnogo cementiranih novih vag in ute-žev, posod za merenje zrnja, okovov za okna in dveri na izbiro , najlepše pozlačenih nagrobnih križev po najnižji ceni
¡W Cenilnik dopošljemo vsakemu brezplačno na dom, če se zanjo glasi.