Iz vsebine: LENART/ POSLANCI SKUPŠČINE O AKTUALNIH PROBLEMIH: 19. oktobra bodo zaprli magistralno cesto.....................................................stran 7 HAJDINA/ NEZADOVOLJNI Z ODLOČITVIJO O NOVIH OBČINAH: Na potezi je ustavno sodišče..................................................stran 4 SLOVENSKA BISTRICA/ PRVO JESENSKO ZASEDANJE OBČINSKE SKUPŠČINE: "Volja ljudi nam pride enkrat prav, drugič ne".............stran 7 ANSAMBEL KRIM: Presenečenje letošnjega \Ptuja....................................................stran 11 'UNESCOVA MEDNARODNA POLETNA ŠOLA ZA MUZEOLOGIJO: Zbirke kot spomin na človeštvo..............................................stran 12 ORMOŽ/ NARAVNE DANOSTI VTURIZMU NISO DOVOLJ: Turistični prospekt še dolgo v predalu? .............................................................stran 12 ČEVLJARSTVO KIDRIČEVO/DELAVCI SE ČUTIJO OGOLJUFANI »Najboljši na zavodu, slabi pa delajo«.....stran 24 KARTICŠI NISO VSI VRNIll -"V Območnaobrtna zlMmicaPtiii ima po na|ooye|šiii podatkih 1420 ^Ianov,od tegai^le do konca prelšnjega tedna Izpolcle' ae m obrtniku vrnilo okmg $e$t> $to. Ker m ka^^^s^vajKa i»!si|o noinh olirtiiih dovot|ea|» v zbornicTpri^til^/:^ bodo svolo obveznost tzpoinlif tudi dmglčlaiii. obitnazbomica po novem obit> prevzem registmobirato« PTUJ / PREVZETE VELIKE KOLIČINE GROZDJA Trgatev v Halozah in Slovenski goricah je v teh dneh že pri koncu. Številni zasebniki so svojo grozdno letino že obrali, pri Kmetijskem kombinatu - Vinarstvu Slovenske gorice - Haloze pa naj bi trgatev in prevzem grozdja končali v naslednjih dveh tednih. Prevzem grozdja zasebnikov je že končan, Kombinatovega pa so doslej prevzeli okrog 2/3. Albert Gonc iz Vinarstva Slo- venske gorice - Haloze je pove- dal, da so preko zadruge, ki je opravljala odkup grozdja od za- sebnikov, prevzeli že več kot 50 vagonov ali okrog 500.000 kilo- gramov. V tem letu so trgali tudi tisti vinogradniki, ki imajo vino- grade v najemu od Kmetijskega kombinata po posebnih pogod- bah. Kot je povedal Gonc, so iz svojih vinogradov prevzeli že okrog 110 vagonov ali 1.100.000 kilogramov grozdja. Ob začetku tega tedna pa naj bi prevzem znašal okrog 2/3. Po vseh pred- vidvanjih bodo na Vinarstvo Slo- venske gorice - Haloze pripeljali končne količine grozdja v nas- lednjih dveh tednih. Letošnja vinska letina naj bi bila nekoliko slabša od lanske - nekaj težav je vinogradnikom povzročilo vreme -, vendar se količinsko najverjetneje ne bo razlikovala od lanskih. Tudi sladkorna stopnja, kot je povedal Gonc, se v teh dneh dviguje: pri laškem rizlingu se giblje med 17 in 20, tudi šipon ima nekoliko povišano sladkorno stopnjo, obi- ranje renskega rizlinga so pričeli v teh dneh, traminec, ki je bil pri- peljan v nedeljo, pa je meril kar 25. Pozno trgatev sauvignona naj bi pričeli včeraj, pričakujejo pa sladkorno stopnjo tudi do 23. •> Tatjana Mohorko Foto:D.Sferle PTUJ / PRVO DEJANJE DVODELNEGA SKUPŠČINSKEGA ZASEDANJA Zelena luč za minoritsko cerkev, pošto in parkirno hišo v SOBOTO, 15. OKTOBRA, ZAČETEK GRADNJE PODVOZA # KNJIŽNICA IN PODLEHNIŠKA ŠOLA ŠE ZMERAJ BREZ RAVNA- TELJEV # POSLANSKA VPRAŠANJA: ŽETALE OB NEDELJAH ODREZANE OD SVETA # PRIŽGANA ZELENA LUČ ZA RUŠITEV SEDANJEGA TER GRADNJO NOVEGA POŠTNEGA POSLOPJA, MINORITSKE CERKVE TER PODZEMNE PARKIRNE HIŠE ZA 380 AVTOMOBILOV • Stran 3 2 - DOMA IN PO SVETU 13. OKTOBER 1994- TEDNllt MARIBOR, PTUJ / MESEC NOVE KREDITNE BANKE MARIBOR $estiui|st pcif edtte^ w bcuidictiii oklobiii OKTOBER JE ČAS, KO JE NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR ŠE BOU ODPRTA NAVZVEN IN NAVZNOTER * ŠTEVILNA KULTURNA, ZABAVNA IN STROKOVNA SREČANJA * SANACIJA BANKE SOVPADA S SANACIJO GOSPODARSTVA Oktober, mesec varčevanja, in 31. oktober, svetovni dan varčevanja, sta priložnost, da se Nova kreditna banka Maribor še za korak približa svojim komi- tentom. Banka, kije močno vpe- ta v slovenski gospodarski pros- tor in z njim deli dobro in slabo, ima kar nekaj razlogov za opti- mizem in poudarjanje svoje vlo- ge v slovenskem, predvsem pa v gospodarstvu Podravja. Banka, ki je v procesu sanacije, je odigrala pomembno vlogo v tre- nutni razbremenitvi gospodarstva, da bo to lahko zajelo sapo, se pre- strukturiralo in bo kasneje sposob- no sprejeti tudi nekaj bremen pre- teklosti. V regiji Podravja je banka sodelovala pri razbremenitvi več kot 40 podjetij, skupni znesek "olajšanja" gospodarstva pa znaša 24 milijard tolarjev. Banka je uspela hitro in učinko- vito izvesti tudi sanacijo v lastni hiši. V prvi fazi je šlo za odložitev starih bremen s prenosom terjatev na Agencijo za sanacijo bank in hranilnic in njihovo preložitev na poznejše, boljše čase. V drugi fazi gre za krepitev notranje trdnosti banke. Cilj je slovo od Agencije za sanacijo bank, nakar bo sledil tretji del sanacije - proces privatizacije. Podatki o poslovanju s prebi- valstvom kažejo na veliko mero medsebojnega zaupanja: v letošnjih osmih mesecih so se pri- varčevana tolarska sredstva prebi- valstva povečala za 32,5 odstotka in znašajo dobrih 11 milijard tolarjev, za 14,5 odstotka so se povečala tudi devizna sredstva in presegajo 17 mi- lijard v tolarski protivrednosti. V letošnjem letu je bilo prebivalstvu odobrenih mesečno od 2 tisoč do 2 tisoč šeststo kreditov, največ krat- koročnih, gotovinskih kreditov do 8 mesecev. Activa je postala najmočnejša plačilna kartica v Sloveniji. V sis- tem je vključenih devet slovenskih bank, med njimi pa je Nova KBM največja. Skupno je izdanih že več kot sto tisoč plačilnih kartic, z nji- mi pa je mogoče plačevati na 7521 prodajnih mestih širom države. Nova KBM uvaja novost za lažje plačevanje s kartico Activa, in sicer elektronske čitalce, s katerimi bo do konca leta opremljenih okoli 60 prodajnih mest. Ta bodo prek tele- fonske linije povezana neposredno s centralnim računalnikom banke. Nenehno se povečuje tudi promet nabančnih avtomatih, banka pa do konca leta načrtu je še pet novih. ŽIVAHEN BANČNI OKTOBER že tretje leto organizira Nova KBM v tem mesecu vrsto aktivnos- ti. Gre za razstave, predavanja, predstavitve ter srečanja s komi- tenti in svojimi zaposlenimi. Kar šestnajst večjih prireditev se bo zvrstilo do 25. oktobra, ko bo dan odprtih vrat v osrednji mariborski enoti, v Ptuju in Slovenski bistrici. Ta dan bodo občanom ponudili fi- nančno svetovanje', predstavili KBM leasing ter prikazali poslo- vanje z Ljubljansko borzo prek Borznega informacijskega sistema. Omenimo še srečanje s podjetni- ki, ki bo 19. oktobra v Ptuju. Ta oblika srečanja je bila zelo dobro sprejeta že lani, poleg Ptujapa bodo srečanja še v Lenartu, Ormožu in Ljubljani. Posebno pozornost na- menja Nova KBM upokojencem, saj so prav oni najzvestejši varčevalci. V petek, 21. oktobra, se bodo tako izžrebani upokojenci odpeljali na izlet po Prlekiji in Prekmurju. •«^J.Bračič PTUJ / S SEJE PTUJSKEGA IZVRŠNEGA SVETA Ptujski izvršni svet je odložil raz- pravo in sprejem odloka o ustanovit- vi javnega zavoda kulturni center Forum Ptuj, dokler o njem ne bo do- bil pisnega mnenja strokovnega sveta za kulturo, ki je posvetovalni organ izvršnega sveta za to področje, in dokler ne bo znana dokončna odločitev predsedstva republiške zveze kulturnih organizacij, kisklad- no z načrtovano reorganizacijo na- merava ljubiteljsko kulturno dejav- nost v bodoče organizirati v okviru sklada ljubiteljskih dejavnosti na re- publiški ravni oziroma njegovih enot po občinah. Za zdaj namreč ostaja odprtih več vprašanj, organizacija prireditev, vzgojno-izobraževalna dejavnost in gospodarjenje oziroma upravljanjeobjektovza kulturno dej- avnost, ki pa naj bi jih po ptujskem predlogu reševali v okviru novega kulturnega centra. Načrtovana reor- ganizacija Zveze kulturnih organiza- cij pa ne daje odgovora glede prevze- ma delavcev obstoječih zvez oziroma tistih, ki skrbijo za ljubiteljsko dejav- nost. Čebosklad ljubiteljskih kultur- nih dejavnosti organiziran kot za- vod, je po mnenju ptujskega izvršnega sveta smiselno, da se mu poveri tudi upravljanje oziroma go- spodarjenje z objekti za kulturno dej- avnost v smislu dobrega gospodarja. V tem primeru bi bilo nesmiselno, da bi v občini ustanovili še en zavod, ra- zen v primeru, če bi uspeli pridobiti menedžerja za kulturo, ki bo vodil in usklajeval to dejavnost. Ptujski izvršni svet je v četrtek sprejel soglasje, da se prvega oktobra povprečno za 5,1 odstotka povišajo cene dimnikarskih storitev. Še na- prej pa bo vztrajal, da se Ptuju vrne nekdanja Mestna hiša, v kateri naj bi skladno z ureditvenim načrtom in prenovo starega mestnega jedra ure- dili poročno dvorano in razstavišče. Prav tako bo z vsemi možnimi sredst- vi zavaroval interese občine na vseh kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih, ki so bila nekoč ljudsko dobro, danes pa z njimi neovirano razpolaga Sklad kmetijskih zemljišč Slovenije. Gospodarjenje s temi zemljišči mora biti sonaravno oziro- ma takšno, kot je bilo do sedaj. •♦MG i TEDNIK e naslednik Ptujskega I tednika oziroma Našega dela, ki ga je us- tanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno de- javnost HAD/O-TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Katar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo dani, Majda Goznik, Darja Lukman Žunec, Martin Ozmec, Marija Blodnjak, Dušan Sterle, Vida Topolovec in Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarič. PROPAGANDA: Oliver Težak. ■a 776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK. Raičeva 6, 62250 Ptuj, p.p.95: -o (062) 771-261, 779-371, 771-226: faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 3.640 tolarjev, za tujino 7.280 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12.2.1992 se šteje Tednik za izdelek infor- mativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katerega se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov. ANDREJ KIRM / GLAVNI DIREKTOR LABODA Tovarna oblačil Lobod iz Novega mesta se podobno kot drugi slovenski tekstilci srečuje z velikimi problemi. Od vlade predvsem pričakujejo, da jim bo končno prisluhnila in uresničila njihove zahte- ve, znižala davke in obrestne mere ter uredila tečaj. V razvojni viziji dajejo največji poudarek kre- pitvi marketinške in komercialne dejavnosti ter intenzivnemu razvijanju blagovnih znamk. Za ptuj- sko Delto, ki je s 587 zaposlenimi njihova največja tovarna, imajo podobno kot za druge svoje to- varne pripravljen načrt prestrukturiranja, ki ga želijo uresničevati tudi s podporo ptujske vlade. Tednik: Letošnji sejem mode Pomlad-poletje "95 je odpadel. Gospod Kirm, vas je to preseneti- lo? Koliko boste zaradi tega oško- dovani v poslovnem smislu? La- bod je na sejmu vztrajal in bil praktično še edino veliko tekstil- no podjetje s 70-letno tradicijo, ki se ga je udeležilo. Kakšen bi po vašem mnenju moral biti sejem mode, da bi zadovoljil proizvajal- ce in kupce? A. Kirm: "Odločitev, da sejma ne bo, meni presenetila. Mislim,da se je v našem prostoru odnos do sej- mov, tudi glede na to, da se je tržišče zožilo na samo Slovenijo, precej spremenil. Poleg tega pa koncept ljubljanskega sejma mode ni bil ja- sen in ne dorečen. Pričakovati bi bilo, da je sejem tendenčen, ne pa da ponuja prikaz tako tendenc za naslednjo modno sezono kot tudi tekočo ponudbo. To ni sprejemlji- vo. Torej me glede na vse to odpo- ved sejma ni presenetila. Na srečo s tem ne bomo seštevali izgube, prej obratno, izračunali si bomo, kakšne stroške smo si s tem prihra- nili. Seveda pa ne pozabljamo na naše kupce, ki se jim želimo in mo- ramo približati, toda na ravni, ustrezni našim izdelkom." Tednik: Kakšna je razvojna vi- zija Laboda glede na veliko kon- kurenco v tekstilni industriji in kritične razmere, v katerih je ta dejavnost? A. Kirm: "Svojo razvojno vizijo bomo pač morali prilagoditi raz- meram, ki vladajo v našem prosto- ru. Državasebo morala odločiti, ali želi zadržati delovna mesta. Če bo odgovor pozitiven, bo treba znižati dajatve. V nasprotnem primeru se bomo morali z obsegom proiz- vodnjeprilagoditi razmeram. Sicer pa je naš osnovni poudarek na kre- pitvi marketinške in komercialne dejavnosti ter na intenzivnem raz- vijanju Dlagovnih znamk." Tednik: Kakšne so zahteve in pričakovanja, ki jih tekstilci pos- tavljate vladi? A. Kirm: "Zahteve tekstilcev so stare in znane - gre za zniževanje davkov, za tečaj v sprejemljivih okvirih in seveda za manjše obrest- ne mere. Ker so te zahteve že stare in velikokrat povedane in zahteva- ne, ne verjamem, da bodo naletele na resen odmev." Tednik: Kaj lahko naredite v izvozu? A. Kirm: "Labod je lani začel s klasičnim izvozom in ga bomo širi- li. Začeli smo s srajcami Peter Ben- sen. Prve količine želimo seveda povečevati, samo znamko pa do- polnjevati. Klasični izvoz bomo razvijali tudi v ženskem progra- mu." Tednik: Labod ima svojo to- varno tudi v Ptuju. Kakšne načrte , imate z njo? A. Kirm: "Delta je s 587 zaposle- nimi naša največja tovarna. Načrti za to tovarno pa so enaki kot za vse Labodove tovarne, ki so še v Krškem, Novem mestu, Trebnjem, Ljubljani in Idriji. Načrte za prestrukturiranje in s tem možnosti za ohranitev delov- nih mest bomo predstavili tudi vla- di. Ob tem seveda računamo tudi na sodelovanje ptujskih lokalnih oblasti, ki bodo s podporo tem načrtom Delti omogočili dolgo- ročnejšo perspektivo." Tednik: Na tiskovni konferen- ci na februarskem modnem sej- mu ste napovedali, da boste ure- dili svojo prodajalno tudi v mest- nem jedru v Ptuju. Kako daleč ste s temi načrti? A. Kirm: "Naši načrti zajemajo širitev skozi lastno trgovinsko mrežo. Znotraj tega načrta naj bi v mestnih jedrih, predvsem tam, kjer so naše tovarne, postopno urejali prodajalne. To je naš srednjeročni cilj." Tednik: Za konec še vprašanje o lastninjenju Laboda. Bo ostal tovarna delavcev? A. Kirm: "Labod je v maju dobil potrjen lastninski program. Delav- ci Laboda smo večinski lastniki, saj je vseh možnih 60 odstotkov vred- nosti podjetja v Labodovih rokah, torej ostajamo podjetje delavcev Laboda." ^MG Andrej Kirm Nemški Društvo gozdarskih inženirjev in tehnikov Maribor ter Zavod za gozdove Maribor sta prejšnji teden gostila 50 gozdarjev iz nemške dežele Baden VVurtenberg, ki so si ogledali gozdove na maribor- skem in kočevskem območju. Namen obiska je bila strokovna izmenjava izkušenj med nemškimi in slovenskimi gozdarji ter obenem družabno srečanje ljudi sorodne stroke. Nemške gozdarje je zani- malo predvsem gospodar jen je z bu- kovimi gozdovi, sonaravni pristop k gospodarjenju z gozdovi, ogledali pa so si tudi nekaj pragozdov na Slovenskem. V petek so bili nemški gozdarji gostje krajevne gozdarske enote v Ptuju, mudili pa se na območju pragozda na Donački gori. ORMOŽ/DOLOČILI VOLILNE ENOTE Minuli petek zvečer se je v Ormožu sestala občinska skup- ščina, po besedah župana dr. Jožeta Bešvirja redna, izredna pa bolj zara- di naglice, s katero so jo morali skli- cati. Menda so zaradi tega morali čakati skoraj poldrugo uro na njeno sklepčnost. Na dnevnem redu je bila poleg kadrovskih zadev tudi določitev volilnih enot na območju občine Ormož. Za volitve v občinski svet so v Ormožu določili štiri volilne enote. Prva obsegaobmočjekrajevnih skup- nosti Ivanjkovci in Sveti Tomaž, kjer bodo volili šest svetnikov. Druga vo- lilna enota obsega območja krajevnih skupnosti Kog, Miklavž in Središče ob Dravi, kjer bodo volili sedem svet- nikov. Tretja volilna enota je območje krajevne skupnosti Ormož, kjer bodo volili sedem svetnikom. Četrta volilna enota obsega območji krajevnih skupnosti Podgorci in Ve- lika Nedelja, volili pa bodo šest svet- nikov. Na zadnji skupščinski seji so imenovali tudi občinsko volilno ko- misijo za izvedbo lokalnih volitev. Na petkovi seji so poslanci soglašali z imenovanjem Milana Čuša za načelnika UNZ Maribor. Ker je do- sednji komandir Policijske postaje Ormož Stanko Ivanuša prevzel novo dolžnost, je Ministrstvo za notranje zadeve na njegovo mesto imenovalo Darka Najvirta iz Ormoža. Njegovo imenovanje so potrdili tudi občinski poslanci. Sprejet je bil tudi sklep o razrešitvi namestnice in imenovanju namestnika predstojnika Sekretaria- ta za notranje zadeve občine Ormož. Na to mesto so imenovali Davorina Bešvirja. Vida Topolovec BOSNA IN HERCEGOVi. NA: Po sobotnem streljanj,! Srbov na dva sarajevska tramvajj polna potnikov, v katerem jep^ uboju 20 Srbov na Igmanu šlo 2, odkrito maščevanje nad civilij^j je napetost v bosanski prestolnici le nekoliko popustila. Mirov^^ silesospet vzpostavilezračninios, z mestom, potem ko so polete s člo, vekoljubno pomočjo za krajši ča; prekinili iz varnostnih razlogov Sicer pa so na tem območju zab^. ležili kar 1100 oboroženih incj. dentov, od tega precej takih, kiso prispevali k poslabšanju odnosov med Bosanci in pripadniki Un. proforja. IRAK / KUVAJT: Iraški pred, sednik Sadam Husein je proti kij. vajtski meji poslal blizu 64.00(| mož in 350 tankov, ki so od demilj. tariziranega območja med država- ma oddaljeni le še 50 kilometrov, Zaradi iraških premikov, za kater; iraška vlada trdi, da gre le za rutin- ske vojaške vaje, je med zalivskimi državami in v ZDA prišlo do pra- vega preplaha. Na izredni seji var- nostnega sveta OZN so izrazili zaskrbljenost nad iraškim mane- vriranjem, Ameriški predsednik Clinton je Sadama Huseina posva- ril, naj ne ponavlja napak iz prete- klosti, v Kuvajt pa je poslal še400() ameriških vojakov. V zaliv ježe priplula tudi ameriška letalonosil- ka GeorgeWashington. HAITI: Haitski vojaški povelj- nik Raoul Cedras je v ponedeljek odstopil, začasno pa ga je zamenjal general Jean-Claude Duperval, drugi človek v vojaški hierarhiji te karibske države. Cedras mora po sporazumu med ZDA in haitsko vojaško hunto od 5. oktobra pre- pustiti oblast izgnanemu predsed- niku Jeanu-Bertrandu Aristidu,v zameno pa bodo voditelji hunte pomiloščeni. Z amnestijo sta se strinjala oba doma haitskega par- lamenta, le Aristide je še ni podpi- sal. *** AVSTRIJA: Nedeljske držav- nozborske volitve v Avstriji so se končale s političnim potresom. Obestranki avstrijske vladne koa- licije - Socialdemokratska in Ljudska stranka - sta plačali viso- ko ceno. Medtem ko je SPO zbrala le 35,2 odstotka glasov ali kar 7,5 odstotka manj kot pred štirimi leti, je konservativna Ljudska stranka dobila le27,7 odstotkagla- sov, kar je za 4,5 odstotka manj kot leta 1990. Tudi skupna udeležba na volitvah je bila z 78,3 odstotka: slabša kot na predhodnih volit-| vah. IRSKA: V spopadih med var- nostnimi silami in razjarjenimi demonstranti v katoliškem delu Belfasta sta bila v noči na nedeljo lažje ranjena dva policista. Šestde- set demonstrantov je v zgodnjih jutranjih urah metalo kamenje in steklenice na policiste ter vojaške izvidnice, zakaj, pa niso sporočili. Aretirali so dve osebi. KITAJSKA: Ministrstvo za zunanje zadeve LR Kitajske je potrdilo, da so v petek zvečer v provinci Xinjiang izvedli še en jedrski poskus. Državna agencija Xinhua ni poročala o moči eksplo- zije, tako da je moč sklepatlo njei samo po potresu, ki ga je eksplozija povzročila in so ga izmerili av- stralski seizmografi: 6,1 do 6,3 stopnje po Richterju. ITALIJA: Desettisoči romar; j ev so se v soboto in nedeljo zgrnil' vRim,naTrgsv.Petra. Prišli so i^ vsega sveta, največ iz Italije. To bil vrhunec v praznovanju let^ družine, shod, ki ni bil samo podO" ba tihe zbranosti pobožnih verni' kov, marveč tudi ljudska veselic^' Papež je bil videti čil in veder, kju'' težavam zaradi počasnega okre- vanja po operaciji kolka, in pn; pravljen sera ter tja pokazati sVi smisel za humor. Pripravil: D.Sterl« f CDNIK -13. OKTOBER 1994 POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3 Izvedeli smo DELAVCI EME DOLANE USTANOVILI SINDIKAT Težav v tovarni Eme v Dolanah noče in noče biti konec. Vedno znova se zapleta z izplačili osebnih dohodkov zaposlenim. Sedaj jim lastnik Emil Mlakar dolguje plače za julij, avgust in september ter regres za letni dopust za letos, nekaterim pa tudi za lani. Ker izhoda iztežav ne vidijo več, pomoči pa praktično ni od nikoder, so končno spoznali, da bodo nastale proble- me lahko lažje reševali le, če se bodo povezali in ustanovili sindikat. Usta- novna skupščina podružnice Neodvisnih sindikatov je bila 7. oktobra. V sindikat se je včlanila dobra polovica delavcev. Kot je povedal predsednik podružnice Slavko Veselič, se bodo z lastnikom najprej pogajali o plačah, regresu za letni dopust in o drugih prejemkih, ki pripadajo delavcem. Tre- nutno so delavci iz proizvodnje na brezplačnem dopustu. Eden od proble- mov, ki ga želijo rešiti, pa je tudi vprašanje podaljševanja zaposlitve iz me- seca v mesec. Večina delavcevtovarne Eme v Dolanah je mladih, ki si želijo ustvariti trajno eksistenco, s takšnim načinom pa je to nemogoče. Slavko Veselič je tudi povedal, da delavci razumejo težave, v katerih je tovarna, ne morejo pa več prenašati tega, da se jim izplačilo plač odlaga iz tedna v teden, tedni se podaljšujejo v mesece, na koncu pa denarja ni od nikoder. V NEDELJO V JURŠINCIH PRIREDITEV DAROVI JESENI VJuršincih bo to nedeljo že druga prireditev Darovi jeseni, ki jo organi- zira krajevni odbor SKD Juršinci v sodelovanju s SLS. Pričeli jo bodo ob 11. uri s povorko vozov, na katerih bodo prikazali različna kmečka opra- vila, nadaljevali pa s kulturnim programom. V krajevnem središču bo po- tekal živahen semenj, na katerem bodo obiskovalci in domačini lahko ku- pili najrazličnejše kmečke dobrote. Prireditev Darovi jeseni ima štiri pome- ne: verski - z njo se bogu zahvaljujejo za vse darove, kulturni zaradi ohran- janja tradicije, gospodarski zaradi prodaje in turistični, saj se s prireditvijo povečuje zanimanje za ogled kraja. Glede na lanskoletne izkušnje se Juršinčanom ni bati za obisk. KOSTANJEV PIKNIK IN ZABAVNE IGRE NA JELOVKAH Prebivalci zaselkov na Jelovicah in taborniki Kvedrovega odreda bodo v soboto, 15 oktobra, ob 1 4. uri na nogometnem igrišču pri Sv.Bolfen- ku pripravili kostanjev piknik. Domačini in taborniki bodo izpeljali nekaj šaljivih tekmovanj in ocenjevanje največjih in najlepših kmetijskih pridel- kov. Za zmagovalce imajo že pripravljene bogate nagrade. Pokrbeli bodo tudi za veliko pečenih kostanjev, mošt, domače dobrote in zakurili kres, da obiskovalcev ne bo zeblo. Če bo vreme primerno, se pri Sv. Bolfenku, ki je najvišje ležeči zaselek v ptujski občini in je zato od tam eden najlepših razg- ledov po pokrajini, obeta lep in vesel dan. Se še odločate ali bi se podali na piknik? Naj vam^ zaupamo, da je cesta na Jelovice gramozirana in v dobrem stanju. (DLZ) PRVO SREČANJE KORANTOV Skupina korantov Poetovio iz Ptuja pripravlja v soboto, 15. oktobra, zvečer v prosvetni dvorani v Podgorcih pn/o srečanje korantov. Kot je povedal predsednik Milan Arnuš, je to srečanje namenjeno enotnejšemu delovanju in nastopu posameznih skupin korantov na pustnih in drugih prireditvah doma in po svetu, zato jih pozivajo, da se srečanja udeležijo v čimvečjem številu. Doseči želijo predvsem svojo organizacijo, svoje pred- stavniško, povezovalno in pogajalsko telo, saj so prepričani, da so jih do sedaj mnogokrat vlekli za nos. Srečanje bo zagotovo zanimivo tudi zaradi izmenjave vtisov z nastopov korantov doma in po svetu. Da bi utrdili zrahljane vezi, pripravljajo po srečanju veliko korantovo veselico. (OM) _PTUJSKI TELEVIZIJSKI UTRIP Tudi tokratni ptujski televizijski utrip bo za večino zanimiv. Osrednji do- godek zadnjih štirinajst dni v ptujski občini je bila 125-letnica ptujske gimnazije, v Juršincih so pričeli obnavljati zdravstveno postajo, v gleda- lišču je nastopil avstrijski pravljičar, v Žetalah so organizirali tradicionalni kostanjev piknik, manjkal pa ne bo tudi vinogradniški utrip. V glasbenem delu sobotne ptujske telvizijske oddaje si bomo lahko ogledali še prispevek z jubilejnega 25. festivala domače zabavne glasbe in nastop mlade obe- tavne ptujske pevke Moni. V soboto bo ptujska televizija pričela oddajati ob 21. uri, v nedeljo pa bodo oddajo ponovili ob desetih. Se drobna zani- mivost, ki bo seveda najbolj zanimala Ptu jčane: eden od pogojev za mest- no občino je bil tudi lasten televizijski program. Pripravila: AlG Predsednik Vojteh Rajher je že v vabilu napovedal možnost dvodelnega 45. skupnega zase- danja Skupščine občine Ptuj. V torek seje predvidevanje izka- zalo za resničnost: potem ko je skupščina, sicer nenehno na meji sklepčnosti, vendarle opravila polovico točk dnevne- ga reda, jo je predsednik zaradi utrujenih (odhajajočih) pos- lancev prekinil in najavil nadal- jevanje naslednji torek. Največ so si poslanci obetali od razprave in odločitev glede odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskih svetov v novous- tanovljenih občinah. To točko so s trinajstega mesta zaradi pomemb- nosti tudi prestavili takoj za pos- lanske pobude in vprašanja. Pos- lanci SKD so si izborili celo 10-mi- nutni odmor za medsebojno uskla- ditev. Ker pa je že potekel rok za te odločitve v sedanji skupščini, je bilo vse skupaj samo razprava brez posebne teže in morda zgolj izražanje želja, kako naj o tem odločijo volilne komisije v novih občinah. V bistvu pa torkove ugo- tovitve poslancev in pravne stroke opozarjajo na nemoč v spreminjan- ju meja bodočih občin, njihovih sedežev ter volilnih območij, saj je vseskupaj temeljito in zaenkrat do- končno določeno v zakonu. POBUDE IN VPRAŠANJA POSLANCEV Marsikaj pa bi se dalo, glede na pobude in vprašanja poslancev, spremeniti na drugih, za počutje ljudi pomembnih področjih. Iz krajevnih skupnosti Žetale in Sto- perce prihajajo pritožbe na odločitev avtobusnega prevoznika o ukinitvi nekaterih prog. Predvsem ob nedeljah sta kraja tako avtobusno odrezana od sveta, zaposleni v Majšperku pa morajo po popoldanskem delu do doma tudi do 12 kilometrov daleč pešačiti. Da je nesreča še večja in ironična,so Zetaleizgubileavtobu- sno povezavo z bodočin občinskim središčem Majšperkom. KS Ivana Spolenaka dajepobudo za ureditev Rogaške ceste, mnoge zanima začetek gradnje ptujskega podvoza. Poslanca iz KS Videm za- nima gradnja plansko usklajenega in za letos predvidenega telefon- skega omrežja, ptujskega poslanca motijo različne reklamne table v mestu in daje pobudo za sprejetje ustreznega odloka, da bodo re- klamne table mestu v ponos, nepa v sramoto. Da pa odloki le niso vse, pove vprašanje poslanca iz Majšperka, zakaj se ne izvaja odlok o plakati- ranju. In kako je z nadaljnjo gradnjo ceste Sikole - Sestrže - PtujskaGoraPKljubobljubamseje modernizacija na meji s Halozami ustavila. Delno je na vprašanja od- govoril predsednik IS SO Ptuj Branko Brumen: "Formalni začetek gradnje podvoza bo v sobo- to, 15. oktobra. Petrol mora do kon- ca leta preseliti bencinski servis, gradnja pa bo po vsej verjetnosti tako le stekla na pomlad. KS Vi- dem bo tudi deležna dela sredstev, predvidenih za širitev telefonije - tistih, ki so bila predmet spora tudi v občinski skupščini." ZA IMENOVANJA IN PROTI NJIM Pri odločitvah o kadrovskih vprašanjih se je znova rahlo zatika- lo. Knjižnica Ivana Potrča še vedno nima ravnatelja, saj kandidatka tudi tokrat kljub podpori občinske kadrovske komisije in sveta Zavo- da zaradi strankarskih interesov ni dobila potrebne večine 53 glasov, enak negativen razplet je bil pri so- glasju k imenovanju ravnatelja OS Podlehnik. Kaže, da skupščina z minimalno sklepčnostjo in potreb- no večino vseh poslancev pač ni več uspešna na področju spornih ka- drovskih vprašanj, v nespornih pa jesoglasno imenovala Antona Hor- vata za ravnatelja Glasbene šole, Hildo Slekovec za ravnateljico OŠ Ljudevita Pivka, za načelnika Uprave za notran jezadeve Maribor Milana Čuša ter člane svetov v šte- vilnih ptujskih zavodih. V nadaljevanju ni povsem uspel poskus hitrega postopka pri spreje- manju odloka o gospodarskih jav- nih službah, ki naj bi predstavljal krovni odlok tudi za bodoče nove občine. Pripombe in pomisleki so ga zadržali na osnutku, v predlogu pa mora občinska vlada upoštevati pripombein stališča poslancev. Po- dobna in na ta odlok vezana je bila tudi usoda odloka o ustanovitvi delniške družbe Komunalno pod- jetje Ptuj. Poslanci pa so podprli hitri pos- topek in nato brez pripomb sprejeli očitno dobro pripravljeno gradivo za spremembo ureditvenega načrta za prenovo kareja 14 v Ptuju. Prižgana je torej zelena luč za rušitev sedanjega ter gradnjo nove- ga poštnega poslopja, minoritske cerkve ter podzemne parkirne hiše za 380 avtomobilov. Zadnja ovira so investitorji in finance. •^J.Bračič GOVORISC.,. ... DA je na mestu nekoč (ali morda še vedno) predvidenega odlagališča NSRAO v Dobrini nastala motokrosistična steza. Boljša torej rohneča in smrdeča nevarnost kot pritajeno in ubi- jajoče sevanje. ... DA se je poslanec z roba se- danje ptujske občine vprašal: "Ker od 4. oktobra velja zakon o novih občinah, res ne vem, sem občan občine Majšperk ali Ptuj. Nikoli se nisem boril za dvojno državljanstvo, mar imam sedaj dvojno občanstvo?" ... DA je imela kulturna ministri- ca na fešti v Žetalah čudovit go- vor. Marsikdo bi bil na tak go- vor upravičeno ponosen. Smo- la je le v tem, da je prišla dve uri prepozno in ga uspela posre- dovati pričujoči javnosti. Tako obetaven nastop ni dosegel pričakovanega navdušenega aplavza. ... DA so ptujski rokometaši doma izgubili, razočarani navi- jači pa so se hoteli znesti nad avtomobili gostov. Pri tem so pozabili, da se mnogi Ptujčani vozijo na leasing in so tako v bistvu brcali sami sebe. ...DA je pred kratkim gorelo v ptujskih bungalovih. Govorice kot možen vzrok vnetja navaja- jo plamenečo strast trenutnih "počivalcev". MARIBOR / ODPRLI 2. MEDNARODNI SEJEM GOSTINSTVA IN TURIZMA Včeraj so v Mariboru na Taboru odprli 2. mednarodni sejem gostinstva in turizma, ki gaje v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije pripravilo podjetje Sejmar. Na njem se predstavlja 316 razstavljalcev, od tega četrtina tujih. Najpo- membnejša novost letošnjega sejma je turistična borza, ki bo zaprtega tipa in bo potekala ju- tri od 10. do 17. ure. Organizi- rana bo po vzoru tovrstnih av- strijskih in nemških borz, na njej pa bo sodelovalo 36 ponud- nikov in več kot 40 kupcev. Cilj borze je navezati čim več pos- lovnih stikov. V okviru sejma Gost-Tur bo od 12. do 14. oktobra potekal tudi 41. tradicionalni slovenski gostinski in turistični zbor, ki prav tako pris- peva k uveljavitvi slovenskega tu- rizma. Zanimivost letošnjega sej- ma so tudi trije specializirani sej- mi: Meso '94, Mleko '94 in sejem pekarstva in slaščičarstva. Med drugimi prireditvami letošnjega Gost-tura velja omeniti še jutrišnji posvet o vinskih turističnih cestah Slovenije, na katerem bodo pred- stavili idejni projekt vinskih turis- tičnih cest Slovenije, program dela v letih 1994 in 1995 ter predvideno organiziranost ponudnikov na vin- skih turističnih cestah Slovenije, ki so jo kopirali po ptujskem gospo- darsko interesnem združenju Poe- tovio Vivat. Ptujska predstavitev na letošnjem sejmu bo kvalitetnejša od lanske in bo na 36 m^ razstavne površine, kar je v bistvu del nove stojnice Ptuja, v okviru katere se bo v bodoče Ptuj predstavljal na turis- tičnih sejmih in ob drugih prodaj- nih in tržnih priložnostih, ki jih bo organiziral Poetovio Vivat. Kot je povedal ptujski občinski turistični minister Peter Vesenjak, bo Ptuj predstavil dosedanje rezultate na področju turizma, GIZ Poetovio Vivat, njegovo celostno podobo, organiziranost in aktivnosti ter nove turistične ponudbe, ki so jih za organizirane skupine in posa- meznike oblikovali za naslednjo sezono, z njimi pa bodo sodelovali tudi na turistični borzi. Cilj letošnje predstavitve Ptuja na sej- mu Gost-Tur ješebolj utrditi mes- to in vlogo Ptuja kot napredne tu- ristične občine in čim bolj uspeti z novimi turističnimi ponudbami. Ptuj se predstavi ja v hali D. • Vida Topolovec SLOVENSKA BISTRICA / LIKOVNA RAZSTAVA JOŽICE TOMAZINI v likovnem salonu gradu Slovenska Bistrica razstavlja do sobote, 15. oktobru svoja likovna dela Jožica Tomazini iz Slovenske Bistrice. že v nižji gimnaziji je postal pozoren na njeno delo in jo ka- sneje tudi usmerjal njen ta- kratni likovni pedagog aka- demski slikar Janez Vidic. V letu 1955 je za sliko Žetev pre- jela drugo nagrado na Unesco- vi svetovni razstavi šolske mla- dine v Tokiu, dve leti pozneje pa Prešernovo nagrado takrat- ne prve državne gimnazije v Mariboru, Srečanje s slikarko Zoro Brenčič - Zalokar v letu 1989 je Jožici Tomazini dalo novih ust- varjalnih moči, tako da je v nas- lednjih letih nastalo mnogo raz- stav, večinoma samostojnih. Razstavljala je po raznih krajih Slovenije in tudi v tujini. Na pre- hodu iz leta 1993 v leto 1994 je razstavljala v Miinchnu. O njeni razstavi se je tamkajšnji časopis Siiddeutsche Zeitung zelo po- hvalno izrazil. Slike Jožice To- mazini si je ogledala tudi slikarka Lisbet Braren - Weinrich, lastni- ca galerije Nymphenburg v Miinchnu, in ob tem zapisala "Jožica Tomazini je zelo nadarje- na, njeni akvareli so tehnično brezhibni". Slike, ki jih tokrat razstavlja v grajski galeriji, izražajo neko pla- host ustvarjalke, sočasno pa nje- ni tehnično brezhibni akvareli izžarevajo veliko nežnosti in Iju- bežni. Rože in še enkrat rože, po- horska krajina v lepih jesenskili barvah, motivi iz grajskega parka in še nešteto drugih so na ogled vse do sobote. Vida Topolovei Jožica Tomazini s šopkom rož, kijih je prejela ob odprtju razstave. Zatrdila je^ da jih bo brez dvoma naslikala. foto: VT OB TEDNU OTROK / OTROŠKI ŽIVŽAV NA GOMILI PRI PTUJU Na žalost sta dež in mraz pokvarila veselje in zabavo kakim 150 šolarjem, ki so se minuli petek udeležili otroškega živžava na Gomili pri Ptuju. Prišli in pripeljali so se iz neka- terih sosednjih šol z željo, da se srečajo in spoznajo s svojimi vrstniki ter se skupaj pozabavajo. Organizatorji - Osnovna šola Juršinci in člani Turističnega društva Gomila - so se potrudili, da bi srečanje steklo brez večjih težav, toda že po dobri uri petja in plesa z gostom Aleksandrom Ježem so se otroci umaknili pod streho, na toplo, ter se ogreli ob skodelici čaja, ki so jim ga ponu- dili v domačiji pri Slačkovih v neposredni bližini razglednega stolpa, kjer je potekala priredi- tev. Kljub temu je omenjena ura za- bave minila v prijetnem vzdušju, na plesišču pa je bilo poleg učiteljic in učiteljev moč opaziti tudi ptujskega župana Vojteha Rajherja ter ministrico za kultu- ro, šolstvo in šport Kristino Šam- perl-Purg, ki jima je malo migan- ja ob glasbi ter v družbi otrok v hladnem vremenu še kako prišlo prav. Tekst in foto: Dušan Sterle Na Gomili je bilo kljub hladnemu vremenu veselo Raf se je skrival za borovcem in ni mogel odtrgati pogleda. Šime je nenadoma zagledal pred seboj vreščečega jurišnika, ki je nad glavo vihtel nekaj dolgega in zvijajočega, ter planil po browningu. Ni bil več tako hiter kot včasih in za trenutek je pomislil, daje z nji- mi konec, bombaš bo odvrgel eksploziv, še preden ga bodo lahko zaustavili. Kaj dela Adriano? Zakaj ne strelja, on je čelni mitraljezee. Mar ni več le gluh in je še osle- pel? Adriano! V odgovor je iz sprednjega dela tanka zatolkel mitraljez, hip za- tem je vskočil Miro, na- zadnje je tudi Šime prav usmeril cev in pritisnil na gumb.Tojeto,SidiAzeiz! Ogenj na koncu cevi in vsakih deset nabojev se ogenj podaljša v svetlečo črto, po kateri naravnava orožje. Pajčevina na nebu. Max sprva ni bil videti poško- dovan. nato se je desnica v ko- molcu odtrgala in v visokem loku odletela izven obroča svet- lobe. Konec in razsulo je prislov trenutku; vzbuh brizgajočega kamenja, prsti, borovcev, krvi, mesa in kosti se je združil v en sam oblak, ki je poletel v zrak, treščil na tla ter se premetaval pod kroglami, ki še kar niso ho- tele odnehati. Šime je spustil sprožilec, mi- traljez pa ni nehal mleti. Pričel je tolči po mehanizmu in ga končno ustavil. "STOJ!" je zakričal. Miro je odnehal takoj, Adriano pa po sunku z nogo, ki ga tokrat ni bilo treba naročati. "JEBEMTI BOGA! JEBEM- TI!" je zarjovelo v slušalkah. "ŠIME, JEBEMTI VSE PO \TISTI! N.ALEPIŠ TISTO TVO- JO NALEPKO NA MOJ MI- TRALJEZ IN GOR NAPIŠEŠ MITRALJEZ M 19119A4,TO PRENESEM! AMPAK, DA NA- LEPIŠ ŠE ENO NALEPKO NA SPROŽILEC IN GOR NAPIŠEŠ SPROŽILEC OD MITRALJEZAM 19119A4! JE- BEMTI BOGA! KAKO NAJ STRELJAM, ČE MORAM NAJ- PREJ PRASKATI DOL PAPIR! JEBEMTI! A?" "ADRIANO, DAJ MIR!" "NIČ MIR! JEBEMTI, KMALU BOŠ NA VSAKEGA OD H250 METKOV NALEPIL TISTI TVOJ PAPIR IN NAPISAL ME- TEK OD MITRALJEZA M 19119A4! IN VSAKEGA BOM MORAL JAZ DOL SPRASKATI PREDEN GA IZSTRELIM! JE- BEMTI!" Šime je globoko zardel. Je mogoče, da gluhci prično brati misli in odkrivati v človeku želje, ki jih je v sebi komaj in po dolgem boju zatrl. Napad je bil najboljša obramba: "ADRIANO, DAJ MIR! A BI TI RAD, DA VSE POZABIM! IME- NA SO VSE. KAR SE ČLOVEK UČI CELO ŽIVLJENJE! VSE! POJ JIH PA POZABI IN NI VTČ ČLOVEK! POJDI GLEDAT MOJE STARŠE! A TI JE .J.V SNO! SEDAJ PA MIR! "ŠIME, JEBEMTI..." "HEJ, VIDVA!" se je vmešal Miro. "Kaj če bi se raje posvetili onemu na cesti?" "Ja. prav imaš!" je rekel Šime. "ADRIANO, NA OBHOD TRU- PLA!" "A SI NOR? RAZMETALI SMO GA NA POL KILOMETRA, KJE PA JAZ LAHKO TAKO DALEČ HODIM, JAZ SEM STAR!" Tako torej, odpoveduje pos- lušnost. Šimetu je bilo jasno, da se bo mitraljezee kujal vsaj de- set minut in zato nanj ni mogel računati. "ADRIANO, KRIJ NAJU! Miro, pojdi z mano in rzemi av- tomat!" Jezus, je rekel Raf. Če stopim ven, me bodo prerešetali. Prah na cesti se je polegal in ustrašil seje, da bo kmalu zagle- dal tisto, kar je od Maxa ostalo. Izza svetlobe sta previdno sto- pila dva starca, obadva v unifor- mah. eden z a\1omatsko puško, drugi pa s pištolo v roki, in se počasi približala ostankom na cesti. Previdno sta se ozirala okoli in Raf se je nagonsko po- tuhnil. "Ej," je rekel oni z avtomatom, "nobenega orožja ni videti! Samo nekakšni trakovi iz blaga "Ja, jaz sem mislil..." "Jaz tudi!" "Kaj pa je tako divjal in jurišal! Prav mu je! Si ti razu- mel, kaj je vpil, a?" "Ne čisto, zdelo se mi je, kot bi klical očeta." "Ja, jaz sem tudi imel tak občutek. Ti, a so to norci? Zagle- da tank, teče proti njemu in se dere oče!" "Če ne bi videl, ne bi verjel." Tisti s pištolo je pristavil: "Ne povej tega tistemu zoprne- mu Adrianu!" "Nebom." "Vseeno moramo biti malo bolj previdni. Počasi bi že mora- li dohiteti tisto Acovo nečakinjo in ne bi je rad imel na vesti." "Ja, čudno, hitro hodi za neko- ga s celine." "Mlada je še." "Ja." Raf se je ugriznil v spodnjo ustnico. Dekle z ladje ni na var- nem v vasi, marveč nekje v goz- du. na poti k vili. Zbrati mora po- gum in se pokazati upokojence- ma ter upati, da ga ne bosta ustrelila. Verjetno ne vidita pre- več dobro in bosta o njem mislila kot o novem teroristu. Mogoče bi moral nekje najti belo zastavo? "Hej," je živčno siknil starec z avtomatom, "nekdo je pri tanku! Zakaj Adriano ne strelja?" Raf je med spodnjima dvema lučema temne gmote zagledal obris majhne postave. * Ana je gledala spako pred se- boj in ni mogla ukrotiti drhten- ja. "Ja," je rekla, "zebe me..." "Na žalost," jo je tolažil Lojze, "nimam ničesar, s čimer bi te lahko ogrnil." "Vem. Vem." Divje je kimala. Svetloba ni segala globje od njegove gole rame in nikakor si ni želela vide- ti ostanka. "Lahko ti dam roko na rame, dobro roko, levico, ki m i je nekoč dajala kokice, če hočeš?" Ana je razumela le, da se jo pošast hoče dotakniti, in komaj je zadušila krik. "Ne, hvala, mi je že bolje. Se že ne tresem več. Sem se že pogre- la." "Ja, res se manj treseš. Me ve- seli." Molčala sta. Ana je vedela, da mora gledati vanj, v te nore oči pred seboj, hkrati pa je po- skušala vse, da bi pogled zame- glila in videla čim manj. "Poznam te," je rekel. "Ti si tista punca z ladje. Tista dostoj- na punca, ki bi jo laliko predsta- vil mami in očetu in bi skupaj popili čaj. Takega posebej pri- pravljenega in ne že prej skuha- nega za goste." "Z ladje?" "S trajekta, videla sva se tam. verjetno me nisi opazila, ker sem bil takrat še čisto dru- gačen. Bolj žalosten, nisem se še smejal." Bil je eden od fantov z ladje' Moj Bog, ja ne tisti koščeni. Rama je govorila drugače. Tisti mišičnjak ali pa oni zraven, ka- terega obraza se nikakor ni mo- gla spomniti, oblečen pa je bil tako kot nekaj sošolcev iz ve- roučne skupine. In verjetneje šf eden med njimi prej na cesti kli- cal očeta? Kaj sedogaja:'Kjejf stric? Tisti fant:' -Nadaljevanje prihodnjih' fEDNIK -13. OKTOBER 1994 NAŠI KRA.n INUUD.TE -7 IUH8INCI / CESTE, VODOVOD, ELEKTRIKA, TELEFON, ZDRAVSTVENI DOM l^rai^ leseni vaftifo Vkrajevni skupnosti Juršinci sodoma pridni in marljivi ljudje, jse zavedajo, da lahko s svojim denarjem in delom, če ga opleme- litijo s prispevkom ožje in širše skupnosti, veliko naredijo. Ob ftošnjem krajevnem prazniku, ki so ga praznovali skupaj s gasil- ,jna Grabšinskem Bregu - slednji so bogatejši za novo gasilsko Qt\\o, kije prav tako rezultat skupnega dela krajanov in krajevne liUpnostI - so se lahko pohvalili s kar nekaj dosežki, zlasti na ko- munalnem področju. Tudi letos jim je uspelo asfalti- .jti skoraj 3,5 kilometra cest, v jovi telefonski centrali je 500 šte- vilk, pričeli so obnavljati [Nravstveno postajo, v kateri bo udi vrtec, kmalu bodo nadalje- vali dela pri vodovodu na Gomi- lo, kjer načrtujejo tudi velik vo- johram - ta bo napajal širše jbmočje Slovenskih goric. Pri jsnovni šoli Juršinci načrtujejo gradnjo večnamenske dvorane, kjer bo tudi telovadnica. Projekti so že v izdelavi, pri gradnji pa bo podobno kot pri gradnji šolskega prizidka pomagala krajevna skupnost. Predsednik sveta KS Juršinci Alojz Kaučič ob tem, ko našteva letošnje akcije v krajevni skup- nosti, ne pozabi omeniti dobrega sodelovanja s Ptujem, s katerim bi se povezali, če ne bi uspeli do- biti svoje občine. Nenazadnje so letos veliko naredili tudi pri sa- naciji posledic treh neurij, ki so močno razdejale makadamske in asfaltirane ceste. Ker denarja od drugod niso dobili, so morali uporabiti svojega, da so lahko za- gotovili nemoteno življenje in delo ljudi ter prehodnost tega območja Slovenskih goric, ki postaja iz leta v leto turistično bolj zanimivo. Ta konec tedna Juršinčani znova vabijo, da jih obiščemo na znani prireditvi Darovi jeseni. •>MG LENART / POSLANCI SKUPSCINE O AKTUALNIH PROBLEMIH Poslanci lenarške občine so se v petek srečali na letošnji prvi jesenski seji. Raz- pravljali so o letošnjih volitvah, sprejeli predlog odloka o izvedbi volitev v svet občine in o izvolitvi župana, dali soglasje, da se na osnovni šoli Cerkvenjak uki- ne dvoizmenski pouk in pri osnovni šoli Voličina uredi nova športna dvorana. Potrdili so, da Jakob Matjašič postane ravnatelj osnovne šole Cerkvenjak. Telo- vadnico v Voličini naj bi pričeli graditi v prihodnjem letu, nove učilnice v Cer- kven jaku pa leta 1996. Poslanci so največ govorili o aktualni temi, torej o decembrs- kih volitvah. Odločili so, da se bo jvobčini Lenart volilo v štirih vo- 'ilnih enotah, skupaj pa bodo iz- dih petindvajset svetnikov. Za Folitve župana občine Lenart so Joločili eno volilno enoto, na seji pa so izvolili še občinsko volilno komisijo. Med drugim so se po- lanci strinjali, da se na OŠ Cer- kvenjak ukine dvoizmenski pouk in potrdili pristop k in- vesticiji za gradnjo telovadnice pri OŠ Voličina, kjer naj bi manjkajoča sredstva zagotovili iz občinskega proračuna. V okviru informacij o pripravi rebalansa proračuna občine Len- art za leto 1994 so poslanci odločili, da se v prihodnje tudi v Lenartu uvede regresiranje na- kupa semen. Poslanci so se strin- jali, da Jakob Matjašič postane ravnatelj OŠ Cerkvenjak. Petkova seja pa se je zaključila s pomembno odličitvijo, ki zade- va že kar precej časa pereč pro- metni problem Lenarta. Ker niso pomagala protestna pisma in prošnje, ki so jih pošiljali na pristojne republiške organe in na ministrstvo za promet in zveze, so se odločili, da bodo 19. oktobra cesto skozi Lenart zaprli za to- vorni promet. Seveda imajo od- govorni na ministrstvu do takrat čas, da pridejo cesto pogledat in morda odločijo o njeni nadaljnji usodi. Če pa se do določenega da- tuma ne bo nič spremenilo, bodo Lenarčani magistralno cesto zaprli za tovorni promet, za lo- kalnega pa bodo uredili potrebne obvoze. Tatjana Mohorko SLOVENSKA BISTRICA / JESENSKO ZASEDANJE OBČINSKE SKUPŠČINE Prvo popoletno zasedanje so slovenjebistriški občinski poslan- ci minuli četrtek pričeli z najaktualnejšo in za nekatere zelo vročo temo, to je ustanovitev novih občin. Že v začetku minulega tedna smo izvedeli o odločitvi Državnega zbora, da bo območje sedanje slovenjebistriške občine tudi v prihodnje ena sama občina, zmanjšana samo za naselje Zlakova, kjer so se krajani na maj- skem referendumu odločili za priključitev novi občini Zreče. Ta novica pa ni bila razveseljiva za krajane Poljčan, ki so že od vsega začetka želeli imeti svojo občino, kljub temu da so se pri njih na referendumu konec maja odločili drugače. Poljčanski poslanci so povedali veliko grenkih besed, med drugim tudi, da bodo sprožili Ustavni spor. Dr. Peter Glavič, državni svetnik, ki se je udeležil četrtko- ve 33. seje občinske skupščine v Slovenski Bistrici, je pojasnil, da 'eza vse odločitve okoli lokalne Samouprave v celoti odgovoren državni zbor. Dejal je še, da je ■Najbolje, če se ljudje ne prepirajo ■^ed sabo o vprašanju novih °bčin ali volilnih enot, ker se ^ako ne bo nič rešilo. Volitve '^odo tako ali drugače 4. decem- '^'"a. Poljčančani pa lahko kasneje ^ ''eferendumom ugotovijo, ali so ^^ za to, da se izločijo iz občine Slovenska Bistrica ali pa ne. Seveda s tem poljčanskih pos- '®ncev dr. Glavič ni zadovoljil. Milan Rigler je dejal, da smo pri nas zelo daleč od vsakršne demo- kracije. Po njegovem smo v čisti diktaturi, saj o vsem odloča Državni svet. Njegov sovaščan Mirko Polanec je menil, da je krivce za sedanje stanje, ko Poljčane niso samostojna občina, potrebno iskati v občinski stavbi in se vprašati, kdo si je jemal kompetence, ki mu ne grejo. Lado Cvahte pa se je vprašal, kako to, da nam volja ljudi pride enkrat prav, drugič pa ne, saj je predlog, ki so ga bistriški občin- ski poslanci dobili na mizo, od- sev majskega referenduma. "Ne bi ponavljal, kje so vzroki za odločitev ljudi na majskem refe- rendumu, po vsej verjetnosti pa vidijo varnost v večji skupnosti," je še dodal poslanec Cvahte. Milan Kodrič, podpredsednik slovenjebistriške skupščine, je dejal, da ne razume Državnega zbora, ki je najprej določil na območju sedanje občine tri nove, nato dve, sedaj pa samo eno. Raz- pravljal je tudi poslanec Golčar in menil, da bi Oplotničani da- nes, ko so jim nekatere reči okoli lokalne samouprave bolj jasne, glasovali drugače. Tako pa so na majskem referendumu zaradi nepoznavanja in neke bojazni kaznovali sami sebe, da po dikta- tu Državnega zbora danes nima- jo svoje občine. Poslanci so kasneje kljub vse- mu le odločili, da bo občina raz- deljena na sedem volilnih enot, v vsaki pa bodo volili po pet občin- skih svetnikov. Na četrtkovi občinski seji so imenovali tudi osemčlansko občinsko volilno komisijo. yida Topolovec LENART / JAVNA TRIBUNA SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE Prejšnji teden je občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije iz Lenarta pripravil javno tribuno z naslovom "Sloveniia, kam". Na njej sta poleg le- narškega predsednika vlade Avgusta Zavernika sodelovala še predsednica od- bora socialdemokratinj Tatjana Koprol in podpredsednik stranke dr. Jože Pučnik. Govorili so o razvojnih pogledih stranke, o perspektivah Slovenije v pri- hodnje, o programu stranke ter aktualnih dogajanjih. o problematiki žensk v sodobni družbi je veliko govora in na te težave je na javni tribuni opozorila Tatjana Koprol, kije pri soci- aldemokratinjah predsednica odbora. Povedala je, da ženske ne bodo ravnodušne glede teh problemov, opozorila pa je na proble- matiko zaposlovanja, divje brezposelnosti in delikvence. Kot je poudarila, ženske ne smejo na prihodnjih volitvah stati ob strani, čeprav je njihova aktivnost v tem času premajhna. S programom odbora so, kot je povedal Koprolova, zajele vsa področja, za kate- ra menijo, da so ključnega pomena za življenje in delo v naši družbi. Dr. Jože Pučnik je govoril o premikih v slovenski politični zavesti, o poti Slovenije v Evrop- sko skupnost ter o pogledih stranke na sedanje dogajanje v Sloveniji. "Slovenija je stabilizi- rana z dogajanjem, danes imamo opraviti s sistematičnim uvel- javljanjem in maskiranjem prejšnjega obdobja," je povedal Pučnik. Med pomembnejšimi dogajanji v Sloveniji je izpostavil mariborsko afero z orožjem v po- vezavi z najdbo velike količine orožja na letališču Brnik. Ob tej razpravi se je pojavilo veliko ugi- banj, in kot je poudaril Pučnik, so vprašanja okrog teh afer vedno enaka. Kdo so tisti, ki prikrivajo podrobnosti, in kdo so tisti, ki so pri tem zaslužili, ostajajo neime- novani. Kot pravi Pučnik, taki in podobni dogodki vzbujajo sum, da se pri nas še vedno nekaj doga- ja. Ocena vsega je, da za tem tičijo konkretni ekonomski interesi, torej denar. "V državi divja neu- smiljeni boj za denar," je dodal dr. Pučnik. V razpravi so se pojavljala šte- vilna vprašanja glede sedanjaga dogajanja v Sloveniji, o lokalni samoupravi ter o novem zakonu o popravi krivic. Na javni tribu- ni so se pojavila različna mnenja, tudi takšna, ki se niso strinjala s politiko Socialdemokratske stranke. Tako so bili nekateri prepričani, da stranka premalo neredi za naše delavce, vse preveč pa o tem govori. Prevladovalo je mnenje, da se moramo manj ukvarjati s preteklostjo in več na- rediti za prihodnost. Pučnik se je ob tem naslonil na raziskavo o množičnih vojnih pobojih ter povedal, da je njihova naloga te poboje samo raziskati in pojasni- ti. Prav v tem času so v drugi fazi raziskovanja, saj so prišli do šte- vilke 30.000, vendar pri tem niso upoštevane administrativne kaz- ni. Ob tem naj bi do konca leta sprejeli še zakon o popravi krivic. Glede denacionalizacije je povedal, da je osnovna ideja pra- va, torej da se vrne tisto, kar je bilo protipravno vzeto. Še pose- bej so pri tem izpostavili vprašanje cerkve; tudi ta naj bi dobila nazaj veliko odvzetega premoženja. Kot so socialdemokrati pove- dali ob zaključku javne tribune, si bodo še naprej prizadevali za samostojnost, za pravično in pravno državo, seveda pa ob tem ne bodo pozabili na voljo vseh državljanov. Tatjana Mohorko 8-OD TOD IN TAM 13. OKTOBER 1994 TEDNl^ MODNI DELAVEC MARJAN PODLESNIK / POGOVOR O SLOVENSKI MODNI SCENI Marjana Podlesnika, lastnika modno-oblikovalnega studia iz Maribora, poznajo tisti, ki se ukvarjajo z modo. Storitve njegovega studia so namenjene vsem, ki želijo bodisi lastne bodisi tuje mod„^ dosežke predstaviti javnosti. Marjan s svojo manekensko skupino (v njej sta tudi dve Ptujcanki) poskrbi, da so zadovoljni avtorji in gledalci. Na delo, ki ga opravlja, se dobro spozna tudi po zasiugj svojega menekenstva, ki pa ga je na žalost modnih poznavalcev zapustil veliko prezgodaj. Še vedno mi zvenijo v ušesih besede ene največjih poznavalk in aktivne kreatorke slovenske modne scen^ Pavle Maurin, ki je zanj dejala, da je imel vse možnosti, da bi postal maneken svetovnega slovesa. Čeprav je danes v največji meri koreograf, manekenski pisti še ni dal dokončnega slovesa, še mika. Pred tem bo dal slovo svojemu dosedanjemu videzu: odrezal si bo konjski rep, ki je bil dolgo časa njegov zaščitni znak. večino nepoznavalcev končni izhod, ga usmerja, mu omogoča lažje delo in Za Ptuj je Marjan Podlesnik vezan od vsega začetka delovanja svoje nianekenske skupine, saj je prvo revijo pred enajstimi leti z njo imel prav v našem mestu, za butik Rabuzza. Tednik: Gospod Podlesnik, kdaj se je pričelo vaše druženje z modo? M. Podlesnik: "V tretjem letniku gimnazije, ko je bilo v Mariboru zelo popularno gibanje mode, novi val, ki ga je vodil Iko Otrin, zraven sta bili tudiznanimanekenkiJasnaTureljin Vera Hegedušič. Seznanitev z znani- mi manekenkami je bila zame nov iz- ziv. Pričel sem obiskovati enega prvih manekenskih tečajev v Mari- boru in ga uspešno opravil. Za tem sem pričel nastopati na modnih revi- jah doma in v tujini. Po zapletem zlo- mu noge pa sem se odločil za organi- zatorja modnih revij oziroma sedaj delam tudi kot vodja modneagencije. Bolje je biti dober v samo eni dejav- nosti, kot pa da iz leta v leto izgubljaš na kakovosti." Tednik: Kakšne so odlike dobre- ga manekena ali manekenke? M. Podlesnik: "Vsa odlika je v gla- vi oziroma v njegovi inteligenci, spremljanju in opazovanju okolice, svojih sodelavcev ter neprestano izo- braževanje v dejavnostih, ki so z modo povezane." Tednik: Vam je danes žal, ker niste več maneken? M. Podlesnik: "Ni mi žal, ker še vedno obstaja možnost, da se vrnem na menekensko pisto. To ni moja iz- recna želja, današnji trendi mode vključujejo tudi starejše moške, sta- rejše ženske. Tuintam še nastopam kot model za kataloge za posamezna podjetja. V tem pogledu za moškega praktično ni omejitve: v svoji skupi- ni imam manekena, ki je star 65 let in je še vedno aktiven. Starejšo žensko pa bi pri nas težko prepričali, da bi znova stopila na menekensko pisto kljub takim svetovnim trendom. Moda je pri nas še vedno usmerjena predvsem na mlade - na mlada dekle- ta od 14. do 28, 30. leta starosti. V sku- pini imamo sicer nekaj starejših let- nic, a v glavnem nastopajo kot foto- modeli." NAJELEPŠE SE MODNE PISTE IZOGIBAJO Tednik: Se za manekenstvo odločajo prava dekleta? M. Podlesnik: "Odgovor na to vprašanje je zelo težak. Se vedno pra- vimo, da najlepše hodijo le po ulicah. Zato bi jih kazalo povabiti k sodelo- vanju. Mislim, da si vsako dekle in fant, ki spremlja ta dogajanja, želi, da bi okusil manekensko pisto. Je pa res, da je želja eno, delo pa drugo. Vsak, ki želi delati kot maneken, mora trdo delati, zato jih veliko odpade, ker teh naporov enostavno ne zmorejo. Osta- nejo pa dve, tri, ki se uveljavijo." Tednik: Kaj vi osebno zahtevate od manekenke? M. Podlesnik: "To je najprej ko- lektivno delo, v katerem pa od sode- lavca ne moreš zahtevati, da je tvoj prijatelj. To je čisto profesionalno delo, v katerem ti sodelavca določijo na osnovi koreografije oziroma mod- ne revije in temu se prilagajaš. Osno- va vsega so disciplina, točnost in de- lovne navade." Tednik: Kako nastaja modna re- vija? M. Podlesnik: ".Modna revija je za kar vidijo vsi. Je pa to veriga, v kateri morajo delovati vsi členi, od prvega do zadnjega. To je tehnično-umet- niška krožna pot, ki da končni učinek pred gledalci na odru." REVIJA USPE, KO SO VSI ZADOVOUNI Tednik: Kdo je na modni pisti najpomembnejši, manekeni ali oblačila? M. Podlesnik: "Ponovno bi rekel, da je modna revija konglomerat vseh dejavnosti. Model je potrebno pred- staviti čim bolj čustveno, življenjsko, namembno, kajti v nasprotnem pri- meru bi lahko spuščali po modni pisti obešalnike z modeli. Vemo pa, da je vsako oblačilo namenjeno živemu človeku; od tega, kako je prikazano, je odvisen uspeh prodaje." Tednik: Kdaj revija uspe? M. Podlesnik: "Ko so vsi zado- voljni." Tednik: Se da v Sloveniji živeti od menekenstva? M. Podlesnik: "Mislim, da še ved- no ne. V Sloveniji je veliko agencij, nemogočih organizatorjev in šarlata- nov, ki dobesedno znižujejo kako- vost modnih revij in modne scene. Honorarji se za modno revijo gibljejo najpogosteje od pet do osem tisoč to- larjev, višj i pa so za različna snemanja - za kataloge, koledarje, prospekte in podobno. Moja velika želja je, da bi ustanovili združenje manekenov Slovenije, da bi lahko obvladali slo- vensko modno sceno in bi vedeli, kdo kam spada, ter da bi prišli v kratkem do vrhunskih manekenk. Zato smo lani že začeli izbirati najboljše mane- kenke. V tujini vsak model - tudi su- permodel - pripada neki agenciji, ki zanj ureja vse, kar je povezano z nje- govim delom. V Sloveniji je trenutno še tako, da je večina revij sestavljena iz petih, šestih menekenov - petih žensk in enega moškega. To je najce- nejša oblika, ni nobenega vprašanja glede tehnike, svetlobe, scenske opreme, prostora, lahko je disko, gos- tilna ... Zame je edina kvalitetna revi- ja v Sloveniji modni bazar; govorim o učinkih tehnike, svetlobe, scene, skupine manekenov. Tej pa se v zadnjem času pridružujejo modnere- vije nekaterih butikov, ki želijo na tem majhnem modnem področju predstaviti novo vizijo mode z indivi- dualno kolekcijo." Tednik: Kakšno je vaše osebno videnje slovenske mode? M. Podlesnik: "Kot vemo - tudi sam sem tekstilec in delam na propa- gadnem področju - se je naša moda svetovno že dokazala. Zal pa je zaradi gospodarskih razmer v največji meri usmerjena v izvoz. Imamo nekaj izra- zito dobrih kreatorjev tudi že v indi- vidualni proizvodnji, prej pa so bili samo v industrij i. Mislim, da ima Slo- venija najmanj deset, petnajst dobrih kreatorjev, ki se lahko kosajo s sve- tovnimi. Zal pa nimajo možnosti za promocijo svojih kolekcij." Tednik: In kakšen je vaš stil oblačenja? M. Podlesnik: "Osebno se zelo rad oblačim modno in športno. Z vesel- jem oblečem sako, obleko, kravato, v prostem času pa oblačila, ki so prijet- na za na kožo. Najbolj pa v sloven- skem modnem svetu sovražim pri moških bele nogavice, hlače brez pasu in kravate, ki so zvezane vnaprej in takeostanejo tudi nekaj mesecev." NAŠI POLITIKI SO DOBRO OBLEČENI Tednik: Kako so oblečeni naši politiki? M. Podlesnik: "Zadnja leta, odkar zanje skrbi znana modna tovarna, moram reči, da je njihov stit oblačen ja na visoki ravni in da sledijo modnim trendom, če pogledamo nji- hove srajce, kravate in oblačila. Tojt napredek, ki prinaša uspeh tudi v po- litičnem in mednarodnem sporazu- mevanju." •»MC Marjan Podlesnik. fotot OH TEDNIK -13. OKTOBER 1994 POSLOVNA SPOROČILA - 9 10 - OD TOD IN TAM 13. OKTOBER 1994- TEDNIK •» AOOLFZIZEK/TUDITOJENEWAGE 2. nadaljevanje VRSTE MAGIJE Naštejmo najpomembnejše vrste magije, ki jih srečujemo dan- danes. Visoka magija, imenovana tudi "theurgija", se osredotoča na "luč" in poskuša vzpostaviti stik z osebnim angelom varuhom. Nizka magija se izvaja za dosego prak- tičnih ciljev, recimo za pridobitev želenega ljubezenskega partnerja, za povečan je premožen ja, za ozdra- vitev, za boljše delovno mesto ipd. Bela magija skuša obuditi pozitiv- ne arhetipe nezavednega in si za to izposojabožanstva izrazličnih kul- tur, zato tu kar mrgoli egipčanskih, grških, rimskih, keltskih ter dru- gih bogov in boginj. Črna magija časti pol človeške, pol živalske like, kot so hudič, rogata božanstva, Li- lith in druga poosebljenja demo- ničnega. Rdeča magija je blizu črni magiji, od nje se razlikuje predvsem po obredih. Vse naštete vrste magije so baje prisotne tudi na Ptuju. Vsaka od naštetih vrst magije je strogo obredna. Obredi dajejo pris- otnim občutek, da so dvignjeni nad dolgočasno vsakdanjost, da se na- hajajo v neki drugi, magični re- sničnosti; opravljen je nekakšen čudežen prehod iz malega, klavrnega življenja v veličastno bi- vanje, iz utesnjenih zemeljskih raz- mer v svobodo kozmičnih širjav, iz navadnega človeka v posvečenca, ki se enači z bogovi. Zato ni čudno, da se magom kar vrti od lastne veličine in pomembnosti. SATANIZEM Satanizem je zavestno čaščenje zlih sil v okviru črne magije. Pravi satanisti pa so bolj redki po splošnem prepričanju. Domneva- jo, da se jesatanizem pojil iz pogan- skih verovanj neukega ljudstva, da sta maša in duhovnik, ki spreminja kruh in vino v Kristusovo telo in kri,v zvezi z magičnimi silami. Žev 7. stoletju je toledski koncil prepo- vedal zadušnice, ki so jih peli za žive ljudi, torej očitno z morilskimi nameni; iz te prakse je nastal tudi izraz "črna maša", ki pomeni zadušnico za umrle, a so si ga pris- vojili satinisti za svoje obrede. Or- ganizirane satanistične skupine skoraj zagotovo niso nastale pred 17. stoletjem. Iz zgodovine so znani posamez- niki, ki so si s satanističnim delo- vanjem pridobili grozljivo slavo. Eden najhujših, francoski plemič in maršal Gilles de Rais (1404- 1440), je Satanu na čast na grozovit način pomoril mnogo otrok, pre- den so ga odkrili in obesili; menda je prav on model za grozljive ljud- ske zgodbe o Sin jebradcu in o krva- vi kamri, kjer je moril svoje žene. V17. stoletju je javnost razburila afera, ki je prinesla na dan satanis- tične zločine abbeja Guibourga, vendar so afero hitro zadušili, kar je bila vanjo vmešana tudi madame de Montespan, ljubica francoskega kralja Ludvika XIV., ki se je hotela s črnimi mašami znebiti svojih tek- mic pri kralju. Tudi največji sata- nist 19. stoletja zloglasni abbeBol- lan jebil sprva goreč in pobožen du- hovnik, kasneje pa ga je čaščenje Satana zapeljalo v najgnusnejše zločine; menda je pri neki satanski črni maši žrtvoval enega lastnih otrok. Iz njegovega "Satanovega hrama" imamo izčrpno poročilo o tem, kako je izgledala takšna črna maša: besedilo maše so govorili na- zaj, razpelo obrnili na glavo, mini- stranti so bili naličeni razuzdanci, oltar jebil telo gole ženske; ko so na vse načine oskrunili hostijo, so mašo zaključili z divjo spolno orgi- jo, pri čemer se niso menili niti za najbližje krvne vezi med ude- leženci. V 20. stoletju se Aleister Crowley sicer ni imel za satanista, a njegovi nauki in praksa niso bili daleč od satanizma. Silovito je sovražil krščanstvo in podobno kot newa- gevci trdil, na Satan ni sovražnik človeka, pač pa da je Življenje, Lju- bezen in Svoboda. Nekoč je izpeljal magični obred, v katerem je kras- tačo krstil za Jezusa Kristusa in jo pribil na križ. Njegovo delo je do- polnil in zaokrožil itahjanski pisa- telj Giancarlo Perrilli, ki je imel sebe za Crowleyjevo reinkarnacijo in si je kot tak nadel ime Frank Rip- pel; naukom svojega "prednika" je dodal šespolneobrede, poveličeval učinke droge, egoistično svobodo in življenje, ki je"onkraj dobrega in zla". Znan je tudi Francoz Vincent Fournier, ki se ima za renkarnacijo znane čarovnice Alice Cooper; v svojih popevkah propagira sado- mazohizem, agresivnost in de- struktivnost. SATANOVA CERKEV Današnji satanisti še zdaleč niso kos pokvarjeni in zli fantaziji kake- ga Crowleyja. Leta 1966 je bila v Kaliforniji sicer ustanovljena tako imenovana "Satanova cerkev", ki oznanja nekrščanska načela mate- rialnega uspeha in neomejenega te- lesnega užitka, a za njeno okolje ni to nič posebej pohujšljivega, saj se večina bolj ali manj odkrito ravna po istih "vrednotah". Satanizem se širi predvsem med mlajšimi, pri čemer jim jeSatan simbol upora zo- per starejše, zoper okostenele poli- tične in religiozne sisteme - v ime- nu odprtosti, razumevanja, osvo- bajanja, naravnosti, duhovnosti in drugih privlačnih vrednot. Zlo to- rej nastopa v preobleki dobrega in od Satana se pričakuje, da bo svoje častilce naredil pristnejše, bolj človeške, saj jim bo pomagal zav- reči staro tiransko in licemersko moralo. Verniki Satanove cerkve so prepričani, da se je začela Sata- nova doba,znakeza njegov- za njih osvobajajoči - prihod pa vidijo v "smrti Boga" in v "kulturi svobodne spolnosti". Vendar ta preobleka do- brega žal slej ko prej odpade in iz- pod osvobajanja se pokažejo sov- raštvo, nasilje, podvrženost dro- gam in spolni razvrat. Glede satanizma smo Slovenci na tekočem. Pojavil se je v 70. letih s seksualno revolucijo, vendar le v zaprtih krogih. V njih je krožila ci- klostirana izdaja Crowleyjeve "Knjige zakona", ki je nekakšen sa- tanistični evangelij. NEVARNOSTI MAGIJE Magija vsebujemnogepasti,zato jenevarno ukvarjati sez njo. Žesta- ri Judje so spoznali to in zato strogo prepovedali vsako magijo, naj je bila bela ali črna. Za krščanstvo vel- ja ta prepoved še toliko bolj. Krist- jana si ni mogočezamisliti, da bi za- klinjal svojega Boga, kot to počno čarovniki: "Pečem kri in telo in dušo Velike Aradije, da ne bo našla nemiruinnepočitka in bo vseskozi grozno trpela, dokler mi ne izpolni najgloblje želje." Temeljna drža kristjana je sprejemanje božje vol- je: "Zgodi se Tvoja volja!" Boga ni mogoče prositi za čarovniško moč in iz magične formule ne more nas- tati molitev: nobena direktna pot ne vodi od čaran ja k veri. Ukvarjanje z magijo ni brez ne- varnosti za dušo in telo, tudi če to poskušamo le za šalo. V starih časih so se z magijo ukvarjali profesio- nalci, posebej izšolani in trenirani za ta posel; poleg tega jebila magija del družbenega življenja, urejene- ga in nadzorovanega s celo vrsto obredov, zakonov, navad, običajev. Vse stare kulture so brez škode uporabljale droge, tehnike ekstaze in magijo, ker so bile tako struktu- rirane, da so jih obredno nadzoro- vale. Danes se pa s tem ekspermen- tira kar tako in kot se komu zdi: vse skupaj se jemlje zelo zlahka kot vrsto mode in nekateri se hvalijo s svojimi "peak experience" in "ome- ga doživljaji" ter kako so si s tem "skrtačili svojo podzavest". A v podzavesti prav vsakega člo, veka se skrivajo sile, ki so resda lahko ustvarjalne, lahko pa tudj strašnein uničujoče; če jih neodgo, vorno razvezujemo in vzpodbuja- mo z raznimi tehnikami ekstaze,se nam lahko zgodi, da bo iz naše pod- zavesti planilo kaj takega, kar nam nebo všeč in česar ne bomo več mo- gli obvladati. Nevarnost ješe toliko večja, če se v take avanture spuščajo ljudje, ki so še neoblikovani zaradi svoje mladosti, ki so duševno in du- hovno labilni, neuravnovešeni, nezreli, histerični... Prav take pa magijenajboljmika.Posledicetega početja so lahko razpad osebnosti, duhovna zmedenost, preganjavica, nenadzorovani izbruhi podzavesti, agresivnost in destruktivnost, tele- sne(psihosomatske)težaveitd. Vse to lahko življenje takih nesrečni- kov in njihovih bližnjih spremeni v pravi pekel. Nekateri bodo rekli; To se lahko pripeti drugim, meni pa se ne bo. Vendar prihodnosti ni mogoče napovedovati in nihče ne more zagotovo vedeti, ali opisane posledice ukvarjanja z magijo ne bodo doletele prav njega. Ljudski rek pravi: Če ima hudič mlade, jih ima mnogo. In zakaj bi klicali hudiča? -Nadaljevanje prihodnjič- MARJAN SNEBERGER ODHAJA S PTUJSKEGA RADIA Minuli torek se je Marjan Šne- berger, prvi moški glas ptujskega radia, ki je na radiu opravljal pio- nirsko delo (med drugim je pred 25 leti celo napovedoval prvo radijsko oddajo lokalne radijske postaje Ormož ter vseh 25 let vodil ptujski festival), poslovil od ptujskih pos- lušalcev in kolegov. Odšel je na novo delovno dolžnost: odslej ga bodo poslušalci lahko slišali na va- lovih Radia Ognjišče. Kot jeob slo- vesu omenil, to ni dokončno slovo od ptujskega, domačega radia, tem- več bo, če ga bodo na radiu potrebo- vali, še prišel. ^VT [h; J ui zouuo ui9qo 61 :in|l!A3}S ^661 Bjqo}5io eT 'fmd XXX :o»91 A VNiaasA zoiujo !ui3qo A )0U3 qiU[l|OA lA^fDOIOp O ^lOfPO ZOPVHO aN[I390 VNIDSdailS A A A Bboiuqo B33sqo bjou9 bujijoa £ •AOiJTUjaAS i ipA 3S Ul IABJ(I q0 3DSip3JS ui nzolujo ud ZABi^jt^V 'So^ nsoudn^fs qiu -a3(bj;^ Bboiuqo BS3sqo Bioua bu^iioa 7 •A0>iiuj3AS 9 ipA 9s UI nzotujo ud ZBUiox UI pA05t|uBAi ijsoudn^is qiu -a3|bj^ Bboiuqo B93sqo Bjoua bujiioa :0{I10A 3S I>{ 'A0iIlU19AS 011A31S Ul 3J0U3 SUlipA 3|up9l -SBU OfiDOlOp 3S J3AS 15lSUI5q0 A 9A11I0A B^ U3|D •9J0U9 SUIipA ojoojop 9S J9AS l5lSUlDq0 A 3AJl|0A B7 U3I5 e •AOUB{D 93 3(9JS 19AS IiISUI5qO U3|9 'Z •(13AS i5isuiDqo :niip9S3q malu jiBp -BU A) ZOtUJO J3AS l>ISUlDqO A A0>IIUJ3AS 9J0U3 aU^lIOA 0|BD0|0p 9S lUO^JOIpO 11131 § U3I3 'I ZOPMHO INI380 A lONa HiNinoA lAipoioa o Moiao Bp(3Jds tr66l Bjqoiiio aup BJoqz BS3U5nii0d0U3qznjp ui ijsoudn^is qiuA3|BJ>i BJoqz 'Bpp BSauaznjpz BJoqz i(9s ludn^is BU zotuJO BUiDsdn^is 3| (O6/Z, 'I^IJ UI ZOlUJO ^JU -JS9A lUpBJfi) Z01UJQ 3Ul0q0 SUlOSdniJS AOJ -oqz usoujojsojd o B^io^po ^usp ■£ i>i?oj (d U? (i76/£€ UI ^e/L '£6/ZL 'SH m lupBJn) qBAji|0A qiuiBiioi o BU051B7 nuap 1 oj ZOWHO 3NOaO VNIDSdnMS A. A A. I ■G9 •J-S 'JiAsag 3Z0f up ZOWHO HNIDaO aNIDSJnMS :>!iNaHsa3HJ Bjqoi>io Y 9up 'zotuJO •fnjj UI zotuJO uiDqo nijiuisaA uiaupBjn A 9AB(q0 tuaup z IJBfpA 9UDUd ^oipo BJL uap 'S •AOiflUmS 9 l^OA 3S UI pjoSpoj UI Bfppaj^ E^IPA ijsoudnijs ijiu -asIbj;^ Bboiuqo B39sqo Bjoua bujiioa -p •A0>|iuj9AS L IP^ ?otujo iisoudn>is au fEDNIK -13. OKTOBER 1994 OD TOD IN TAM - 11 folklorna sekcija Korant iz Stojncev je organizirala pohod na frigiav. Udeležilo se ga je šest članov: Boško, Matjaž, Lojze, flliran, Mirko in Jani. Odločili smo se, da nesemo na Triglav tudi kurentovo opremo. Zgodaj zjutraj smo se zapeljali z minibusom do Pokljuke. Oprtali smo si dobro naloženenahrbtnikes kurentovo opremo in pot pod noge. Po petih urah hoda smo prispeli do Vodnikove koče. Tu smo srečali prve planince. Z zanimanjem so si ogledovali kurentovo masko in se spogledovali med seboj. Nato se je eden le opogumil in vprašal, kaj je to. Z veseljem smo mu razložili, da je to pustna maska, značilna za Ptujsko polje. Po nadaljnjih treh urah hoda smo prispeli do Triglavskega doma na Kredarici. Tudi tu so nas spreje- li z občudovanjem. Vsi so hoteli ve- deti, od kod prihajamo, kaj pred- stavlja kurentova maska, vsak se je je hotel dotakniti, hoteli so se slika- ti s kurentom in podobno. Skratka bili smo v središču pozornosti. Zjutraj nas je prebudilo sonce. Videli smo obsijani Mali Triglav, zadaj Veliki Triglav. Hitro smo se odpravili, da bi prispeli na vrh Tri- glava, ko je obsijan z soncem. Ko smo se vzpenjali proti vrhu, smo bili nenavadno tiho - verjetno zara- di spoštovanja do prvaka naših gora. Ko smo prišli na vrh, je bilo vse drugače. Veseli, nasmejani smo se spogledovali, celo vriskali smo. Razgled je bil čudovit. Zdelo se nam je, da so bližnjegore na dosegu roke. Videla se je prekrasna oblina Trente. Tej gorski idili smo še mi nekaj dodali: enega od fantov smo oblekli v kurenta. Glas zvoncev se je razlegal vse do bližnjih gora in odomeval ter se počasi izgubljal nekjev daljavi. Naš načrt je bil uresničen: kurent je bil na Triglavu. Po tem lepem doživetju se je bilo potrebno vrniti v dolino. Izbrali smo si pot čez Triglavsko škrbino do Tržaške koče na Doliču, Hriba- ricein koče pri Triglavskih jezerih. Tu smo prespali. Zjutraj smo na- daljevali pot čez Komarčo in srečno prispeli v dolino. Jani Golob MAJA FRANGEZ IZ ORMOŽA / DOBITNICA SREBRNIH CITER V GRIŽAH &asbeai talent potferfovafa po dedku Že nekaj časa je minilo od prvega državnega tekmovanja citrarjev Slovenije v Grižah v Savinjski dolini. V finalu je nastopalo 45 tekmovalcev - tisti, ki so se najbolje odrezali na področnih tekmovanjih. Absolutna zmagovalka tekmovanja je bila Ka- tarina Guzej iz Laškega, Maja Frangež iz Ormoža pa se je uvrstila med dobitnike srebrnih plaket. že nekaj časa je minilo od prve- ribor. Prvi večji nastop sem imela ga državnega tekmovanja citrar- jev Slovenije v Grižah v Savinjski dolini. V finalu je nastopalo 45 tekmovalcev - tisti, ki so se naj- bolje odrezali na področnih tek- movanjih. Absolutna zmagoval- ka tekmovanja je bila Katarina Guzej iz Laškega, Maja Frangež iz Ormoža pa se je uvrstila med dobitnike srebrnih plaket. Na tekmovanju je zaigrala dve skladbi: narodno Tam kjer teče bi- stra Žila in umetno Otožni palček. Majajetrenutnodijakinjaprvega letnika druge gimnazije v Maribo- ru, ene najtežjih srednjih šol, ka- mor ne more vsak, saj mora pred tem zbrati določeno število točk. Ob tem redno obiskuje srednjo glasbeno šolo, kjer nadaljuje študij kitare. Na gimnaziji ima pouk do dveh, nato pride na vrsto še glasbe- na šola. Ravno zaradi te njene angažiranosti je bilo z iskanjem časa za najin pogovor kar nekaj težav. Kljub temu da Majo poznam, sem izvedela veliko zanimivega o njej in njenem dedku - glasbenem samouku, ki je ob svojemu zahtev- nem poklicu rad zaigral na citre in na druge instrumente. "Citre je igral že moj dedek, ker pa so ležale zapuščene na pod- strešju, je moja mama menila, da bi bilo dobro, če bi se jih jaz pričela učiti. To je bilo pred tremi leti. Mama je potem stopila v stik s Ko- laričevo Tiliko iz Obreža in ta mi je v Mariboru poiskala učiteljico. Dedkove citre smo med tem dali obnoviti, tako da sem lahko nanje igrala, in potem sem sepričela učiti - enkrat tedensko sem hodila v Ma- lansko leto v Grižah, vendar je ta- krat bila samo še revija. Potem sem večkrat nastopala v Ormožu ob raz- nih proslavah in prireditvah. Letos sem se prijavila na regijsko tekmo- vanje citrarjev, ki je bilo v začetku leta v Oplotnici. Tam sem od vseh tekmovalcev iz mariborske regije dobila največji odstotek možnih točk, kar 86. Zgodilo se je, da sem v točkah prekosila celo svojo učitelji- co Bernardo Vauhnik iz Maribora. Mamica se je že pred tem poveza- la s citrarjem Tomažem Plahutni- kom iz Kamnika, ki mi je potem pričel dajati res strokovne napotke. Tomaž je resnično enkratni men- tor; dal mi je program, pričela sem se pripravljati za prvo državno tek- movanje in uspela," pripoveduje Maja Frangež. Pogovarjali sva se tudi o načrtih. Maja je med tem končala dva razre- da citer in naredila tudi izpit, tako da ima sedaj vse skupaj že na papir- ju. Odslej se bo enkrat do dvakrat mesečno vozila v Kamnik k svoje- mu profesorju. Njen cilj je doseči vseh pet razredov in se v igranju na citre čim bolj uveljaviti. Sedaj jo predvsem v ormoški občini že do- bro poznajo, znana pa je že tudi iz- ven občinskih meja, saj ima drugo mesto na državnem tekmovanju neko težo. Maja načrtuje, da bi imela v Ormožu ali kje v bližini samostojni koncert okoli božiča, novega leta ali pa vsaj do februarja. Povezala se bo še s kom - mogoče s pevskim zborom, ki ga tudi obiskuje, pa bi potem skupaj nastopili. Zeli pa, da bi na koncertu, s katerim se name- rava pokazati širši publiki, poleg igranja citer in petja v pevskem zboru predstavila še svoje pesmi. Maja namreč ni samo nadarjena mlada glasbenica, temveč piše tudi pesmi; objavila jih je že v več časo- pisih, tudi v Tedniku. Pesnikuje tudi sedaj na gimnaziji, kjer ima svojo mentorico, kot jo je imela pred tem v osnovni šoli. ma svojo mentorico, kot jo je imela pred tem v osnovni šoli. Oče ma svojo mentorico, kot jo je imela pred tem v osnovni šoli. Oče Stanko in mama Mira sta mi pokazala Majino sobo in številne inma svojo mentorico, kot jo je imela pred tem v osnovni šoli. Oče Stanko in mama Mira sta mi pokazala Majino sobo in številne inma svojo mentorico, kot jo je imela pred tem v osnovni šoli. Oče Stanko in mama Mira sta mi pokazala Majino sobo in številne inma svojo mentorico, kot jo je imela pred tem v osnovni šoli. Oče Stanko in mama Mira sta mi pokazala Majino sobo in številne ino v Ormožu in kasnejecelo igral v ormoškem pihalnem orkestru, vendar tako velike želje in tudi ta- lenta po igranju, kot ga je pokazala Maja, pri njiju ni bilo. "Dedkov glasbeni talent je preskočil eno ge- neracijo," dodaja mama Mira, ki je Majina managerka ter šoferka. Maja je srečna deklica. Nobena od šol - redna druga gimnazija in srednja glasbena - ter njeni kon- jički - v prvi vrsti igranjeciter - ji ne delajo preglavic. Vse nekako zmo- re, saj je takšnega 'divjega' tempa bila navajena že v osnovni šoli, in kot je povedala mama. Maja vse učenje vedno opravi sproti. Maja pa ima še druge načrte. Njen dedek Vinko je poleg citer obvladal tudi vse instrumente, ki jih igrajo tamburaški orkestri. Maja se je naučila igranja tudi na vse te instrumente in sedaj želi, da bi s prijateljicami, ki vseobiskujejo glasbeno šolo, ustanovila tambu- raški orkerster. Vida Topolovec Maja na eni izmed številnih prireditev v Ormožu. ANSAMBEL KRIM / TRIO S PEVSKIM DUETOM V vsej petindvajsetletni preteklosti ptujskega festivala se še ni zgodilo, da kateri od ansamblov začetnikov ne bi poskrbel za prijetno presenečenje: ali z drugačnim zvokom od običajnega ali pa z obetavno nadpoprečno izvajalsko kakovostjo. In tako je bilo tudi letos, vendar s to razliko, da nas je presenetil prav tisti, na katerega nismo preveč računali. Ansambel, ki obstaja dve slabi leti, v sedanjem sestavu pa komaj leto, najbrž še ne bo mogel poseči po najvišjem odličju, smo v medse- bojnem pogovoru menili nekaj dni pred festivalom. Toda zgodilo se je prav to in še več, saj si je poleg zlate- ga odličja pridobil še naslov naj- boljšega debitanta. Na ansambel KRIM - zanj namreč gre - bomo to- rej odslej morali gledati s povsem drugačnimi očmi. Iz izkušenj nam- reč vemo, da se ob kakovostno počasi rastočih ansamblih kot izje- ma pojavi tudi tak, ki tako rekočza- blesti nenadoma. Že v kratkem času prerase začetne težave in kaj hitro opravi tudi z otroškimi bolez- nimi ansambla, kot so: intonančna nečistost,slab ritem, slaba izgovar- java, nesmiselno podajanjeitd. itd., če pa ga vrh vsega sestavljajo še dis- ciplinirani ljudje in ne zgolj dobri glasbeniki, se zelo hitro uigra in je kot homogena celota že jutri sposo- ben snemanja za radijski arhiv. Ta- kih izjemnih primerov je v prete- klosti bilo že kar nekaj, in kot kaže, se jim bo sedaj pridružil še ansam- bel KRIM iz Vnanjih Goric na Ljubljanskem barju. Seveda pod čisto resnim pogojem: če bo ostal v sedanjem sestavu in če bo z enako prizadevnostjo kot doslej tudi na- daljeval! Ansambel KRIM (ime si je nadel po bližnjem najvišjem hribu) je nastal tako, kot najbrž vsi drugi: na pobudo najbolj vnetega, ki mu ni mar organizacijskih težav, mučnega iskanja dobrih glasbeni- kov in vsega hudega, kar sodi k rojstvu novega ansambla. V našem primeru je to bil kitarist Slavko Je- sih, doma iz Vnanjih Goric. Je pra- vi gorečnež, ki ga k igranju sili ni- koli potešen muzikantarski nemir in ne denar, saj je kot strojnik in lastnik podjetja materialno preskrbljen. Svojo namero je zau- pal štiriindvajsetletnemu bas kita- ristu (tudi pevcu po potrebi) Mat- jažu Repniku in ga navdušil do te mere, da sta zatem družno začela iskati še dobrega harmonikarja. Naposled sta ga le našla v osebi šes- tindvajsetletnega Tomaža Nova- ka - strojnika na čakanju. Že po dveh skupnih vajah jim je bilo ja- sno, da trio sicer dobro zveni, a da brez pevcev navzlic vsemu ne bodo zanimivi. Za začetek, so menili, bi potrebovali vsaj dva: pevca in pev- ko. S temi pa je danes velik križ, vedo povedati. Dobrih pevcev v Sloveniji skorajda ni več, kar jih pa še je, sijih ansambli drug od druge- ga dobesedno pulijo. Vendar je s pevcem šlo lažje, kot so si sprva predstavljali. Vabilu se je namreč takoj odzval štiriindvajsetletni pe- vec in baritonist Jože Sare, ki se je ravno takrat poslovil od ansambla Stopar. Veliko več sitnosti pa so zato imeli s pevko. Na časopisni oglas se jih jesicer priglasilo kar ve- liko, a kaj prida ni bila nobena. Vseeno so se odločili za "najboljšo" med njimi, meneč, da sebo z redni- mi in trdimi vajami vendarle dalo kaj narediti. Po enem letu so obu- pali. Takrat pa so zvedeli, da je prosta Jožica Brdnik, nekdanja dolgoletna in imenitna pevka žal razpadlega ansambla Ivana Rupar- ja. Povabili so jo, prišla jeposkusno na prvo vajo... in ostala! Ansambel KRIM je s tem postal popoln: trio s pevskim duetom, ki mu po potrebi pritegnešebas kitarist Matjaž Rep- nik, tako da nastane blagozvočen tercet. Od takrat je šlo zelo hitro. Že v kratkem času so osvojili celo vrsto tistih najbolj popularnih narodno- zabavnih skladb, med njimi največ Miheličevih, in se tako "oboroženi" pojavili v javnosti ... na svoji prvi veselici. Potem pa, kot da bi se utr- gal plaz! Igrali so in igrali, soboto za soboto in še ob nedeljah, dokler ni minilo leto. Medtem pa so spoz- nali, da bi bili sposobni še za kaj več kot le za veselice. Želja po izdaji lastne kasete, radijskem snemanju in nastopu v oddaji Četrtkov večer, s čimer bi postali znani tudi v širšem slovenskem prostoru, se je med njimi oglašala čedalje bolj. Najkrajša pot za njeno uresničitev pa pelje čez oder Ptujskega festiva- la, vendar najboljez lastnimi sklad- bicami. Te jim je za to priliko napi- sal Franc Korbar - Cac (Orlek kraški), vižar, za katerega je znano, da pišeiz mehkih in najbolj občute- nih globin svoje notranjosti. Nje- gove viže z besedili soproge Marte so vsaka zase majhna posebnost, prežeta s prekipevajočo gorčino in hkrati upanjem na novo sončno pomlad, ki naj vzbrsti na razvali- nah osebne sreče. Prav zaradi tega Cacove viže niso namenjene širšemu občinstvu ali celo horu- karsko industrijskim potrebam ne- katerih zasebnih založb; namenje- ne so predvsem tistim zahtev- nejšim poslušalcem, ki tudi od te zvrsti glasbe pričakujejo kreativ- nost in vsebino. In če so si krimovci zbrali Franca Korbarja za svojega ansambelskega komponista, po- tem so storili prav! Dokaz za to trditev je med drugim tudi rezultat njihovega nastopa na Ptuju. Kakšnih obsežnih načrtov kri- movci pravzaprav nimajo. Vse, kar si želijo, je sodelovanje v Četrtko- vem večeru Radia Slovenija, po- sneti kaseto in ostati v tem sestavu še vrsto, vrsto let. Naj se jim ure- sniči! Ob letu pa se spet vidimo na Ptuju! IC Sredo^mslio pochel^ le in smokve v Holoziih Da rastejo v Halozah dobro grozdje, jabolka in hruške, v gozdovih pa kostanj in gobe, ni več novica, čeprav tudi o tem pogosto pišemo. Smokvino drevo je dalo letos že drugi pridelek. Tudi kako smokvino drevo se najde tu in tam, če ne drugače, pa v ustrezni posodi, ki jo je mogoče po- zimi prestaviti na toplo. Toda pri Jumru Jumeroviču, ki je doma v Kidričevem, vikend pa ima v haloškem Sedlašku, raste smokva med običajnim sadnim drevjem. Kakih pet let staro drevo tudi rodi. Zadnja tri leta je dalo po "en pride- lek" na leto, letos pa je že drugič bo- gato obloženo s sladkimi sadeži. Verjetno je to zasluga dolgega vročega poletja in primerne lege med haloškimi griči. Poleg rodne- ga smokvinega drevesa rasteše eno, mlado drevo, lastnik pa razmišlja tudi o sajenju aktinidije, torej rast- line, ki rodi kivije. Če se bo klima pri nas, kot napovedujejo nekateri strokovnjaki, res spremenila, bo morda kdaj na haloških strminah videti tudi plantaže sadja, ki sedaj prihaja k nam iz eksotičnih krajev. •oJB 12 . OD TOD IN TAM 13. OKTOBER 1994 - TEDNIK ALEŠ GAČNIK / UDELEŽBA NA UNESCOVI MEDNARODNI POLETNI ŠOLI ZA MUZEOLOGIJO Na 23. generalni konferenci UNESCA je bila sprejeta odločitev, da se nekdanji Češkoslovaški republiki zaupa ustanovitev specializiranega izobraževaninega centra, usmerjenega v sistematično izobraževanje v muzeologiji. In tako se leta 1987 v mrežo izobraževalnih centrov in programov vključi tudi Mednarodna poletna šola zq muzeologijo (International Summer School of Museology - ISSOM). Organizacija te mednarodne poletne šole poteka pod okriljem Moravskega muzeja (ustanovljenega leta 1818) in Masarykove univerze (ustanovljene leta 1918) ter ob pomoči Ministrstva za izobraževanje in kulturo Češke republike, češke komisije za UNESCO, nekaterih nacionalnih komitejev UNESCA, Mednarodne zveze muzejev (KOM) ter nekaterih muzeoloških inštitutov iz tujine. V vsebinskem pogledu ta šola tesno sodeluje tudi j Mednarodnim komitejem za muzeologijo (ICOFOM), ki deluje znotraj KOMA. Mednarodna poletna šola je usmerjena predvsem k teoretskim vprašanjem muzeologije in k teori- ji "vsakodnevne muzejske prakse". Seveda pa to teoretsko vedenje ni samo sebi namen, saj seželi in mora oplajati v konkretni muzejski in muzeološki realnosti. Muzejski profesionalci v muzejih ponavadi razmišljajo v skladu z metodologi- jo temeljnih znanstvenih disciplin, pri tem pa pozabljajo, v kakšni in- stituciji so zaposleni. Biti npr. et- nolog ali kustos etnolog je navse- zadnje velika razlika! (Isto seveda velja za arheologe, zgodovinarje, umetnostne zgodovinarje itd.) So- dobni muzeji ne potrebujejo le dis- cipliniranih profesionalcev, tem- več tudi osveščene in izobražene muzealce, ki se zavedajo dru- gačnosti muzeja kot institucije v primerjavi z drugimi institucijami, muzejske razstave kot specifičnega kumunikativnega medija, muzea- lij kot neizčrpnega vira inoforma- cij in znanja... Seveda pa se sodob- na muzeologija ne ukvarja le z mu- zeji in z muzejskimipredmeti, tem- več tudi z nemuzejsko realnostjo. V okviru Mednarodne poletne šole za muzeologijo, katere "idejni oče" je nestor evropske muzeologi- je prof. dr. Zbynek Z. Stransky, so izdelani tri je različni študijski pro- grami, in sicer kurz "A", "B" in "C". Kurz "B" teče kontinuirano od leta 1987, kurz "B" se je pričel leta 1994, kurz "C" pa naj bi stekel v nas- lednjih letih. Kurz "B" je povezan s splošno muzeologijo, kjer je program usmerjen k umestitvi muzeologije v globalni sistem znanosti, k zgo- dovini muzealstva in muzeologije, ki socialni vlogi muzejev, k teoriji muzeologije in k muzeografiji ozi- roma aplikativni muzeologiji, ki je orientirana predvsem k metodam in tehnikam muzejskega dela (ma- nagement, marketing, razstave, odnosi s publiko, publicistika...). Kurz "C" bo, kot naznanjajo pro- grami, usmerjen k muzejski komu- nikaciji in edukaciji, temeljil pa bi naj na vprašanjih, povezanih s po- menom komunikacije, na muzej- ski komunikaciji in muzejski pre- zentaciji, na jezikih muzejske pre- zentacije (forme, tehnike ...), na kreiranju muzejskih razstav, eva- luaciji in povratni informaciji dela vmuzejih,naoblikah komunikaci- je brez prezentacije ter na prihod- nosti muzejskega komuniciranja. Ker sem se tokrat udeležil kurza "B"(leta 1991 sem končal kurz "A"), bom v nadaljevanju izpostavil osnovne značilnosti tega progra- ma, ki je povezan z zbirateljstvom in zbirkami. V tematskem pogledu lahko razdelimo program na štiri med seboj povezane tematske sklo- pe: zbiranje, selekcija, tezaurcija in prihodnost muzejskih zbirk. Otvoritveni del kurza jebil pove- zan z zbirateljstvom, in sicer z ana- lizo motivov pri kreiranju zbirk, razumevanjem evolucije zbira- teljstva od otroštva do starosti, go- vor pa je bil tudi o socialni in filo- zofski dimenziji fenomena zbira- teljstva. S ponosom lahko pouda- rim, da se je uvodno predavanje imenovalo "Zbiram - torej sem", kar je bil slogan zelo odmevne raz- stave, ki smo jo v Pokrajinskem muzeju Ptuj pripravili v letu 1992 (Zbiram - torej sem / O fenomenu zbirateljstva in privatnih zbiral- cih). Katalog, izdan ob razstavi, se uporablja kot študijska literatura na Unescovi Mednarodni poletni šoli za muzeologijo, na kar smo lahko vsi tisti, ki smo pripravili razstavo, zelo ponosni. Drugi del študijskega programa je bil povezan z vprašanji selekcije predmetov v muzejih. Na vprašanje, kaj je to muzejski pred- met, je dosti težje odgovoriti, kot se zdi na prvi pogled. Zato je po- membno, da se zavedamo najraz- ličnejših možnih pomenov in vred- nosti, ki jih v in na sebi nosijo mu- zejski predmeti. Predmeti v muzej- ih so dokumenti realnosti, iz katere so bili izdvojeni in katero pred- stavljajo. Vsak predmet ima svojo dušo in svojo zgodovino. Naloga muzealcev je, da raziščejo in nato tudi predstavijo te specifične živl- jenjske zgodbe muzejskih predme- tov. Sodobna muzeologija se tako ne ukvarja le z vidnimi informaci- jami, ki jih lahko razberemo iz predmetov, temveč tudi z nevidni- mi, torej tistirai,ki jih lahko lečuti- mo oziroma začutimo (nekateri strokovnjaki govorijo o avri muzej- skih predmetov). Seznanili smo se tudi z različnimi pomeni doku- mentacije, pa tudi z različnimi me- todami in tehnikami dokumenti- ranja. V tretjem delu programa je bilo veliko povedanega o evoluciji in različnih skozi zgodovino (od praz- godovine do danes) uporabljenih sistemih pri formiranju zbirk. Do- bili smo vpogled v različne sodob- ne modele in sisteme pri kreiranju zbirk, se seznanjali z različnimi možnimi računalniškimi obdela- vami gradiva, informacije pa smo dobili tudi o metodah in tehnikah konzervacije tako predmetov kot zbirk, informacije o potrebni tehnični opremljenosti depojev, sistemih varnosti itn. V zadnjem delu študijskega pro- grama smo diskutirali o zbirkah v različnih kulturah in državah sve- ta, predvsem pa o pomenu in vlogi zbirk (v) prihodnosti. Omenjeni podiplomski študij, ki jetrajal 14dni,jetemeljilna I7spe- cializiranih predavanjih, 11 semi- narjih, "domačih nalogah", delav- nicah in strokovnih ekskurzijah. Ogledali smo si številne zbirke in depoje v muzejih, predvsem na Moravskem in v Sleziji, pa tudi res- tavratorske in preparatorskedelav- nice, knjižnice itn. Udeleženci na mednarodni poletni šoli so bili di- rektorji, kustosi in konzervatorji iz Avstrije, Italije, Portugalske, Mal- te, Romunije, Hrvaške, Slovenije, Slovaške, Litve, Latvije, Estonije, Finske in celo iz afriške države Ga- bon. Danes uživa omenjena šola pre- cejšen ugled, na kar ne nazadnje kaže pestra udeležba tako slušatel- jev kot predavateljev, ki so ugledni muzeologi in muzejski profesio- nalci iz različnih evropskih držav in Kanade. Mednarodne poletne šole za muzeologijo kot edine med- narodne šole v Evropi s tovrstnim načinom izobraževanja nemoremo označiti kot klasični "training co- urse" in niti kot tovarno za izdelo- vanje receptov, npr. kako narediti dober muzej... Vsa ta kopica infor- macij, izhodišč, napotkov ipd. nam služi predvsem kot orodje v bodočih konfrontacijah naše vsa- kodnevne muzejske prakse z znan- jem, pridobljenim v Brnu. Šola pa ni pomenbna le zaradi pridobivan- ja novega teoretskega znanja, tem- več tudi zaradi možnosti vzpostavl- janja profesionalnih in socialnih kontaktov, izmenjave izkušenj in mendarodnega sodelovanja v vseh sferah muzejskega dela. Udeležbo na Unescovi Mednarodni poletni šoli za muzeologijo sta finančno podprla Sekretariat za družbene dejavnosti SO Ptuj in dodeljena šti- pedija Open Society Fonda. Prikaz tradicionalnih obrti in znanj v muzeju na prostem v Rožnovu pod Radomoštem. Vpogled v zbirko oblačilne kulture v Etnografskem muzeju v Brnu, Rekonstrukcija načina življenja v obdobju prazgodovine na razstavi Človek in narava v muzeju Kromeriž. Posnetki: Akš Gainik. Obnovljeni vodni mlin v Slupu na Moravskem. ORMOŽ / NARAVNE DANOSTI V TURIZMU NISO DOVOLJ TumfiM fimspekit šm dolgm v predalu? Naravnih danosti ormoški občini brez dvoma ne manjka. Pa vendar samo to ni dovolj. Mo- dernemu turistu, ki ima sicer rad lepo, čisto ter mirno pokrajino, moraš ponuditi še kaj dru- gega, kajti o krajih, skozi katere potuje, hoče izvedeti čim več. Na voljo bi mu moral biti informacij sko-propagandni material, tega pa je v ormoški občini bolj malo. Izdana je bila serija lepih razglednic, ki so nastale po predlogah mojstra fotografije Cirila Ambroža, izšla je mono- grafija Priekija z bogastvom fotografij in tekstov, dober vodnik po območju ormoške občine, nekaj posterjev, ki vabijo med vinske griče - in to bi bilo skoraj vse. Zadnje čase so pričeli izdajati svoje turistične pro- spekte posamezniki: Vinko Brenholc, ki Ima v najemu gostišče Jeruzalem v Jeruzalemu, in vinogradnik Stanko Čurin s Koga. Pred leti je prospekt za območje celotne občine izdalo podjetje Gostinstvo, a je menda že pošel oziroma je zastarel. O problemih, s katerimi se ubada ormoški turizem, je Tone Luskovič, ki je pri ormoškem izvršnem svetu na volontarski osnovi zavezan za po- dročje turizma, povedal: "Turistom, ki pridejo v neki kraj, je ob naravnih lepotah,ki jih odkrijejosamiali pa jih morajo šele odkriti, potrebno ponu- diti še kaj drugega. Ne samo za želo- dec, temveč tudi za oči. In sem gotovo sodi razno informativno gradivo, ki ga vsak sodobni turist potrebuje in ga ob prihodu v kraj, ki mu je neznan, želi vzeti v roke. Na tem področju je v Ormožu precejšnja vrzel, zato že ne- kaj časa razmišljamo o prospektu. Še najbolj to vrzel občutijo v ormoškem turističnem društvu. Dve leti že tečejo prizadevanja, da bi neke vrste generalni občinski turistični pro- spekt le 'rodili'; pa to ni nobena po- hvala, temveč prej kritika našega do- sedanjega dela." Prospekt naj bi predstavljal celotno ormoško območje na vseh področjih gostinsko-turistične ponudbe, na- ravne lepote in kulturnozgodovinske spomenike. Moral bi biti nekoliko splošnejši, pa vendar v izpovednem ter informativnem pogledu dovolj bogat, da bi zadovoljil vsakega turis- ta, ki prihaja v Ormož. Pri tem so se turistični delavci ormoške občine naslonili na Cirila Ambroža, saj so bili mnenja, da so njegovi posnetki dovolj kvalitetni in tudi izjemno lepi ter bi j ib lahko v takšnem turističnem prospektu uporabili. Ocenili pa so, da amaterski pristop pri izdelavi tako zahtevne publikacije, kot je turis- tični prospekt, verjetno ne bo dovolj, zato so izdelavo zaupali firmi Stigma. Od vsega začetka je pri nastajanju prospetka sodeloval Franc Milošič. Pomagal je pri izboru fotografij ter pripravil idejno zamisel teksta. Ven- dar so zaradi različnih pogledov tu- rističnih delavcev in ljudi, ki so zapo- dročje turizma tako ali drugače zave- zani v upravnih organih, ponovno za- mudili jesenski čas kot najudarnejši termin. Veliko babic - kilavo dete, bi dejali v stilu pregovora. Res je, da se okoli prospekta vrti preveč ljudi in vsak ima svoje želje in interese. Če se nek- do dela že loti, naj se mu pove že na začetku, ali je dobro zastavljeno ali ne, kajti ni mogoče kasneje zahtevati od avtorja, naj zamenja tričetrt foto- grafij, spremeni tekst in vse drugO' Tako imajo kasneje svoje zamisli in želje vsi - od lovcev in ribičev do tu- rističnih delavcev in tistih, ki naj bi za to področje skrbeli v občinskih upravnih organih. Na takšnen načini pa še zaradi neučinkovitosti, ko so projekti s takšno ali drugačno razlago obtičaliv predalih, in tudi nestrokov- nosti so v ormoški občini že tako al' tako izgubili preveč časa. Kaže pa, da bo preteklo še precej Drave, preden se bodo na vseh ravneh uspeli dogovori- ti in poenotiti ter bodo dali avtorju proste rokepri uresničevan ju zahtev- nega občinskega projekta. Vida Topolovec TEDNIK 13. OKTOBER 1994 ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE -13 ZETALE / MOKER KOSTANJEV PIKNIK Nekaj sto obiskovalcev |e v soboto z obiskom že tradicionalne prireditve pokazalo, da niti mraz in dež ne moreta zaustaviti želje pomagati žetalski šoli, ki naj bi v krat- kem dobila prizidek z učilnicami in telovadnico. Organizatorja - krajevna skupnost Žetale in Gastro iz Ptuja - sta svoje delo odlično opravila, a izkupiček najbrž ne bo tolikšen, kot sta pričakovala. Vendar je tako ali tako bilo zamišljeno, da je izkupiček piknika samo simbolni pričetek zbiranja denarja za prizidek. Ta je nujno potreben, saj je v Žetalah letos dovolj otrok za dva prva razreda, kar pomeni prostorsko stisko in uvajanje dvoizmenskega pouka. Dobrote kmečkih gospodinj so bile tako vabljive, da so mnogi komaj čakali, kdaj bodo razstavo "podrlF', dobrote pa razdelili. Z domačimi gospodinjskimi instrumenti (pokrovkami) so žetalski otroci zapeli: "Naša godba vam igra..." Za njimi so zapele še ljudske pevke izŽetalin okolice. Sebastijan Vogrinec, Martin Železnik, Leopold Prevolšek in Jože Polajžer so radovednim obiskovalcem pokazali, kako je potrebno žagati kostanjeve plo- he, Albert Prevolšek in Jože Stres pa sta izdelovala kolje za vinograde in zbija- la šale. Otroci so kar nekaj dni nabirali kostanje, kiso bili tokrat res debeli in sladki. Da so bili tudi slastni, so pokrbeli domačini, ki so jih vrgli na vročo pločevino. Posebej so obiskovalce piknika pritegnile Kmečke gospodinje z razstavo dobrot, domačini s prika- zom obdelove kostanjevega lesa ter učenci s prisrčnim kulturnim pro- gramom, ki so s pesmijo in verzi skušali povedati, kako lepo je v Žetalah in kako zelo si želijo novih učilnic in telovadnice. Da obisko- valcev ne bi zeblo, so poskrbeli hu- morista Luka in Pepi ter Bratje iz Oplotnice, ki so tokrat igrali predvsem polke - le tako se je nam- reč dalo dobro ogreti. V žerjavico po kostanj hodili: DLŽinTM LANCOVA VAS / FOLKLORISTI NA GOSTOVANJIH Ljudski pevci, godci in plesalci iz Lancove vasi so bili tudi letos na mnogih nastopih in tekmovanjih doma in v tujini. Gostovali so v okviru mednarodnega folklornega združenja ClOFF v Leobnu ter se občinstvu predstavili na 8. srečanju slovenskih folklornih skupin v Frankfurtu. Tudi v prihodnje jim vabil na srečanja in nastope ne manjka. Janko Jerenko, ki v Lancovi vasi vodi folkloriste in skrbi za nasto- panja, pravi, da so vsa gostovanja posebnost zase. "Vedno se vračamo s prijetnimi spomini in novimi doživetji. Poznajo nas doma in v tu- jini, veseli pa smo vsakega novega povabila. S posebno lepimi spomi- ni smoodhajali iz Leobna, kjer smo nastopili s folkloristi iz Francije, Nizozemske, Indije, Litve, Luk- semburga. Poljske, Švedske, Češke, Ukrajine, Madžarske in se- veda Avstrije. V Kapfenbergu, ki je od Leobna oddaljen dobrih 20 kilo- metrov, smo preživeli vse štiri dni, kolikor je naše gostovanje trajalo. Za skupni nastop smo se naučili še dva značilna avstrijska plesa. V dneh gostovanja smo nastopili pred Mestno hišo v Kapfenbergu, na osrednjem stadionu v Leobnu, se predstavili v velikem nakupo- valnem centru in bili gostje v hote- lu Bohlerstern. Mnogo spominov ostaja napleszbaklami, ki so gapri- pravili za vseskupine, ter na povor- ko po mestnih ulicah, ki zasluži ve- liko pohval. Dobra organizacija in prijaznost domačinov sta pomaga- li, da smo kar najbolje predstavili Slovenijo in naše mesto. S pozdravi in povabilom kapfenberškega župana Klasa Prieschla, ki smo mu prenesli tudi dobre želje našega župana, smo zaključili gostovanje, kakršnega si še želimo. Kljub utru- jenosti od številnih nastopov sobili naši vtisi obvrnitvi domovzelopri- jetni," končuje pripovedovanje Janko Jerenko. S programom ljudskih pevcev, godcev ter plesalcev so se Lancovl- jani predstavili še na srečanju slo- venskih folklornih skupin v Frankfurtu. Skupaj s folkloristi iz Ivanjkovcev so predstavili Slove- nijo našim zdomcem in njihovim prijateljem ter številnim gostom iz Slovenije. Kot je povedal Janko Je- renko, so se občinstvu predstavili s spletom domačih plesov iz Lanco- ve vasi in v novih prazničnih nošah,nakateresošeposebej pono- sni. Naporna vožnja jim je povzročila kar precej težav, saj so morali takoj ob prihodu v Frank- furt nastopiti. Kot pravi gospod Je- renko, siv prihodn ježeli jo, da bi bil takšen nastop organiziran v vsaj dveh dneh, saj bi tako lahko nasto- pili spočiti in polni energije, in prav te jim je v Frankfurtu kar zmanjkovalo. Tudi sejemske prireditve so del nastopanja in v teh dneh so gostje na nakaterih pomembnejših sej- mih po Sloveniji. V nedeljo, 23. ok- tobra, bodo skupaj z gostujočo fol- klorno skupino iz Leobna pripra- vili družabno srečanje in nastop na Selih, s plesi in pesmijo pa so se predstavili že na televiziji Sloveni- ja v oddaji Slovenski ljudski plesi - plesi iz Lancove vasi. Kot z zadovoljstvom radi povedo v Lancovi vasi, so tudi letos pred- stavili kraj in ljusko izročilo doma in v tujini. V prihodnje v skupini želijo še več mladih plesalcev ter tako z mladimi nadaljevati tisto ljudsko izročilo, ki ga v Lancovi vasi dobro hranijo. Tatjana Mohorko Pred Mestno hišo v Kapfenbergu so bili tudi folkloristi iz Lancove vasi. V Frankfurtu je bila "ukazana polka". ORMOŽ / SNEMANJE ODDAJE KARAOKE Vreme ne izbira dogodkov. Kljub temu da so si tako nasto- pajoči kot snemalci koprske tele- vizije minulo soboto želeli, da bi bilo oh snemanju oddaje Karao- ke lepo vreme, je v začetku deževalo. Obiskovalcev pa ob snemanju od- daje dež, ki je prvi dve uri lil kot iz škafa, ni motil, prav tako ne okoli 50 nastopajočih, še manj pa vodi- teljico Deso Mušič. Četudi so odda- jo snemali v Ormožu, je bilo med nastopajočimi poleg Ormožanov tudi nekaj Ljubljančanov, precej več pa Ptujčanov in Ljuto- merčanov. Snemanje je trajalo vse tja do 23. ure. Kot smo že pisali, bodo v Kopru iz posnetega gradiva naredili dve televizijski oddaji. Prva bo na spo- redu na drugi slovenski TV mreži 5. novembra ob 19. uri in ponovlje- na 8. novembra ob 16.40, drugo pa bodo predvajali na drugi slovenski TV mreži 12. novembra ob 19., po- novili pa 15. novembra ob 16.40. uri. Kljub dežju prijetno, zabavno in veselo. Foto: Štefan Hozyan Če bo šlo tako naprej, bo letošnjo jesen Ptuj in okolico obiskalo toliko gostov kot v starih lepih časih -pred letom 1991. Zelo veliko jih te dni obi- skuje ptujski grad, vinsko klet in druge zanimivosti. Turisti so navdušeni tudi nad vlakcem Ptujčanom, k i sedaj vozi pogosteje kot poleti. Ptuj se bo letos na sej- mu Gost-tour predstavil kvalitetneje kot lani. V gospodarsko interesnem združenju Poetovio Vi- vat pa si prizadevajo, da bi z imenovanjem vršilca dolžnosti direktorja vzpostavili pogoje za re- gistracijo združenja. V drugem septembr- skem vprašanju nas je zanimalo, kje je na ogled razstava Branka Lenar- ta Bivalni prostori. Od- govor je: v Miheličevi ga- lerij i. Na- grado po- krajinskega muzeja Ptuj bo pre- jela Slavi- ca Šumenjak iz Gorišnice 8L Čestita- mo! V Ptuju bo tudi jeseni več pomembnejših srečanj, med njimi je eno najpomembnejših zakl- juček mednarodnega simpozija na temo Goti- ka v Sloveniji, ki bo 23. oktobra. Ker je v Ptuju veliko spomenikov iz go- tike, bo v okviru nagrad- nega turističnega vprašanja potrebno našteti vsaj dva. Nagra- da za pravilen odgovor so muzejske publikacije in v njih skrito majhno prese- nečenje. Odgovore pričakujemo v ured- ništvu Tednika do 22. oktobra. 14 - ZA RAZVEDRILO 13. OKTOBER 1994- TEDNIK PTUJ / KARATE KLUB POETOVIO 15 tet shotokan Klasični karate je v Ptuju zaživel 1979 s prihodom Borisa Miočinovica, ki je pred tem vodil karate klub Tempo Somobor. Boris je bil reprezentant Hrvaške, dvakrat je osvojil bron na državnem prvenstvu Jugoslavije ter bil prvak Zagreba in Beo- grada. Mojstrski naziv, črni pas - 2. DAH je položil pri legendi slovenskega karatejo Tokuhiziju Takoshiju (5. DAN). Coris se je s koratejem začel ukvarjati leto 1968. Klasični karate si je v Ptuju ta- koj pridobil veliko pristašev. Tre- ningi so potekali v OŠ dr. Ljude- vita Pivka, karateisti pa so delo- vali kot sekcija Kluba mladih Ptuj. Predsednik sekcije je bil Miro Kosi. Ker pa se sekcija ni udeleževala tekmovanj in ni na- vezovala stikov z drugimi sloven- skimi klubi, je število članov kmalu upadlo. Leta 1984 je pričela delovati dru- ga generacija karateistov, ki jes tre- nerjem Miočinovičem ustanovila karate klub "Boris" in se včlanila v ZTKO (Zvezo telesnokulturnih organizacij) Ptuja. Prvi predsednik kluba je postal Srečko Sneberger, drugi pa leta 1986 Anton Korez. Na žalost so se ponovile stare napake in od entuziazma druge generacije ni ostalo nič. Ko so treninge leta 1987 prenesli v OŠ Olge Meglič, je delovanje kluba zaradi službenih obveznosti trenerja Miočinoviča skoraj povsem zamrlo. Konec 1988 pa se je pričelo novo obdobje za ptujski karate, ko je tre- ner kluba postal Silvester Vogri- nec, ki se je vrnil s študija v Ljublja- ni. Silvo se s karatejem ukvarja od leta 1976 ter je pri razvoju te veščine v Ptuju sodeloval od same- ga začetka. Velikokrat je nastopil za reprezentanco Slovenije, med drugim tudi na evropski univerzia- di v Rimu, ko je osovjil 4. mesto. Večkrat je zmagal na mednarod- nih, zveznih in republiških karate turnirjih. V kendu, japonski obliki mečevanja, pa je najboljši sloven- ski tekmovalce (dvakrat državni prvak itd.) in ima najvišji mojstrski naziv - 3 - DAN. V karateju je črni pas - 3. DAN položil pri Koijiju Sa- kuri (7. DAN), šefu inštruktorju IKSA (Mednarodna karate-do shotokan asociacija). Od leta 1993 deluje kot predsednik tekmovalne komisije Karate zveze Slovenije (KZS), je urednik biltena KZS in predsednik Kendo zveze Sloveni- je. Vogrinec ješe nosilec mojstrske- ga naziva v aikidu (2. DAN) ter us- tanovitelj in trener Aikido kluba Ptuj. Novi predsednik karate kluba je leta 1988 postal Slavko Debeljak - Jaka. Da bi poudarili občinsko pri- padnost in novo politiko kluba, so se preimenovali v Shotokan karate- do klub "Jože Lacko", sedež pa pre- nesli nazaj v OŠ dr. Ljudevita Piv- ka. Trener Vogrinec je pričel tek- movalni pristop do karateja, kar je kmalu obrodilo sadove. Klub je tis- tega leta postal član Karate zveze Slovenije. Prvi dve leti so se posevetili ekip- nim nastopom, ker so ogrodje klu- ba tvorili stari člani iz začetkov ptujskega karateja, ki niso imeli tekmovalnih izkušen). S solidnimi uspehi so nastopali doma in v tujini ter organizirali prvo karate tekmo- vanje v Ptuju za pokal Jožeta Lac- ka. Kot tekmovalci so se v tem ob- dobju najbolj izkazali: Slavko De- beljak, Franc Širovnik, Saša Ceh, Danilo Leber, Jože Cestnik - Pep, Andrej Cafuta, Zdenko Petrovič - Pero, Drago Furek idr. Kot trener- ja asistenta, ki sta vodila začetniško skupino,pasta delovala Slavko De- beljak in Saša Čeh. Leta 1991 jenastopilanovagene- racija mladih karateistov, ki so dvignili ptujski karate na evropsko raven. Trener Vogrinec je začrtal novo usmeritev: posamezni nasto- pi. Izjemne rezultate so dosegali ženski in mladinski karate, kasneje pa tudi pionirski, in to tako na državnih prvenstvih kot na medna- rodnih tekmovanjih (na treh sve- tovnih pokali v Madžarski, svetov- nem pokalu v Avstraliji, na tekmo- vanjih za Grand Prix Jablanec, Pra- ga, Gradec, Budjevice, Banska By- strica...).Letal992sosepreimeno- vali v karate klub Poetovio ter izda- li klubski bilten. Odkar so v klubu pričeli gojiti tekmovalni karate, so osvojili 62 pokalov in 112 medalj. Največ zas- lug za to imajo: Lidija Cafuta, Lil- jana Vogrinec, Andrej Cafuta, Son- ja Zumer, Elvira Karahasanovič, Borut Tement, Bojana Škrila, Si- mona Strmšek, Janez Cvetko, Go- razd Grula, Jože Kopše, Dejan Un uk. Marko Gerdk idr. Leta 1994 jetrenerVogrineczno- va vpeljal ekipne nastope, ki pa so v sorazmerju z nastopi v posamezni konkurenci. Organizirali so državno prvenst- vo za člane in članice, drugo državno ligo, tri pokale J. Lacka in pokal Poetovio, novoletni turnir, štiri občinska prvenstva in šest pri- jateljskih srečanj. Pripravili so tudi več seminarjev karateja, aikida in tai chija ter predavanj na temo bo- rilnih veščin. V klubu se je izšolalo že pet mojsrov karateja. Kot pred- sedniki kluba so delovali: leta 1991 Janez Cvetko - Dezo, leta 1992 An- drej Cafuta in od leta 1993 Liljana Vogrinec. Kot trenerji asistentje delujejo Andrej Cafuta (začetniška skupina Poetovio in pionirska sek- cija Breg - Hajdina), Aljoša Horvan (nadaljevalna skupina Poetovio) in Janez Cvetko (pionirska sekcija Destrnik). Vsako leto v klubu trenira okoli 120 članov v štirih skupinah - začetniški, nadaljevalni, članski in pionirski. KK Poetovio po množičnosti sodi med najštevil- nejša športna društva v ptujski občini. •^b.p. Mojstri karateja (z leve): Andrej Cafuta, Liljana Vogrinecin Silvo Vogrinec, Boris Miočinovic, Aljoša Horvan in Janez Cvetko. Foto: Langerhole CELJE /6. SVETOVNI KEGUASKI POKAL Celje bo od 19. do 22. okt<^^rizorišče enega največjih svetov- nih kegljaških tekmovanj - ekipnega svetovnega pokala, ki je ob svetovnem prvenstvu državnih reprezentanc drugo največje ekipno tekmovanje. Slovenijo bosta zastopala lanskoletna državno prvaka Emo Eterna Celje pri ženskah in Konstruktor Maribor pri moških. Svetovne prvakinje 1. pokala leta 1989 (od leve): Biserka Petak, Tanja Gobec, Sonja Mikac, Metka Lesjak, Marika Kardinar, Silva Razlag, Jožica Seško, Mira Grobelnik ter trener ing. Lado Gobec. Celjskim kegljavkamjetožešesti nastop na tekmovanju in dvakrat so že osvojile naslov svetovnih ekipnih prvakinj. Pomemben jebil prav gotovo naslov leta 1989, ko so si nastop na 1. pokalu zagotovile šele po razburljivem finalu takrat- nega jugoslovanskega prvenstva proti ekipi Reke. Naj ne zveni kot hvala, če ob tem omenim, da sem z drugim najboljšim rezultatom dveh dni (843) pridala takrat velik delež k osvojitvi 5. državnega nas- lova in s tem k nastopu na svetov- nem pokalu na Dunaju. V ekipi ni velikih sprememb, saj bo letos nastopalo še šest igralk, ki so poleg prvega osvojile naslov še leta 1991 v Bratislavi. To so: Mari- ka Kardinar, Marta Zupane, Mira Grobelnik, Metka Lesjak, Biserka Petak, Jožica Šeško, ob njih pa še Ljuba Tkalčič in mlada Katja Le- dinek (iz "zlate" ekipe leta 1989 manjkajo Sonja Mikac, Hrvaška, ter Tanja Gobec in Silva Razlag, ki sta prenehali tekmovati). Ob tem velja omeniti, da pri ženskah ne bo branilk naslova, saj lanske svetov- ne prvakinje iz ekipe Elore (Madžarska) letos niso osvojile naslova državnih prvakinj. Ekipa mariborskega Konstruk- torja letos nastopa tretjič in brani lanskoletni naslov. V moški konkurenci je prijavlje- nih 13, v ženskih pa 11 državnih prvakov. Zanimivo bo spremljati največje mojstre svetovnega kegl- janja, ki so na zadnjih svetovnih prvenstvih letos 1992 v Bratislavi in letos spomladi v Ludwigshafnu (Nemčija) posegali po naslovih svetovnih prvakov. Med te prav go- tovo spada tudi dvakratna svetovna prvakinja iz Bratislave, članica EmaEterneCeljeMarika Kardinar ter člana mariborskega Konstruk- torja Hary Steržaj in Franc Kirbiš, ki sta z reprezentanco Slovenije osvojila naslov svetovnih prvakov tako leta 1992 v Bratislavi kot letos v Nemčiji. Prvenstvo se bo pričelo v sredo, 19. oktobra, ob 11. uri. Slavnostno ga bo odprl predsednik Republike Milan Kučan, svojo udeležbo pa je najavil tudi minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. Sledili bodo polfinalni nastopi (19., 20. in 21. oktobra), v soboto, 22. oktobra, pa bo veliki finale najboljših štirih ekip v vsaki konkurenci. Upamo, da s slovenskim zastopstvom! Silva Razlag JUDO Na mednarodnem prvenstvu za člane in kadete v okviru Iršičevega memoriala so nastopili tekmovalci iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Italije. V tej močni konkurenci so se imenitno odrezali trije judoisti ptujske Drave. V konkurenci kadetov je Dejan Vogrinec prepričljivo osvojil prvo mesto v kategoriji do 65 kg, Sebas- tijan Kolednik pa jeklonil šele v fi- nalu kategorije do 60 kg in tako za- sedel drugo mesto. V članski kon- kurenci je v kategoriji do 78 kg nas- topil Bogdan Lešnjak. Po treh gladkih zmagah in tesnemu porazu proti kasnejšemu zmagovalcu Bev- cu je zasedel zelo dobro tretje mes- to. Doseženi rezultati potrjujejo do- bro pripravljenost ptujskih judois- tov. T. Vidovič DVAKRAT ZMAGALI V CELJU v okviru prvega kola 1. državne lige so judoisti Drave v soboto nas- topili v Celju proti celjski ekipi Iva Reye, Gorišnici in Kopru. V prvem srečanju so gladko pre- magali ekipo iz Kopra z rezultatom 10:4 (42:20). Zmage so dosegli Se- bastjan Kolednik v kat. do 60 kg, Tomaž Krajncvkat. do71 kg,Bog- dan Lešnjak v kat. do 86 kg, Filip Leščak do 95 kg in Anrej Murko nad 95 kg. V srečanju proti ekipi Gorišnice so judoisti Drave izgubili že0:6,pa nato vseeno s tremi gladkimi zma- gami Kranjca, Ozimiča in Leščaka ter taktično odlično vodeno borbo Murka proti Ličini dosegli po- membno zmago v borbi z zaključni playoff prvenstva. Proti celjski ekipi Iva Reye Ptujčani niso nastopili v komplet- ni postavi. Kljub visokemu porazu 3:11 so se mlajši tekmovalci zelo dobro upirali večkratnim držav- nim prvakom. Zmgo je dosegel Bogdan Lešnjak, neodločen izid pa Marjan Ozimič. Ekipa Gorišnica je proti Celju iz- gubila z rezultatom 2:12, v odločil- nem dvoboju proti ekipi Kopra pa je z veliko sreče po visokem začet- nem vodstvu na koncu le zmagala z rezultatom 8:6 in si s tem zagotovi- la udeležbo v naslednjem kolu. Ptujski judoisti potujejo v nas- lednjem kolu v Ljubljano, kjer se bodo pomerili z ekipama Olimpije in mariborskega Železničarja. Tanja Vidovič ROKOMET DRAVA - INŽENIRING ŠARBEK 19:20 (10:9) Ptuj ■ športna dvorana Center, gledalcev 450, sodnika Juratovec z Vrhnike in Puntarič iz Logatca. Drava: Krauthaker, Pisar 3, Privšek 4, Terbuc, Hrnjadovič 2, Belšak, A. Potočnjak 1, N. Potočnjak I, Vugrinec 1, Mešl 7, Mikuličin Mla- kar. Rokometaši ptujske Drave so v tretjem kolu gostili ekipo Inženi- ring Šarbek iz Litije. Srečanje se je za Ptujčane začelo dobro. V osmi minuti so imeli prednost štirih za- detkov (vodili so namreč s 5:1), nato pa so pričeli delati napake v obrambi, v napadu ni bilo več izde- lanih akcij, pa tudi slabo so strelja- li. Gostje so ponujeno priložnost izkoristili in vztrajno nižali rezul- tat ter se do odmora domačim roko- metašem približali na vsega zade- tek razlike. V drugem delu igre so gostje iz Litije najprej rezultat izenačili, nato pa povedli. Vodili so celo s tre- mi zadetki razlike. Srečanjesejelo- milo pri rezultatu 11:11., ko je domači igralec Hrnjadovič zastrel- jal sedemmetrovko, domači vrater Krauthaker je obranil sedemme- trovko, v dveh protinapadih pa nis- ta bila uspešna Mešl in Vugrinec. Prava drama je bila nekaj minut pred koncem, še posebej v zadnjih dveh minutah igre. Pri rezultatu 19:19 je po nekaj minutah na klopi vstopil v igro Renato Vugrinec. Z desne strani je imel lepo pozicijo za strel proti vratom Litijčanov, a je na žalost zadel samo vratnik. Ko je že kazalo, da se bo srečanje končalo z delitvijo točk, so gostje šest se- kund pred koncem dosegli zmago- viti zadetek. Danilo Klajnšek II. LIGA - VZHOD • VELI- KA NEDEUA - INTERIER KRŠKO 20:19 (10:10) Športna dvorana v Veliki Ne- delji, gledalcev 200. Sodnika: A. Vereš, J. Vereš iz Bakovcev. Velika Nedelja: Kovačec, R. Me- sarec, Trofenik 3, Gregurič, Ivanuša 3, Kumer 3, Bezjak 7 (6), Leben, Ko- ciper, Belec, A. Mesarec 3, Lah. Mlado domače moštvo, katerega povrečna starost je komaj 191et,jev izenačeni tekmi, na kateri je bil re- zultat 16 krat izenačen, zasluženo premagala renomirane goste, ki veljajo za najtesnejšega kandidata za osvojitev prvega mesta in uvrsti- tev v prvo ligi, saj so se pred prvenstvom okrepili s petimi prvo- ligaškimi igralci iz Ljubljane Slo- vana in trboveljskega Rudarja. KADETI • VELIKA NEDEL- JA - DRAVA 15:10 (8:5) Velika Nedelja: Gašparič, Strman 3, Erhatič, Planine 2, Kvar, Hergula 2, Kokol 2, Vajda 4, Brodnjak 2, Trstenjak. Drava: Berlič, Katar, Zajšek 2, Šuen, Djekič 2, Petrovič, Črnivec 1, Vinkler, Kac 5, Valenko. V prvenstveni tekmi kadetov so domačini zasluženo premagali moštvo Drave iz Ptuja. V.T. PYRAMIDIA - GORENJE 19:26 (12:13) Dvorana v Veliki Nedelji, sod- nika Jože in Alojz Vereš. RK Pyramidia: Baklan, Hrga, M. Sandor 1, Zabavnik 4, M. Roškar, Zl. Roškar 1, Kostanjevec I, Ivančič 1, Hadšet 2, F. Šandor 1, Ranfl 2, Te- ment. V soboto zvečer so rokometaši Pyramidie iz Moškanjcev v Veliki Nedelji gostili velenjski RK Go- renje. Prvi polčas je potekal v pov- sem izenačeni igri. Ekipi sta se ne- nehno menjavali v vodstvu, rezul- tat je bil kar devetkrat izenačen. Tik pred odmorom so gostje prvič povedli za dva gola, a domačini so še uspeli znižati izid na 12:13. V drugem polčasu je bila ekipa iz Ve- lenja bolj zbrana, medtem ko so domačini zamudili vrsto lepih pri- ložnosti, zato se končnemu uspehu niso mogli nadajati. Rezultat ob koncu srečanja jebil 19:26. MB KOŠARKA / DRŽAVNA C LIGA - VZHOD Ptuj: Arnuš (4), Kotnik (20), Damiš(32), Rozman (9), Rojko (15), Siračevski (8), kukovec, Indžič (2), Latič, Jagarinec (4), Majal. Trener: Bojan Bedenik. Sodnika: Gled (Šentilj, Jerič (Pra- gersko). V sredo, 5. oktobra, se je v športni dvorani Mladika v Ptuju igralo prvo kolo državne C like v košarki. Pomerili sta se ekipi domačega KK Ptuj in KK Kungota. Kljub maloštevilnim igralcem je bilo v dvorani pravo športno vzdušje. Že v prvih minutah so domačini igral- ci prevzeli pobudo na igrišču. Ob odmoru je razlika znašala že šestindvajset košev (57:32) in v drugem polčasu še samo naraščala ter se do konca tekme celo podvoji- la. Domači trener Bedenik je poslal v igro tudi mlajše igralce, ki so po- kazali disciplinirano in borbeno igro. K zmagi so predvsem pripo- mogli zunanji igralci domače eki- pe. Med njimi velja omeniti Mat- jaža Damiša, ki jez meti za tri točke (8/11) zmedel gostujočo obrambo in bil z dvaintidesetimi točkami najboljši strelec na tekmi. Z zmago nad KK Kungota so ptujski košarkaši prevzeli prvo mesto na lestvici v C ligi. Naslednja tekma doma bo v pe- tek, 21. oktobra, 19. uri v športni dvorani Mladika med KK Rogla in KK Ptuj. Vabljeni ljubitelji košarke! _ODBOJKA_ ^IMIiFflljBI V Cb^ Odbojkarji OK Ptuj so v soboto v drugem kolu tretje državne odboj- karskelige gostovali vCelju pri OK Celje in zmagali z rezultatom 3:2. Ptujčani so igrali v postavi: Miha Petrič (kapetan), Gorazd Selišek, Brane Travnikar, Damir Kranjc, Robert Krajnc, Damjan Krampelj, Zvonko Janžekovič, Matjaž Farič, Mitja Centrih, Jure Bojnec in Zo- ran Vučkovič; trener Damjan Sa- mojlenko. Igrali so zelo borbeno in med njimi ni bilo posameznika, ki bi odpovedal. Po ocenah sodnikov in favoriziranih domačinov so gle- de na lansko sezono, ki je bila nji- hova prva, zelo napredovali. Vse ljubitelje odbojke vabijo ptujski odbojkarji v soboto na tek- mo tretjega kola, ko bodo doma igrali z ekipo Lenarta. Damjan Samojlenko TEDNIK -13. OKTOBER 1994 ŠPORT -15 Strelec treh zadetkov za Dravo Tomaž Emeršič. Fofo:LKotar _________PTUJ / JESENSKI KROS '94_ HerfosiioifiiAitii^aiiti mSkaliSI lleslriijfi^ me JI sfednini C&niiaof^ Gr(iovremeieminulipeteksicerponagaialoŠportnizvezi,orga- nizatorici jesenskega občinskega krosa, ki so ji priskočili na pomoč tudi vojaki učnega centra Ptuj, zato pa je bil rezervni ter- min v ponedeljek kot nalaščza prireditev. Na krosu je sodelovalo vseh 16 osnovnih šol ptujske občine ter vse srednje, čeprav nekatere od slednjih niso prijavile svojih ekip v vseh kategorijah. Kljub temu je bila množičnost očitna, za kar gre pohvala tudi vsem pedagogom - učiteljem telesne vzgoje, ki so pri- pravili svoje ekipe ter tako vplivali na dobre rezultate teka. Najboljši trije iz vsake kategorije bodo to soboto nastopili na tradi- cionalnem republiškem krosu Dela v Brežicah, ki je že 29. Odhod ekip bo ob 8. uri izpred dvorane Mladika. POSAMIČNI REZULTATI: - mlajši dečki A - letnik 1982, 1000 m: 1. Vlado Emeršič (OŠ Cir- kulane), 2. Tomaž Vindiš (OŠ Breg), 3. Damir Kelenc (OŠ Gorišnica) ■ mlajše deklice A - letnik 1982, 1000 m: 1. Tanja Lorbek (OŠ Cir- kulane), 2. Mateja Ratek (OŠ Dor- nava), 3. Simona Hanželj (OŠ Destrnik) - mlajši dečki B - letnik 1981, 1000 m: 1. Marko Strgar (OŠ Olge Meglič), 2. Matej Markež, 3. Robi Irgl (oba OŠ Destrnik) - mlajši deklice B - letnik 1981, lOOOm: l.AnjaGolub(OŠPodleh- nik-Zetale), 2. Jasmina Vindiš (OŠ Videm-Leskovec), 3. Urška Jurič (OŠ Ljudski vrt) - starejši dečki A - letnik 1980, 1000 m: 1. Aleš Bezjak (OŠ Olge Meglič), 2. Sašo Topolovec (OŠ Mladika), 3. Aleš Zoreč (OŠ Breg) -starejše deklice A-letnik 1980, 1000 m: 1. Maja Žižek (OŠ Olge Meglič), 2. Tamara Šteger (OŠ Destrnik), 3. Sonja Forstnarič(OŠ Cirkulane) ■ starejši dečki B - letnik 197.9, 1000 m: 1. Benjamin Medved (Gimnazija), 2. Andrej Mlakar (Tehniška elektro in strojna šola), 3. Aleksander Kukovec (Poklicna elektro in strojna šola) - starejše deklice B - letnik 1979, lOOOm: 1. Maja Vindiš (Gimnazi- ja), 2. Margarita Krajnc, 3. Andreja Bec(obe Kmetijska šola) - mlajši mladinci - letnika 1977 »n 1978,2000 m: 1. Damjan Golob, 2. Boris Janžekovič, 3. Andrej Vo- glar (vsi Poklicna elektro in strojna šola) - mlajše mladinke - letnika 1977 in 1978, 1000 m: 1. Špela Breznik, 2. Nataša Kocuvan, 3. Tatjana Muršek (vse Gimnazija) - starejši mladinci - letnika 1975 in 1976, 3000 m: 1. Uroš Esih, 2. Izidor Pokrivač(oba Gimnazija), 3. Dušan Bedenik (Poklicna elektro in strojna šola) - starejše mladinke - letnika 1975 in 1976,2000 m: 1. Mladenka Vindiš, 2. Jana Skaza (obe Gimna- zija) EKIPNI REZULTATI PO KA- TEGORIJAH: - mlajši dečki A: l.OŠ Cirkula- ne, 2. OŠ Majšperk, 3. OŠ Destrnik - mlajše deklice A: 1. OŠ Cirku- lane, 2. OŠ Destrnik, 3. OŠ Dorna- va - mlajši dečki B: l.OŠ Destrnik, 2. OŠ Olga Meglič, 3. OŠ Grajena -mlajšedekliceB: l.OŠPodleh- nik-Žetale, 2. OŠ Destrnik, 3. OŠ Ljudski vrt - starejši dečki A: 1. OŠ Mladi- ka, 2. OŠ Cirkulane, 3. Videm-Le- skovec - starejše deklice A: 1. OŠ Olga Meglič, 2. OŠ Dornava, 3. Videm- Leskovec - starejši dečki B: 1. Gimnazija, 2. Tehniška elektro in strojna šola, 3. Poklicna elektro in strojna šola -starejše deklice B: l.Gimnazi- ja,2.Kmetijskašola,3.Ekonomska šola - mlajši mladinci: 1. Poklicna elektro in strojna šola, 2. Gimnazi- ja, 3. Tehniška elektro in strojna šola -mlajše mladinke: 1. Gimnazija - starejši mladinci: 1. Gimnazi- ja, 2. Poklicna elektro in strojna šola, 3. Tehniška elektro in strojna šola -starejše mladinke: 1. Gimnazi- ja. SKUPNI EKIPNI REZULTA- TI: osnovne šole: dečki: 1. Destr- nik, 2. Cirkulane, 3. Mladika; de- klice: 1. Destrnik, 2. Videm-Le- skovec, 3. Cirkulane; srednje šole: 1. Gimnazija. Tekst in foto: D.Sterle Kogametnevesti 2. SLOVENSKA UGA Rezultati 9. kola: Štajerska pivovarna - Filc Mengeš0:0, Dravinja- Radeče Pa- pir 0:0, Napredek Domžale - Nafta 2:2, Steklar - Drava 2:3, Rudar T. - Zagorje 1:0, Slovan - Elan 2:1, RSC Oramatex - I:raŠmartno 2:3, Soiinar Piran-Beltrans 4:0. 1.ZAGORJ E...........................9 6 2 1 13:3 14 2.ERAŠMARTN 0...................9 5 3 1 17:8 13 3.RUDARTRB0VU E.............9 5 2 2 11:7 12 4.S0LINARPIRAN.................9 5 1 3 21:12 11 5.NAFTA.... „..........................9 3 5 1 11:9 11 6.RSCGRAMATE X.................9 3 4 2 12:9 10 7. NAPREDEK DOMŽALE.......9 4 2 3 16:13 10 8. SLOVAN.............................9 3 3 3 14:15 9 9.FILCMENGE Š.....................9 2 5 2 5:8 9 10.RADE^EPAPI R.................9 3 2 4 14:11 8 11.DRAVINJ A........................9 2 4 3 12.10 8 12.DRAVA(-1 ).....................9 4 2 3 15:15 8 13.ŠTAJERSKAPIVOVARNA .9 2 3 4 14:13 7 14.STEKUR..........................9 1 4 4 8:16 6 15.BELTRAN S.......................9 1 2 6 6:18 4 16.EU N................................9 O 2 7 3:24 2 Pari 10. kola 16. oktobra: Beltrans - Elan, Drava - Slovan, Nafta - Steklar, Za- gorje - Napredek Domžale, Filc Mengeš - Rudar Trbovlje, Era Šmartno - Štajer- ska pivovarna, Radeče Papir - RSC Gra- matex in Soiinar Piran - Dravinja. STEKLAR. DRAVA 2:3 (1:1) Igrišče Steklarja v Rogaški Slatini, gledalcev okoli 200, sodnik Kokalj iz ŠkofUice. DRAVA: Brodnjak, Koren (Gajser), Pihler, Robi Krajnc, Lončarič, Miha Krajnc, Korber, Tomaž Emeršič, Zolek, Milan Emeršič in Vesenjak Nogometaši Drave se iz Rogaške Sla- tine vračajo z zasluženo priigranima točkama. Začeli so slabo. Najprej je domači igralec Jelenko v sedmi minuti zadel vratnico. Vil. minuti je bil storjen prekršek v kazenskem prostoru Drave nad domačim igralcem Neskičem in sod- nik je pokazal na enajstmetrovko. Za- nesljivi realizator je bil Horvat. Nato so Ptujčani pritisnili proti vratom domačega vratarja. Tomaž Emeršič je popodaji Žoleka rezultat izenačil. Po tem zadetku so na težavnem igrišču bili boljši igralci Drave. Začetek drugega polčasa je pripadal gostom iz Ptuja. Ti so z drugi m zadet kom Tomaža Emeršiča v 54. minuti povedli. Vendar pa vodstvo ni trajalo dolgo. Domači napadalec Sildjevič je dobri dve minuti kasneje rezultat izenačil. Tudi domači igralec Jelenko je imel veliko pri- ložnost, a je nasrečo Ptujčanov ni realizi- ral. Igralci Drave so v zadnjih minutah bili boljši in so premoč kronali šes tretjim zadetkom Tomaža Emeršiča, ki je z gla- vo ukanil domačega vratarja. To je bila vsekakor zaslužena zmaga Ptujčanov, ki jim po odvzetih točkah ve- liko pomeni. Razlike naprvenstveni raz- predelnici so majhnee. Veliko priložnost za premik navzgor bodo imeli igralci Drave že v nedeljo, ko gostijo ekipo nek- danjega prvoligaša iz Ljubljane Slovana. Danilo Klajnšek 3. SLOVENSKA LIGA-VZHOD Rezultati tekem 8. kola: Žalec-Caissa 2:4, Impol-Starše prekinjeno v 85. minu- ti pri rezultatu 0:0, Šentjur-Dravograd 5:1, Bakovci-Kovinar 4:0, Pohorje-Svo- boda 3:1, Pobrežje-KOB Ford 0:5, Slo- venj Gradec-Renkovci 1:2. 1.CAISS A...............................8 7 O 1 23:11 14 2.BAK0VC I............................8 6 1 1 30:5 13 3.ŠENTJUR.... ........................8 6 O 2 28:9 12 4.IMP0L„..............................7 5 2 O 16:5 12 5.P0H0RJ E...........................8 4 2 2 20:13 10 6.DRAV0GRA D.....................8 5 O 3 14:16 10 7.K0Bf0R D..........................8 4 1 3 17:15 9 8.RENK0VC I..........................8 3 2 3 11:7 8 9. STARŠE..............................7 2 2 3 6:6 6 10.KOVINA R.........................8 2 2 4 6:13 6 11. SLOVENJ GRAD................8 2 1 5 10:15 5 12.P0BREŽJ E........................8 2 O 6 7:34 4 13. SVOBODA........................8 O 1 7 7:25 1 14.ŽALE C..............................8 O O 8 5:26 O Razpored tekem 9. kola: sobota, 15. oktobra, ob 15. uri: Caissa-Pobrežje, Renkovci-Impol, Starše-Šentjur, KOB Ford-Slovenj Gradec, Svoboda-Žalec, Kovinar-Pohorje, Dravograd-Bakovci. ŽALEC :CAISSA 2:4 (0:3) Igrišče v Žalcu, gledalcev okoli 100, sodnik Šari iz Prevalj. Nogometaši Caisse iz Kidričevega so v Žalcu zasluženo zmagali. Ves čas srečanja so bili boljši nasprotnik, še po- sebej v prvem polčasu, ko so dosegli tri zadetke in s tem enostavno odločili o zmagovalcu srečanja. V sedemnajsti mi- nuti jih je v vodstvo popeljal Hojnik, na 2:0 je povišal isti igralec v 22. minuti, mi- nuto zatem paje Kmetec dosegel še tretji zadetek. Domačini so rezultat znižali v 48. minuli, na 2:3 je zniža! domači igralec Hodžar v 64. minuti, četrti zadetek za Caisso paje dosegel Marko Kmetec v 67. minuti. V soboto igrajo nogometaši Caisse z ekipo Pobrežja na stadionu v Ki- dričevem. To bo priložnost za prikaz do- bre igre in ponovni par točk. Danilo Klqjnšek 1. MEDOBČINSKA LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 7. kola: Središče- Dornava 5:1, Slovenja vas-Boč 1:3, Ro- goznica-Meggi Tours Fly Markovci 1:2, Hajdina-Videm 5:2, Žoga Stojnci-Bu- kovci 3:0, Gerečja vas-Pragersko 2:2. 1.ŽOGASTOJNC I...................7 6 1 O 16:7 13 2.GEREČJAVA S.....................7 4 2 1 14:8 10 3.D0RNAV A..........................7 3 3 1 15:11 9 4.SREDIŠ(E...........................7 4 O 3 20:12 8 5.PRAGERSK 0......................7 2 4 1 19:13 8 6.VIDE M................................7 4 O 3 16:11 8 7.B0 f....................................7 2 4 1 13:11 8 8. HAJDINA............................7 3 O 4 15:19 6 9.MTRMARK0VC I.................7 2 1 4 13:18 5 10.R0G0ZNIC A......................7 1 1 5 7:14 3 11.SLOVENJA VAS................7 O 3 4 7:15 3 12. BUKOVCI..........................7 1 1 5 7:23 3 Razpored 8. kola: ob 10.30: Dornava- Videm, Meggi Tours Fly Markovci-Haj- dina, Bukovci-Gerečja vas; ob 15. uri: Pragersko-Slovenja vas, Boč-Rogozni- ca, Središče-Žoga Stojnci. 2. MEDOBČINDSKA LIGA MNZ PTUJA Rezultati 6. kola: Sp. Polskava-Tržec 1:1, Mladinec-Hajdoše 2:1, Pago Lesko- vec-Skorba 5:1, Apače-Gorišnica 0:0, Podvinci-Grajena 1:5. Razpored 8. kola: sobota, 15.oktobra, ob 15. uri: Grajena-Mladinec, Tržec- Apače; nedelja, 16. oktobra, ob 10.30: Skorba-Sp. Polskava, Hajdoše-Pago Le- skovec, Gorišnica-Podvinci. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA: KOVINAR-DRAVA 4:1 Mladinci ptujske Drave so izgubili v Mariboru z ekipo Kovinarja. V polju so bili boljši igralci Drave, domačini pa so zadevali. Zadetek za Dravo je dosegel Čeh. V soboto igra Dravaproti ekipi Ko- pra na svojem stadionu. SLOVENSKA KADETSKA LIGA: KOVINAR-DRAVA 1:3 (1:0) Kadeti Drave so srečanje s sovrstniki Kovinarja pričeli slabo in domačini so po prvem polčasu vodili z 1:0 kljub premoči Ptujčanov. V drugem polčasu pa so Krajnc, Emeršič in Čeh zanesljivo popel- jali svojo ekipo k zmagi. Danilo Klajnšek MLADINSKA LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 8. kola: Bukovci-Dor- nava 1:2, Hajdina-Videm 2:3, GereČja vas-Pragersko Polskava 0:7, Boč-Impol 3:2, Slovenja vas-G(Jrišnica 2:6, Žoga Stojnci-Meggi Tours Fly Markovci 4:0. 1.VIDE M................................7 6 1 O 30:4 13 2.DORNAV A..........................7 5 1 1 19:5 11 3.Ž0CAST0JNC I...................8 5 1 2 27:11 11 4.HAJDIN A............................7 4 O 3 29:11 8 5.R0G0ZNIC A.......................7 4 0 3 25:tt 8 6.PRAGER.P0LS K................7 3 2 2 19:9 8 7.IMP0L-1...........................7 4 1 2 13:10 8 8. GORIŠNICA-1...................8 4 O 4 25:18 7 9.BUK0VC I............................7 2 2 3 12:14 6 lO.SLOVENJAVAS................8 3 O 5 10:28 6 11.BO f..................................8 2 1 5 20:26 5 12. MTF MARKOVCI...............8 1 1 6 7:37 3 13.GEREi!jAVA S...................7 O O 7 4:48 O ■ Razpored tekem 9. kola: sobota, 15. oktobra, ob 15. uri: Meggi Tours Fly Markovci-Bukovci, Gorišnica-Žoga Stojnci, Impol-Slovenja vas, Pragersko Polskava-Rogoznica, Videm-Gerečja vas, Dornava-Hajdina. ČLANSKI POKAL MNZ PTUJ Razpored tekem četrtine Finala: sre- da, 19. oktobra, ob 15. uri: Gerečja vas- Hajdoše,Središče-Caissa,Impol-Mladi- nec, Drava-Videm. Branko Lešnik GIMNASTIKA/PROGRAMSKO-VOLILNA SKUPŠČINA Z Žulji da uspehw Nobenega dvoma ni, da si je gimnastika na Ptuju ponovno pribo- rila domovinsko pravico, je bilo ugotovljano prejšnji teden no programsko-volilniskupščiniGimnastičnegadruštvaPtuj. To so priznali tudi predstavniki obeh ptujskih športnih zvez in pred- stavnik Občinskega sekretariata za šolstvo, kulturo in šport, ki so se skupščine udeležili. Dosedanji predsednik društva Stanko Lepej, je v poročilu pouda- ril, da je lahko le v množičnosti dosežena kvaliteta. Zadnji dve leti so telovadnice v SŠC postale pre- majhne, primanjkovalo je ustrez- nih terminov, težko je bilo ustreči 160 deklicam, 19 dečkom in 40 čla- nicam - rekreativkam. Povezava s ptujskimi osnovnimi šolami je ne- koliko ublažila prostorske proble- me, ne pa tudi kadrovskih. Kot je bilo povedano, šest vaditeljev opra- vi letno več kot 1000 (lahko bi rekli prostovoljnih) ur, saj je ura vadbe družbeno priznana le s 40,00 tolar- ji. Le srčnost in vztrajnost vaditel- jev sta prispevali, da so ptujski gim- nasti dosegali v zadnjih dveh letih številna prva mesta ekipno in posa- mezno na državnih prvenstvih, tako v akrobatiki, na mali prožni ponjavi in v programu množične športne gimnastike. Družba, zlasti pa športni delavci bi se morali zave- dati, da sta prostor in finančna sredstva vedno bolj pogoj za delo tudi v gimnastiki, za rekrutiranje mladih v druge športne zvrsti, kar so v društvu dokazali. Bivši mladi gimnasti žanjejo izredno lepe re- zultate v atletiki, kolesarstvu, bo- rilnih športih in tudi v plesu. To ugotovitev so potrdili tudi gostje. Vsi so namreč podprli program dela društva in obljubili vsestran- sko pomoč, prihodnost pa bo poka- zala njihovo iskrenost. V program dela za naslednje ob- dobje so zapisali, da bodo nadalje- vali dosedanje aktivnosti, navezo- vali stike z osnovnimi šolami v smislu mentorstva in pripravo osnovnošolcev za državna prvenst- va osnovnih šol v gimnastiki, zato tudi apel odgovornim za dopolni- tev tekmovalnih orodij v šolskih te- lovadnicah. Idejo o organizaciji občinskega tekmovanja so sprejeli z navdušen- jem. Skupščina je prav tako razpravl- jala o članstvu v novi športni zvezi na Ptuju, vendar je za odločitev pooblastila predsedstvo, ki ga bo poleg nekaterih novih članov ods- lej vodila nova predsednica Neža Erjavec. Kljub temu da za sezono 1994/95 ni bilo posebnega razpisa, seže pol- nijo telovadnice. Starejši in mlajši dečki vadijo ob ponedeljkih in četrtkih, mlajše in starejše deklice ob torkih in petkih ob 18.30 dalje v SŠC, ob ponedeljkih in sredah ob 20.30 pa vadijo članice - rekreativ- ke. Čas vadbe v osnovnih šolah je prilagojen odločitvam posameznih šol. Lestan DOBRINA/NOVA MOTOKROSISTIČNA STEZA S^lmiMllmme^Mklm^lMm Motoklub Dobrina in okrepčevalni- ca Gastro bosta v soboto, 15. oktobra, ob 10. uri pripravila svečanost ob odprtju 500-metrskega asfaltiranega odseka ceste Dobrina - Kočice, ki vodi k novi motokrosistični stezi. Ot^skovalcem se bo predstavil Moto- klub Dobrina, katerega predsednik je Anton Butolen, glavni pobudnik in sponzor pa Marjan Skok, direktor pod- jetja Gastro. V programu se bodo naj- prej predstavili izkušeni tekmovalci iz dobrinskega motokluba in nato še pa- dalci ptujskega Aerokluba. Po urad- nem delu bo kostanjev piknik, na kate- rem bo za zabavo skrbel ansambel Ptuj- skih 5. •»DLŽ _NAMIZNI TENIS_ fk"!!« potoži sip^vedl Igralci NTK Petovia Ptuj so v drugem in tretjem kolu II. NTL najprej gostova- li v Radljah pri ekipi Partner Radlje, v kateri nastopa Ptujčan Urh Strašek, in srečanje izgubil s 7:0. Popoldan pa so gostovali pri ekipi FužinarjazRaven na Koroškem ter prav tako izgubili z ena- kim rezultatom. Po treh kolih Ptujčani še nimajo točk v II. NTL. V vodstvu je ekipa NE Krškozosmimi točkami. Danilo Klajnšek _ROKOMET_ Rokometaši Ormoža so drugoli- gaško tekmo s Krogom v Murski Soboti tesno izgubili. Rezultat je bil 26:25 za domačine. V soboto pa bo za ormoške igralce in ljubitelje rokometa izjemno pomemben dan, saj bo v novi športni dvorani prva prvenstvena tekma. Domači rokometaši se bodo pomerili z Brežicami, tekmo pa bodo po kadetski tekmi Ormož - Fužinar začeli ob 19. uri. V sredo, 19. oktobra, jih čaka še zaosta- lo srečanje z Mladincem iz Murski Črncev, ki bo v Murski Soboti. •♦I.k. 16 - ZA RAZVEDRILO 13. OKTOBER 1994- TEDNIK NOVICE O DOMAČIH UUBUENCKIH / PSI, MAČKE IN OSTALA DRUŠČINA Z DOMAČIM UUBUENCKOM LAŽJE PREBRODITE SOK OB UPOKOJITVI "Varstvo živali se prične doma." Slogan ob 4. oktobru, svetovnem dnevu varstva živali, nas spomni, da zaščite ne potrebujejo le živali na prostem, pač pa tudi tiste, ki smo jih sami sprejeli medse in ki so bolj kot vse druge popolnoma odvisne od nas. Trud, s katerim svojim hišnim tovarišem želimo omogočiti zdra- vo in srečno življenje, je poplačan. Žival nas zanj z marsičim nagradi. Toplina, naklonjenost, nagovor, varnost, zavetje - skratka obogati- tev, ki jo življenje z živaljo prinese in je z besedami skoraj ni moč izra- ziti. Kot primer vzemimo upokoji- tev: te se starejši zaposleni leta dol- go veselijo. Vendar pa se veselje kmalu razblini in pojavi seobčutek praznine. Sprva sta svoboda in "sladko brezdlje" v užitek. Toda kmalu za tem se dejstvo, da nalog in utečenega dnevnega reda ni več, prične negativno odražati. Ta po- jav imenujemo zdravniki in psiho- logi io/j ob upokojitvi. Pri tem je vseeno, kateri poklic ste opravljali. Pred občutkom "ne potrebujejo te več" ni varen nihče. DOMAČE ŽIVALI ZAHTEVAJO SVOJE Najkasneje ob upokojitvi je do- bro razmišljati o nakupu domače živali, kajti pes ali mačka in celo ptič v kletki napolnijo življenje z novimi nalogami in odgovornost- jo. Vseeno je, ali se odločimo za dla- kastega štirinožca ali pernatega dvonožca: žival nam pomaga raz- porediti dan. Življenje z novim hišnim tovarišem poteka - tako kot prej na delovnem mestu - "po načrtu". Žival s svojimi "posebnimi" po- trebami namreč zahteva ustaljen čas hranjenja, nego in oskrbo kot tudi dovolj časa za ukvarjanje in skupno igro. Domače živali s svojimi priroje- nimi zahtevami vrnejo vsakodnev- nemu življenju red in ustaljenost. Poleg tega dajo človeku občutek, da ga nedko spet potrebuje. DOMAČE ŽIVALI POMAGAJO NAVEZOVATI STIKE če ste zaposleni ali hodijo otroci še v šolo, so številni stiki z drugimi ljudmi nekaj povsem samoumev- nega; pogovor s kolegi, skupno delo ali izmenjava izkušenj. Zato pa imajo starejši ljudje pre- cej manj "načrtovanih" priložnosti za srečanje z drugimi ljudmi. Domače živali preprečujejo nevar- nost izolacije, saj zahtevajo stike in pogovor. Sprehod s psom je ena boljših priložnosti za spoznavanje drugih ljudi. Z jasno vidnim "skupnim in- teresom" na vrvici je pogovor hitro načet. Poleg tega je pes s svojim narav- nim obnašanjem človeku "zgled": kot žival, vajena življenja v krdelu in navezovanja stikov, mu nikoli ne pride na misel, da bi mimo sovrstnika, znanca ali tujca odko- rakal brez pozdrava. Zato je pov- sem normalno, da tudi njegovi dvo- nožni spremljevalci izmenjajo par besed. Prav tako se lahko preko svojih živali spoznajo lastniki mačk. Člani felinološkega kluba niso le sogovorniki s skupnim interesom. Na pomoč si priskočijo tudi pri varstvu svojih predečih prijateljev v času dopusta ali zdravljenja. ZDOMAČOŽIVAUOJE ŽIVUENJE BOLJ ZDRAVO Vsak zdravnik bo potrdil, da je redno gibanje ena pomembnejših predpostavk za trdno zdravje. Za razliko od prejšnjega, aktivnega načina življenja so upokojenci po- gosto telesno premalo dejavni. Pos- ledica tega sta hiter upad zmoglji- vosti ter nepotrebno pospešen pro- ces staranja. Tudi tukaj je učinek domačih živali presenetljiv: od človeka zahtevajo gibanje in tako pripomo- rejo k aktivnejšemu načinu življen- ja. Kdor se s psom poda na daljše sprehode in mu s tem omogoči po- trebno gibanje, s tem ne koristi le štirinožnemu spremljevalcu, tem- več tudi sebi. Analize strokovnja- kov so pokazale, da že osem do de- set ur hoje tedensko zadostuje za ohranjanje telesne pripravljenosti. Seveda pa "sprehod okrog stano- vanjske hiše" ne zadostuje. Prav upokojenci bi si morali vzeti čas za daljše sprehode. In če občasno počasi tečete ob psu, potem je ta že skoraj kot trener. Ob mački se nam porodi misel na sprostitev in zapečkarstvo. Vendar pa nas živahni "sobni tigri" kaj radi pritegnejo k razposajeni igri. Pri tem se čisto spontano pričnete gi- bati in tako ohranjate telesno pri- pravljenost. Celo ptiču v kletki ne bi mogli odreči blagodejnega učinka: zdravniki so ugotovili, da že njihova prisotnost in ukvarjanje z njimi učinkujeta pomirjujoče na utrip in pripomoreta k normaliza- ciji krvnega pritiska. Naj nas torej ne čudi preveč, da v ZDA in nekaterih evropskih deležah zdravniki tako rekoč "predpišejo" domače živali - tudi kot "zdravilo" proti šoku ob upo- kojitvi. Društvo za odgovoren odnos do malih živali Kuharski nasveti Danes bomo pripravili zelenjavno juho in špinaine cmoke. 1. ZELEN JAVNA JUHA Za pet ljudi potrebujemo: -1,25/ vode ali kostne juhe -10 dag cvetače z listi vred - 5 dag graha - 5 dag stročjega fižola ali kolerabi- ce -5 dag zelene - muškatni oreh, sol poper Legir. -1 rumenjak-1 dlkisle smetane Prežganje -1-2 dag olja - 5 dag čebule -en strok česna -2 dag moke V kostno juho oii vodo stresamo oprano poljubno narezono zelenja- vo. Medtem ko se kuha, dodamo razkuhano svetlo prežganje. Kuha- mo še toliko časa, da se zelenjava povsem zmehča. Juho začinimo ter ji dodamo legir. Legir v juho doda- mo tako, da juho odstavimo in počakamo, do se umiri. Počasi prili- vamo in nenehno mešamo. Izbirate lahko zelenjavo, ki jo ima- te radi, ali tisto, ki jo imate na domačem vrtu. 2.ŠPINAČNICM0KI Za pet oseb potrebujemo: - 5 dag kruha (belega) -20dagšpinače -Idi juhe -6 dag čebule -4 dag olja -poper, sol, muškatni oreh -2-3 jajca - 3 dag moke -4 dag slanine Kruh narežemo na kocke in ga v pečici osušimo. Dodamo na olju prepraženo slanino in fino seseklja- no čebulo. Dodamo vse začimbe, juho in blanširane, sesekljane in do- bro odcejene špinačne liste. Pri- mešamoše mokoin razžvrkljana jaj- ca. Ponovno narahlo premešamo, tako da so kocke kruha vidne tudi po kuhanju, ko kruhov cmok pre- režemo. Oblikujemo cmoke in jih v slanem kropu kuhamo 10 minut. Špinačnecmoke ponudimo k jedem z omakami. Veliko uspeha pri pripravi. NadaPignar, učiteljica kuharstva KRVODAIALCI 27. SEPTEMBER Ljubica Hromiš, Potrčeva 44, Ptuj; Milan Korez, Jelovice 32, Majšperk; Vla- do Zajko, Nadole 13, Žetale; Zden- ko Šilak, Jadranska 11, Ptuj; Jožef Sirec, Nadole 33, Žetale; Emil Kir- biš, Njiverce 29; Branko Krošl, Lovrenc na Dr. polju 2; Franc Me- sarec, Senešci 38, Vel. Nedelja; Sto- janDajnko, Ptujska Gora 105; Dra- go Babšek, Pečke 31, Makole; Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj; Viktor Lesjak, Mestni Vrh 75, Ptuj; Mar- jan Valenko, Moškanjci 19, Gorišnica; Darko Lozinšek, Sp. Gruškovje 21, Podlehnik; Dušan Jeza, Rimska pl. 21, Ptuj; Milan Vrabl, Sp. Hajdina 52/a; Dragica Leskovar, Cirkovci 60/g; Janez Bezjak, Spuhlja 115, Ptuj; Domi- nik Vrhovšek, Nova vas 34, Ptuj; Franc Slatič, Sp. Velovlek l/a; Jože Kampl, Zg. Hajdina 104/č; Albert Frčeč, Apače 246; Vlado Rožman, Markovci 9; Janez Fajfarič, Gorišnica 35; Tomaž Habjanič, Ul. 5 prekomorske 4, Ptuj; Vera Inkret, Kraigherjeva 21, Ptuj; Marija Me- sarič, Kraigherjeva 25, Ptuj; Vlado Perhač, Mestni Vrh 7. 29. SEPTEMBER - Danica Le- ben, Zavčeva 4, Ptuj; Janko Gole, Reševa 6, Ptuj; Maks Plohi, Kraig- herjeva 25, Ptuj; Boris Gorišek, Skrblje 3/a, Majšperk; Drago Lju- beč, Langusova 13, Ptuj; Franc Tetičkovič, Lovrenc 82; Zvonko Kolar, Apače 188, Lovrenc na Dr. polju; Miran Cafuta, Čučkova 13, Kidričevo; Jože Gaiser, Lovrenc 8/d; Branko Ferlež, Lackova 7, Ki- dričevo; Mirko Samobolec, Župečja vas 2/a, Lovrenc; Kristina Zajšek, Hajdoše 60/a; Janez To- minc, Zg. Pristava 12, Ptujska Gora; Jože Jančec, Ul.B. Kraigher- ja 14, Kidričevo; Janez Bukovič, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj; Franc Prelog, Markovci 52; Jože Vavken, Strnišče 6/c, Kidričevo; Viktor Dvoršak, Stopno 8, Makole; Janko Krapša, Potrčeva 46, Ptuj; Matevž Mohorko, Apače 3; Andrej Rožman, Sovjak 93, Videm ob Ščavnici; Danica Budja, Kajuhova I, Ptuj; Borut Šalamun, Nova vas 101, Ptuj; Dušan Fridl, Lancova vas 22; Marjan Toplak, Mladinska 4, Kidričevo; Ida Gašpar, Proletar- ska, Njiverce; Jože Bezjak, Vlaho- vičeva 1, Kidričevo; Franc Milošič, Podlehnik 59; Alojz Janžekovič, Strelci 5, Markovci; Marjan Jus, Ptujska Gora 2/a; Vlado Belšak, Pa- nonska 5, Ptuj; Željko Cmrečnjak, Ul. 1. maja 6, Ptuj; Marjana Žalar, Volkmerjeva 7, Pmj; Anton Lesko- var, Lovrenc na Dr. polju 1; Bruno Skuber, Ul. B. Kraigherja 26, Ki- dričevo; Martin Leskovar, Žabjak 7, Ptuj; Mirko Moran, Kraigherje- va 26, Ptuj; Franjo Vrbanec, Kaju- hova 3, Ptuj; Janez Muršec, Zg. Hajdina 48, Hajdina; Peter Bom- bek, Ul. Staneta Severja 14, Mari- bor; Ivan Furman, Zagorci 71, Juršinci; Anton Mohorko, Trno- vec 11, Lovrenc na Dr. polju; Mir- ko Veselič, Zabovci 97/a, Markov- ci ; Branko Drevenšek, Mihovce 48, Cirkovce; Franc Veselič, Kajuhova II, Kidričevo; Bogdan Kerle, Ob železnici 4, Kidričevo; Milan Žum- bar, Pristava 21/b, Cirkulane; Franc Turnšek, Apače 140; Darko Božičko, Slape 22/a, Ptujska Gora; Zvonko Muršec, Zechnerjeva 18, Ptuj; Bogdan Kelenc,Cunkovci 12, Markovci; Arpad Rudaš, Ptujska Gora 15, Ormož; Vili Angel, Ptuj- ska Gora 92; Janez Kurbos, Kaju- hova 1, Ptuj; Stanko Šeliga, Stogov- ci 47, Ptujska Gora; Jože Kolarič, Podvinci 120, Ptuj; Bojan Mere, Soviče 12, Videm pri Ptuju; Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj; Vinko Bauman, Pleterje 70/a, Lovrenc; Ivan Nahberger, Draženci 72, Haj- dina; Ibrahim Ekič, Ul. 5. preko- morske 6, Ptuj; Dušan Krajnc, Aškerčeva 10, Ptuj; Ivan Kovačec, Kungota 8, Kidričevo; Miran Ri- tonja-,Vintarovci 10, Destrnik; Mi- ran Babič, Tomšičeva 46, Sloven- ska Bistrica; Vasilij Juršič, Dvorja- ne 9/a, Sp. Duplek; Miha Peklar, Zg. Duplek 53/a; Ivan Duh, Kicar 118, Rogoznica; Albina Črnivec, Kvedrova 5, Ptuj; Franc Petko, Co- getinci 40, Cerkvenjak; Cvetko Mohorko, Ul. Šercerjeve brigade; Franc Brodnjak,Hajdoše56/a,Haj- dina; Duško Velikonja, Romihova 17, Maribor; Bojan Bertalanič, K brodu 27, Zrkovci; Branko Čeh, Podvinci 73; Franc Murko, Sloven- ja vas 54; Danilo Borovčak, Mejna c. 30, Ptuj. V SADNEM VRTU se tvor- ba cvetnega nastavka za rodovit- nost sadnega drevja v nas- lednjem letu, ki se je pričela av- gusta, zaključuje. Kolikšna je, je odvisno od mnogo naravnih dej- avnikov, pravilne vzgoje in pra- vočasne nege sadnega drevja. Po obiranju poznih vrst sadja v začetku oktobra je že dobro opazno, kako so se posamezne sadne vrte in sorte zavezale s cvetnim nastavkom, saj se odebljeni svetlosivi brsti bistve- no razlikujejo od majhnih tem- nejših listnih in lesnih brstov. ; Pri jablanah, vzgojenih na šibkih sadnih podlagah M9 in M26, pa tudi pri nekaterih dru- gih sadnih vrstah na pregnoje- - nih zemljah ob neusklajeni negi in morda tudi glede na njihovo ; sortno značilnost čestokrat buj- š nost v rasti prehiteva rodnost. Drevo prične iz leta v leto bujne- je rasti, rodovitnost pa upadati. Proti temu pojavu je mogoče še v s oktobru ukrepati. Dokler traja vegetacija, pri takšnih drevesih se namreč rada zavleče v pozno jesen, upognemo in usmerimo veje z bolj ali manj pokončno rastjo, da se bo tako pretok rast- linskih sokov po njih upočasnil, presežki organskih snovi pa se kopičijo v rodne brste. Če dušika ni dovolj, kar je opazno že po prezgodnjem zaključevan- ju vegetacije in bledozeleni bar- vi listov, takoj po obiranju poškropimo takšna drevesa z 0,5 do 1-odstotno raztopino uree. Tako po obiranju opravljeno fo- liarno gnojenje ne podaljša ve- getacije, kar bi ogrožalo normal- no dozorevanje poganjkov in odpornost na zimsko pozebo. Osnovni videz in okrasni učinek OKRASNEMU VRTU dajejo okrasne trajnice. Ker je v jeseni najprimernejši čas za sa- janje in presajanje trajnic, se to- krat pomudimo pri njihovem mestu v združbi okrasnega rast- linja in nekaterih napotkih za sajenje in presajanje. Z jesenjo se vegetacijsko leto zaključuje, prično pa se že pri- prave in dela za ureditev okra- snega vrta v naslednjem letu. V okrasnih vrtovih gojimo raz- lične zelnate okrasne rastline in drevnine, od nizkih, plazečih, vodnih, močvirskih in grmov- ; nic do drevnin, eno- in dvolet- ' nic ter trajnic, listopadnih in zimzelenih in še bi bilo mogoče i: naštevati. v I Osnova vsakemu okrasnemu ' vrtu so trajnice. Okrasni vrt zaživi v njihovi množivi in pe- : strostirastlinskegasveta,česmo jih uredili in razvrstili z dovolj : občutka do skladnosti. Njegovo • pestrost in raznolikost povečamo, če iz leta v leto raz- " lične rastlinske združbe z dosa- janjem in presajanjem spremin- jamo in izpopolnjujemo. I Večino trajnic sadimo ali pre- S sajamo konec poletja in jeseni vse do nastopa jesenskih slan oziroma zimske zmrzali. Zelna- te okrasne trajnice sadimo v zgodnji jeseni, da se do zime še dodobro vkoreničijo, obrastejo in utrdijo za zimo. Okrasne drevnine pa sadimo ali presaja- mo, ko zaključijo vegetacijo in pri listopadnih odpade listje, vse dokler zemlja nezmrzu je. Pred saditvijo trajnic poskrbimo za dobro pripravo zemlje. Odstraniti moramo traj- ne plevele, še posebej njihove koreninske dele, da se pozneje ne razrastejo med koreninske grude okrasnih rastlin. Večina okrasnih trajnicnajboljeuspeva v rahli, s humusom bogati zemlji, če pa teni, jo usposobimo s skrbno in stalno obdelavo ter gojenjem z organskimi gnojili. Posamezne trajnice ali njih skupine zmeraj razporedimo tako, da bo med njimi ostalo še dovolj prostora za spomladan- sko sajenje eno- in dvoletnih okrasnih cvetnic. Z vmesnim sa- jenjem okrasnega rastlinja s krajšo življenjsko dobo nam je v okrasnem vrtu omogočeno, da iz leta v leto spreminjamo in do- polnjujemo njegovo pestrost in izgled. S prihodom jeseni je tudi ZE- LENJAVNI VRT dobil jesen- sko podobo. Vrtnine pobiramo, kot dozorevajo, pri čemer nej- prej shranimo občutljivejše na jesensko slano. Paradižnik, pa- prika, jajčevci, kumare, kolera- bica so vrtnine, ki jih pobere že prva slana. Če so na teh rastlinah še nadzoreli plodovi, rastline v kritičnih nočeh za pojav slane pokrijemo, da jih zavarujemo pred pozebo. Pri pokrivanju moramo ravnati tako, da se po- krivala (papir ali folija) ne doti- ka rastline, ker se na tem mestu poškodujejo listi in plodovi. Za prekirvanje vrtnin na prostem so najboljši plastični tuneli, ko na gredo postavimo loke, čeznje pa prekrijemo plastično folijo. Listnate vrtnine, kot so sola- ta, radič, zelje,, špinača, por in druge, naj ostanejo na prostem čim dalje. Po potrebi jih prekri- jemo z vlaknasto zaščitno prev- leko, pod katero bodo dobro za- varovane pred slano, dobro se bodo zračile, dovolj so osvetlje- ne in neovirano prihaja do n)ih potrebna vlaga. Pod vlaknasto zaščitno prevleko rastline raste- jo in tako zaključujejo vegetaci- jo, kar je posebej pomembno za posevke, ki zaradi poznejše set- veali sajenja kasni joz rastjo in še niso za spravilo. Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, kijih pride- lujemo zaradi lista, 9. in 10. ter od 16. do 18. oktobra, zaradi plodov od 10. do 12. ter 19. in 20. oktobra, korenike od 12. do 14. ter 22. in 23. oktobra in cveta ter zdravilna zelišča od 14. do 16. oktobra. Miran Glušič, ing.agr. TEDNIK -13. OKTOBER 1994 ZA KRATEK CAS - 17 Ocene skladb od 1 do 5 so naša zadnja novost in vpliva na spre- membo ocenjevalnega sistema. Sedaj pridejo do izraza večje raz- like v kvaliteti skladb, ki jih ocen- jujem po besedilu, sporočilu, rit- mu in posluhu za hite, ki prihaja- jo na lestvice! Po smrti Kurta Cobaina posta- ja NIRVANA vse večji in čedalje bolj oboževan band. Nekateri so šele po smrti Kurt začeli poslušati NIRVANO, ki ima nov single ABOUT A GIRL, snet z albuma MTVUnplugged! Zasedba MEAT PUPPETS je zaslovela v bistvu na račun skupi- ne Nirvana, saj so bili njihova predskupina na turneji po ZDA. Po nekaj neuspešnih albumih so Puppetsi naredili "boom" album Too High to Die, s katerega omen- jamo drugo pesem WE DON'T EXIST. Skupina LIVE se lahko pohvali z letošnjim nastopom na Wood- stocku '94, ne more pa se pohvaliti z dokaj bledo pesmijo WHITE, DISCUSSION. V ZDA se razv:ga ponovno "postpunkovsko" gibanje, katere- ga predstavljajo tudi THE OFF- SPRING s skladbo SELF ESTE- EM. (**) Podoben stil glasbe igr^o tudi DEADEYE DICK. Nekaj novega punka je namreč slišati v pesmi NEW AGE GIRL. COLLECTIVE SOUL SO se pre- bili v sam vrh lestvice v ZDA s prvo skladbo Shine, sedaj pa Soulovci, ki igrajo ročk, dihajo v skladbi BREATHE. Vsekakor pa se strinjam s sku- pino TOLD THE WET SPROC- KET, ki prepeva pesem SOMET- HING'S ALWAYS WRONG. / M/ M/ Ameriška ročk zasedba RA- DIOHEAD je dodobro zaslovela z alternativno balado Creap, njiho- va nova balada pa je MY IRON LUNG. (***) Chicaški band SMASHING PUMPKINS je imel letos že veliko uspešnico Disarm, druga pa bo najverjetneje nova izdaja pesmi TODAY. Bivši pevec skupine Iron Mai- den BRUCE DICKINSON ima ponovno solo skladbo SHOGT ALLTHE CLOWNS. >>> ERIC CLAPTON je zadnji al- bum MTV Unplugged odigral v akustičnem stilu, novi single Eri- ca pa nosi naslov MOTHERLESS CHILD. Po 32 letih se na lestvice vrača kvartet TOKENS z orginalno iz- vedbo skladbe THE LION SLE- EPS TONIGHT. ()K)K)K)K) THE CULT so napovedali nov album, za pokušino pa so izdali skladbo COMING DOWN (DRUGTONGUE). ikikik Britanski predstavnik funky glasbe JAMIROQUI se po enolet- ni pavzi vrača na glasbeno sceno s komadom SPACE COWBOY. TONI BRAXTON je z istoi- menskega debitanskega albuma izdala še peto skladbo HOW MANYWAYS. Britanska TV zvezdnika PJ & DUNCAN stanajnovejši video po- snela v Barceloni, gre pa za vi- deoospot za skladbo IF I GIVE YOUMYNUMBER. ^tVtV Dve dive plesne glasbe KYM MAZZELL & JOCELYN DROWN ponovno skupaj prepe- vata komad GIMME ALL YOUR LOVIN, ki v orginalu pripada švedskemu kvartetu Abba! Nemški duo CULTURE BEAT po smrti producenta Torstena Fenslauva nadaljuje s singli z al- buma Serenity. Tokrat se komad imenuje ADELANTE! Pred leti je ameriška pevka Va- nessa Williams prepevala odlično balado Save the best for last. Tudi jaz sem tokrat prihranil za konec članka najboljše: gre za 44. hit pevke MADONNE z naslovom SEGRET, ki bo na albumu Bedti- me Stories! David Breznik 1. Endless love - Luther Vandross & Mariah Carey 2.1 'II make love to you - Boyz II Men 3. Saturdaynight-Whighfield 4. The simple things - Joe Cocker 5.Noone-2Unlimited 6. Always-BonJovi 1. Life in the streets - Prince ItalJoe & MarkyMark 8. Welcome to tomorrov/ - Snap 9. 7seconds - YoussouN'Dour& Neneh Cheriy 10. G a me s people play - inner Circle Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Pti^ (med 20. in 23. uro). OB ODPRTJU NOVE SOLE 1 Petek, 23. septembra 1994, je bil zame res poseben dan. Ko seje začel program, mi je srce močno razbijalo. Komaj sem čakala, da bo gospod minister prerezal trak ter odprl vrata šole. 1 Čeprav v petek nisem bila na ot- voritvi naše šole, sem bila tam v mislih. Bila sem presrečna, da so lahko vsi ljudje na ta dan občutili našo srečo. 1 Na ta dan smo se pripravljali mnogo let. Na obrazu vseh je bilo vidno zadovoljstvo. Vse je bilo tako praznično. 1 Res je lepa, ampak stavba brez učencev ni nič. Mi se moramo izka- zati z dobrimi rezultati na vseh po- dročjih. To lahko storimo in tudi bomo. 1 Priznam, da še tri dni po odprtju nisem dojela, da se je to zgodilo rav- no nam. Kljub temu da bom samo še eno leto v tej šoli, sem zelo srečna. Mislim, da se to ne da opisa- ti z besedami. To moraš doživeti. Vsi skupaj smo presrečni. 1 Že ves dan sem se veselil odprtja nove šole, saj sem vedel, da take svečanosti niso pogoste. Ko sem s starši prišel pred šolo In videl toliko ljudi ter nastopajočih, sem se šele zavedal, kakšna svečana prireditev ije to. 1 Najbolj srečen sem bil, ko sem vstopil v telovadnico. 1 Naša šola je res lepa, zato je vred- na dobrih in pridnih učencev. Veli- ko truda je bilo vloženega v gradnjo. Vsi se bomo trudili in dosegali odlične rezultate ter s tem dokazali, da smo si jo zaslužili. 1 Sedaj sem bolj sproščen v teh prečudovitih prostorih in se z vesel- jem učim. 1 Ob odprtju šole so bili moji občutki res lepi. Ko je prikorakala pihalna godba, me je pri srcu nekaj stisnilo. Občutila sem najlepše tre- nutke svojega življenja. 1 Najbolj všeč mi je bilo, ko sem vi- del, da seje na odprtju nove šole zbralo toliko ljudi. 1 Čutim odgovornost, da bo ta nova šola še dolgo ostala tako lepa in da bo naše delo v njej uspešno. 1 Kaj sem čutila ob odprtju nove šole? Bila sem zelo vesela in sem po- zabila na vse napore, ki smo jih pretrpeli skupaj z učitelji, ko smo se k pouku vozili v Leskovec. 1 Moja največja želja je, da bi vsi učenci na šolo pazili in da bi šola še dolgo ostala tako lepa, kot je sedaj. 1V tistem trenutku sem občutil veliko odgovornost. Z lepim obnašanjem in uspehi pri učenju bomo morali dokazati, da smo si to lepotico res zaslužili. IKoje govorila ravnateljica, so mi v oči stopile solze. Vložila je veliko truda, da imamo v našem kraju novo šolo. 1 Saj to ni mogoče! Stojim pred novo šolo. Ko sem v petek stala pred šolo, sem imela občutek, kot da me je veter ponesel v pravljično deželo. 1 Končno imamo novo šolo, ki so si jo želele mnoge generacije pred nami. 1 Ta dan je bil zgodovinski dan za naš kraj. 1 Ponosem sem hodil po cesti, ker sem učenec te prečudovite hiše učenosti. 1 Najlepši trenutek zame je bil, ko je gospod Slavko Gaber prerezal trak pred vhodom v novo šolo. 1 Bila sem zelo vznemirjena in ve- sela, kajti ta dan je bil za vse nas zelo pomemben. Ponosna sem, dav Vid- mu stoji ena najlepših šol v Sloveni- ji. Upam, da bo vedno tako lepa, kot je zdaj. Zelo lep občutek imaš, ko stojiš pred novo šolo, jo gledaš, opa- zuješ in si vesel, da imamo prav mi novo šolo. Vsi se bomo potrudili, da bo šola še naprej lepa in čista, da bomo učenci še naprej dosegali kar najlepše uspehe. 1 Ta dan mi zelo veliko pomeni. Vse je bilo svečano. Bila sem pono- sna na sebe, ker zahajam v to pre- krasno stavbo, na delavce šole, po- sebno pa še na našo ravnateljico, ki se je tako zelo borila za našo šolo. To je bil nepozabni trenutek za vse in moj najsrečnejši dan v življenju. 1 Bilo je neverjetno. Nisem nogel verjeti svojim očem. Mislil sem, da bom od veselja poletel. Vsi ti najpo- mebnejši gospodje iz Vidma, Ptuja in Ljubljane so prireditev še oboga- tili. 1 Da stoji pred nami nova, lepa in najmodernejša šola v Sloveniji, je prekrasen občutek. Lahko smo srečni, da prav mi obiskujemo to prelepo šolo. 1 Počutila sem se čudovito! Bilo je res enkratno doživetje, še posebej ob pogledih na zadovoljne obraze vseh, ki so prišli na slovesnost. 1 Čutil sem veselje in radost. Vesel sem in se tudi zahvaljujem vsem, ki so na kakršekoli način pripomogli, da imamo novo šolo. Učenci OS Videm V NOVO ŠOLSKO LETO Misel, da se počitnice končujejo, je bila zelo mučna. Misli so mi uha- jale v našo novo šolo, ki tiči v Cirku- lanah. Zelo sem se bala, da nas naši novi sošolci ne bodo marali. Še bolj s strahom sem pričakovala nove učitelje. Ali mogoče ne zahtevajo veliko več, kot smo se naučili v Zavrču? ■ Ko smo prvi šolski dan stopili z av- tobusa, smo plašno stali na šol- skem dvorišču. Spraševali smo se, kdo bo naš novi razrednik. Pozdra-, vil nas je gospod ravnatelj. Povedal je, da so brezskrbne počitnice za nami, in nam zaželel veliko lepega v novem šolskem letu. Nato smo se sprehodili po novi šoli in si ogledali šolske prostore - učilnice, knjižnico itd. Opazovali smo nove sošolce in sošolke. Nekateri izmed nas so že prvi dan našli nove prijatelje. Drugi dan so nas učitelji razdelili na dve skupini in tako razdružili prenekatero prijateljstvo. Pri iskanju učilnic posameznih pred- metov smo imeli težave. Pomagali so nam seveda novi sošolci, ki šolo dobro poznajo. Na pomoč so nam priskočili tudi učitelji. Z novimi sošolci smo po nekaj dneh postali prijatelji. To še ni vse. Z novo šolo smo pridobili telovadnico, veliko igrišče, tehnično delavnico. S šolo smo zelo zadovoljni, pregnali smo prve težave in strahove. Sedaj ima- mo veliko boljše razmere za delo in učenje, kot smo jih imeli prej. Klavdija Turščak, 6. a OŠ Cirkulane MOJE POČITNICE Letošnjih počitnic sem se zelo ve- selila, ker sem vedela, kako jih bom preživela. Mamica, sestrainjaz smo šle na morje. Odločile smo se, da os- tanemo na slovenski obali. Poiskale smo si prosto sobo v hotelu Neptun sredi Portoroža. Z balkona hotela smo imele pog- led na morje. Dan za dnem sem ga opazovala in čez nekaj dni ugotovi- la, da imamo tudi v Sloveniji krasne obale. Kopale smo se na obali v Por- torožu. Ogledale smo si bližnje pris- tanišče Marina, v katerem so pris- tajale naše in tuje, večje ladje. Srečevali smo znane ljudi. Hitro smo se navadile na okolje. Zelo všeč so mi bili galebi, ki so zasledovali ribiške ladje. Zelo žalostna sem bila zadnji dan počitnic na morju. Morje imam zelo rada. V njem, rada plavam, se potapljam in iščem školjke. Ostali del počitnic sem preživela doma. Obiskala sem staromamo in teto. Mamica pa meje peljala tudi v živalski vrt v Ljubljano. Tam je zelo lepo. Veliko je divjih živali, ki jih nimaš priložnosti videti vsak dan. Najbolj so mi bile všeč opice in levi. Barbara Kuhar, 5. c OŠ Mladika LUTKOVNA SKUPINA Naša lutkovna igrica se imenjuje JANKO, METKA IN LUMP. Učiteljica nam je razdelila tekst. Vsi smo ga bili zelo veseli. Začeli smo izdelavo lutk. Vse smo izdelovali sami. Z mukami nam je uspelo. Izdelali smo tudi zaveso, za katero so lutkarji. Marsikaj smo tudi dodali. Ko smo imeli osnovne stvari, smo pričeli vaje. Vaje so tra- jale dolgo, saj smo se besedilo mo- rali naučiti na pamet. Ko smo lut- kovno igrico zares utrdili, smo začeli nastopati. Prvič smo nasto- pali za novo leto v naši šoli, nato dvakrat za malo šolo Podlehnik, na srečanju lutkarjev '94 v Ptuju in na naši podružnični šoli Žetale. To lutkovno igrico zelo radi igra- mo in nam je v veliko veselje. Sabina Turk, Jana Žerak, Jana Kurež, Damjan Golob, Damjan Kopld, Tanja Horvat in Smiljan Zajšek, učenci 4. a in b OŠ Podlehnik 18 - ZA RAZVEDRILO 13. OKTOBER 1994- TEDNIK Dober den vsoki den! Brrr, zaj pa je že precik hladno grotalo in mi Mica že z dugimi gatami grozi. Se pač boji, da mi ne bi kaj zmrznolo. Brotve grozdja smo se rešli, zaj pa nam druga dela grozijo. Mija z Mico sma že njivico zorala in boma čez por dni pšeničko posejala. Domači kru- hek je pač najbojši, pa če glih neje najcenejši. Treba se je pač boriti s kruhom za novi kruh. Že negda smo pravli, če je keri član družine od hiše odiša, da je ša s trebuhom za kru- hom. Zlo resničen pa je tudi tisti rek oziroma pravilo, da sta najbojšega kruheca mamica in babica spekli. Žalostno pa je tudi, da gnešji den tudi ta mlajše gospodije več ne vejo kruha zamesiti in ga spečti in rajši kupijo tistega, ki ga z mesta na deželo pripe- lajo, namesto da bi pot obratna bila ... Pa kaj si čemo, svet se pač obrača in mi z njim vred. Naš sosid Juža se je to ovi den skoro v vinski kleti zaduša od tistega plina, ki ga povzroča vretje mošta. Pa še moja Mica je bila poleg. Ne ven, kaj sta v kleti iskala. Zaj mamo tihi tjeden in se samo prek krez plot nazvkriž gledamo. Mija z jegovo ta bojšo polovico se zato nič ne sekira- ma, saj sma si to že gverala. Vete, tak je pač na deželi po tistem pregovori: "Vse se vroča in vse se ploča.'" Tista zapoved, ki provi, da si ne smeš želeti svojega bližnjega žene, se lepo čuje, v praksi pa je boj malo spoštovana. Če se zJbogamo, mamo vsi vsega zadosti! Kak pa je kaj s političnimi štosi? Še se kaj strankarsko križom gledate in medsebojno kregate? Jaz sem že sklena, da bom svojo stranko zameja z eno drugo. Samo ne vem, s kero bi se ožena, saj so vse po vrsti pokvar- jene in potrebne temeljitega popravi- la. Vsi bi samo kraliprejšjo družbeno premoženje, se lastninili in drugdru- gemi polena pod noge in na glavo metali. Pa še to: naša mloda soseda sije na "lizing" novi avto kupila. Jaz pa provim, da ga je na "fuking" dobila. Te pa srečno. Vaš Lujzek fEDNIK -13. OKTOBER 1994 POSLOVNA SPOROČILA - 21 22 - POSLOVNA SPOROČILA 13. OKTOBER 1994- TEDNI^ TEDNIK-13. OKTOBER 1994 OGLASI IN OBJAVE - 23 S tem, ko so v Srednješolskem centru v Ptuju pregnali kadilce iz šole, še niso skoraj ničesar naredili za ohranitev zdravja mladih in zmanjšanja števila kadilcev. Cilj je,da mladi ne bi kadili. Tako pa še naprej kadijo, sicer ne več ob šolskih ob- jektih, podhodu šole in pred njo, temveč so si za svojo razvado našli nov prostor, križišče Peršonove ulice z Volkmerjevo cesto, pločnik in nekaj sto metrov ceste, ki je postala pravo odlagališče za ci- garetne ogorke, cigaretne škat- lice, pločevinke ... - skratka smetišče, ki bode v oči. Jezi jo se učitelji, jezijo se stanovalci - pa nič več. Mladi se za to ne zmeni- jo. S kajenjem in drugimi obli- kami zasvojenosti skušajo do- kazati svojo odraslost in zre- lost, nihče pa jim ne pokaže dru- gačne poti. Dejstvo je, da so šole že do sedaj omejevale le svobodo kajenja, za pre- prečevanje in omejevanje ka- jenja pa je potrebno narediti več. Pa ni samo kajenje tisto, ki kazi podobo tega območja Ptuja. Tu so še zaparkirani pločniki, ki so sicer namenjeni kolesarjem in pešcem. Vse to je dokaz več, da znanja in kulture ni nikoli do- volj. Del pločnika, ki je za pešce, so zaparkirali mopedi. Za kolesarje je še prostor, le kje bodo hodili pešci? Ob tem pa imajo za mopede lepo parki- rišče v neposredni bližini šole. Foto: D. Sterle PTUJ / UREJANJE SPOMINSKEGA PARKA Nekdanje ptujsko mestno po- kopališče se vse bolj spreminja v spominski park. Del je že postal urejena zelenica, rav- nanje in ozelenitev ter hortikul- turno ureditev pa bodo nadalje- vali. Postopoma naj bi se celot- no območje nekdanjega poko- pališča spremenilo v javno površino, ki je posvečena spo- minu. Na delovnem sestanku konec septembra so se vsi, ki sodelujejo pri urejanju spomin- skega parka, dogovorili, da bodo vztrajali pri uresničitvi projekta, čeprav bi ga sedaj mestni arhitekt želel spremin- jati. Spominski park naj bi bil po njegovem ponovno pokopa- lišče, ne glede na to, da so odlok in prostorska ureditev podreje- ni ureditvi spominskega parka. Do prvega novembra bodo v spominskem parku napeljali vo- dovod, postavili razsvetljavo in uredili robnike, naročili pa so tudi izdelavo dvojih vrat. Sredst- va za letošnja dela v spominskem parku so v glavnem zagotovili v Skladu stavbnih zemljišč. Pri- hodnje leto bodo glavna dela po- svečena ureditvi zidu, ob kate- rem bodo skladno s projektom uredili spominske lože, kjer bodo na kamnitih postavkih predstavili pomembnejše može Ptuja, ter hortikulturni ureditvi. Podobo spominskega parka bodo oblikovali v daljšem ob- dobju, že sedaj pa je čas, da se spremeni kultura obnašanja vseh, ki ga sedaj obiskujejo oziro- ma prečkajo na svoji poti v šolo ali službo. Predvsem ne bo na- menjen mopedistom, kolesarjem in drugim skrunilcem spomina. •>MG ČEVLJARSTVO KIDRIČEVO / DELAVCI SE ČUTIJO OGOLJUFANE STEČAJ JE BIL NEPOTREBEN; POVZROČILE SO GA ZDRAHE V VODSTVU, NE PO- MANJKANJE DELA, TRDIJO NEODVISNI SINDIKATI Stiska bivših delavcev Čevl- jarstva je velika: nekateri so šele oktobra dobili prvi denar, tokrat z Zavoda za zaposlovanje, zadnji osebni dohodek pa so jim iz- plačali februarja letos. Nadomes- tila, ki jih prejemajo, ne pokriva- jo niti stroškov za plačilo položnic. Zato so, kot je povedal podpredsednik podružnice Ne- odvisnih sindikatov Milan Krušič, toliko bolj ogorčeni, ker sedaj, ko je podjetje v stečaju, de- lajo tisti, ki so za stečaj glasovali. Ti naj bi po uvedbi prisilne por- avnave tudi zaposlitev obdržali. Po mnenju NSS gre za najslabše delavce, ki sedaj prejemajo 60 in več tisočakov osebnih dohod- kov. Gre za umazano igro (sedaj se namreč vedno bolj kaže, da je bil stečaj nepotreben, povzročile so ga zdrahe v vodstvu, ne po- manjkanje dela), ki ji bodo, kot zatrjujejo, prišli do konca. Javno tožilstvo v Ljubljani in vladna služba VOX sta te dni dobila ovadbo zoper bivšo direktorico N.J. zaradi suma uničenja družbenega podjetja Čevljarstvo in s tem storitve kaznivih dejanj iz skupine kaznivih dejanj zoper upravljanje družbenih sredstev in naravnih bogastev. Druge do- kumente, ki argumentirajo ovad- bo, bodo v teh dneh predstavili na tiskovni konferenci. • BRATISLAVA, NURN- BERG - Do 9. oktobra je bila v Bratislavi razstava medna- rodne naivne umetnosti Insi- ta '94, na kateri se je predstavi- lo 18 nacionalnih zbirk naiv- ne umetnosti od Brazilije do Turčije. Zbirki, ki je na raz- stavi zastopala Slovenijo, je mednarodna žirija podelila častno priznanje, v njej pa so bila tudi tri dela Ptujčana Bo- risa Žoharja. Razstava se bo selila v Niirnberg, kjer bo na ogled od 22. oktobra do 1. no- vembra. • GRAD BORL -15. okto- bra ob IL uri končen violin- skega virtuoza Miha Pogačnika. Program: solo so- nate Bacha in Bartoka. Po koncertu predavanje Sergeja Prokofjeva o Parcifalu (pre- davanje bo prevajano v hrvaščino). • SVETI TOMAŽ - V ne- deljo, 23. oktobra, ob 11. uri dopoldan bodo člani KUD v cerkvi ponovili recital F. K. Meška"Mati". • SLOVENSKA BISTRI- CA - V okviru drugega gleda- liškega tedna razstavlja v li- kovnih salonih bistriškega gradu akvarele slikarka ama- terka Jožica Tomazini iz Slo- venske Bistrice. • SLOVENSKA BISTRI- CA - Gledališče Vajkard Šmartno pri Litiji se bo v pe- tek, 14. oktobra ob 19, uri v dvorani doma kulture pred- stavilo s komedijo Thomasa Brandona 'Charlyeva teta. • SLOVENSKA BISTRI- CA - Gledališče Toneta Čiifarja Jesenice se bo v so- boto, 15. oktobra, ob 19. uri v dvorani doma kulture pred- stavilo s komedijo Raya Coo- neyja'Pokvarjeno'. TRIJE PONESREČENCI UMRLI V BOLNIŠNICAH Za posledicami prometnih nesreč - o njih smo v Tedniku poročali - so prejšnji teden v bolnišnicah umrli trije pones- rečenci. V mariborski bolnišnici je umrla 71 -letna Neža Ferlež iz Visel, ki je22. sep- tembra v Slovenski Bistrici prečkala ces- to, pri tem pa jo je z osebnim avtomobi- lom, čeprav je močno zaviral, zbil po ces- tišču Janko L. iz Slovenske Bistrice. Prav tako je v mariborski bolnišnici umrl 17-letni Janko Majerič s Huma pri Ormožu, ki je 16. septembra z motornim kolesom zadel v zadnje kolo traktorja, ki ga je vozil Janez T. iz Pušencev. Poškod- be so bile tako hude, da fanta tudi inten- zivna zdravniška pomoč ni mogla ohra- niti pri življenju. V ptujski bolnišnici pa je 5. oktobra umrl 55-letni Ivan Leskovar, hrvaški državljan iz Zagreba, sopotnik v avtomo- bilu, ki je 30. septembra pri Tržcu trčil v neznano tovorno vozilo. To je že druga smrtna žrtev omenjene nesreče, saj je voznik avtomobila, 53-letni Josip Vicko- vič iz Zagreba, umrl na kraju nesreče. Naj dodamo, da kljub skrbnemu poizvedo- vanju policiji še ni uspeloizslediti voznika domnevnega tovornega vozila, ki je po nesreči odpeljal v neznano. HČI UDARILA MATER v nedeljo, 2. oktobra, zvečer sta se v Črmljenšaku, KS Voličina, sprli 62-letna mati Terezija in 43-letna hči Marija. Med prepirom v kuhinji je hči udarila mater; ta se je opotekla in oprijela kljuke na vratih. Vrata so se zaprla, Terezija je izgubila ravnotežje, padla in se udarila v vogal stene. Pri tem se je hudo ranila in odpel- jali so jo v bolnišnico, hči pa so policisti ovadili tožistvu. POLIL 10 JE Z ZAŽIGALNO SNOVJO Pred prodajal no v Goričaku pri Zavrču je v petek, 30 septembra, hrvaški držav- ljan Franc T. z razredčilom^ polil Katico P. in hotel prižgati vžigalico. Ženski je uspe- lo to preprečiti, potem pa sta odšla vsak na svojo stran. Zvečer je Franc spet prišel na Katičin dom in ji grozil, da jo bo ubil. Posredovati so morali policisti in so Fran- ca predali peiskovalnemu sodniku. »''S-:''.: —ISK^SaHSMI OBOROŽEN ROP NI USPEL V ponedeljek, 3. oktobra, sta varnost- nika lenarškega podjetja Interalarm po- birala kasete z denarjem po Petrolovih poslovalnicah v Ptuju in okolici. Ko sta vodja varnostne službe Zmagoslav Z. in spremljevalec Stanko P. prišla do Petro- lovega skladišča na Kogejevi poti 2 v Ptu- ju, ju je tam pričakal neznanec s črno no- gavico z izrezanimi luknji za oči na glavi, s puško v eni in pištolo vdrugi roki. Zahte- val je, da mu varnostnika izročita orožje in denar. Ta sta ukrepala preudarno: eden se je vrgel na tla, drugi pa je skočil za vogal. Začeli so streljati drug proti dru- gemu, vendar so v temi krogle odžvižgale v prazno. Ko je ropar videl, da je v škripcih, je skočil za volan vozila z de- narjem in z vso hitrostjo pognal proti zak- lenjenim vratom. Mrežasta vrata je pre- bil, potem pa je avto zdrvel na travnik in se prevrnil. Roparje s svojim orožjem, a brez plena pobegnil v noč. Policisti za njim poizvedujejo. Kriminalisti pa razi- skujejo tudi druge okolnosti tega posku- sa ropa, zato v interesu preiskave druge podrobnosti še niso za javnost. STREUANJE IN PRETEP v torek, 4. oktobra, ob 21.30 sta se v gostilni Vogrin pri Sveti Trojici v Sloven- skih Goricah sprla Franc F. iz Zgornjega Porčiča in Anton M. s Krivega Vrha. Pre- pir je nastal zato, ker je Franc s plinsko pištolo streljal v lokalu. Prepir je prešel v pretep, posredovali so policisti in zasegli orožje. Oba moža bodo ovadili sodniku za prekrške. .' r ^nt Mns--« ssm mmrn mmsu s^mmmm NA MEJI ZASEDLI NABOJE Na mejnem prehodu v Ormožu so po- licisti vtorek, 4. oktobra, našli vosebnem avtomobilu hrvaškega državljana Zvoni- mirja Z. okoli 40 nabojev za vojaško puško, 10 metrov zažigalne vrvice in dva detonatorja. Najdeno municijo so mu za- segli in ga z ovadbo predali sodniku za prekrške. PONAREJENI VIZUMI Na mejni prehod v Gruškovju so se v avtobusu pripeljali trije državljani iz BiH - dva izTuzle in eden iz Vlasenice. Policisti so ugotovili, da imajo v potnih listih vtisnjene ponarejene vizume. Z njimi so opravili razgovor, potem pa jih napotili nazaj na Hrvaško. VLOM V STANOVANJE Med 25. septembrom in 2. oktobrom je neznanec vlomil vstanovanjsko hišo Iva- na K. v Slovenski Bistrici. Odnesel jezlat- nino in nekaj gotovine v skupni vrednosti okoli milijon tolarjev. UtoflHm Ife^TTTr ' VLOM v SAMOPOSTREŽNICO v noči s 5. na 6. oktober je neznanec vlomil v samopostrežno prodajalno MIP v Trnovski vasi. Odnesel je večjo količino cigaret in po oceni povzročil podjetju za dobrih 100.000 tolarjev škode. • -.V.....:_'•. ■.. S TOVORNJAKOM V OSEBNI AVTO Na regionalni cesti v Mostju je v petek, 7. oktobra, ob 18.15 voznik tovornjaka Dejan G. trčil v osebni avto, ki je stal na cesti. Za volanom je sedel Jože K. in bil v nesreči hudo ranjen. iMMi mmrn sumi ^ass mmst ms^a- KOLESARKA V LEVO PRED AVTO v soboto, 8. oktobra, ob 16.35 je kole- sarka Marija N. iz Spodnje Brežnice v slo- venjebistriški občini pred domačo hišo s kolesom zavila v levo. Medtem jo je že prehiteval osebni avto, ki ga je vozil Dar- ko K. iz Slovenske Bistrice. Zadel je kole- sarko, ta je padla in se pri temn hudo ra- nila. TRČIL V DRUGI AVTOMOBIL Po lokalni cesti od Svete Trojice skozi naselje Osek je v nedeljo, 9. oktobra, okoli 23. ure vozil osebni avto Milan K. iz Oseka. V desnem ovinku je zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil z osebnim av- tomobilom, ki ga je nasproti tedaj vozil Marjan L. od Negove. Milanov avtomobil seje potrčenju prevrnil na bok, voznik pa seje huje ranil. mmrn mmrn mnan an« mmrn mms. snasm mmrn PRETEPEL ŽENO IN OTROKE Na svoji domačiji na Zgornji Polskavi je v soboto popoldne Anton C. pretepal ženo in otroke. Sosedje so poklicali poli- ciste iz Slovenske Bistrice. Ko so policisti prišli, jih je razburjen družinski glavar začel zmerjati in razbijati inventar, poz- neje pa jim je grozil še z železno palico in koso. Proti Antonu C. bodo napisali ka- zensko ovadbo. SPET VLOM V STANOVANJE v soboto, 8. oktobra, dopoldne je bilo vlomljeno v stanovanje Stanka H. v Ulici 25. maja v Ptuju. Z neznancem je izginila zlatnina in denar v vrednosti 800.000 to- larjev. cc RODILE SO - ČESTITAMO: Elizabeta Veršič, Bukovci 152, Markovci - dečka; Jasna Pesek, Vegova 22, Kidričevo - Gregor- ja; Marija Perger, Vinski Vrh 21, Ormož - dečka; Viktorija Kokol, ■i Žabjak 40, Ptuj - Nino; Marjeta jI Hunjadi, Gibina 25, Ljutomer - y Barbaro; Natalija Juričinec, Hrastovec 12/a, Zavrč - Sandro; Dragica Vojsk, Zagojiči 14/e, f Gorišnica - Evo; Katarina i Rihtar, Rimska 5, Ptuj - Vaienti- i no; Sonja Kamplet-Rotar, it Poižanska Gorca 21, Šmarje pri ■ Jelšah - Marka; Fadila Salihovič, ; Jadranska 7, Ptuj - Jana; Jožica j Petek, Rucmanci 20, Tomaž - ; Davida; Milena Prelog, Bukovci i1, Markovci - Nejca; Anita i Ačko, Bukovci 10/a, Žg. Polska- va - Martina; Snježana Plošinjak, f Stojnci 81, Markovci - Marka; f Jožica Cep, Maistrova 16, Ptuj - j Teo; Danica Ranfl, Moškanjci p 38/a, Gorišnica - Nušo; Blanka ^ Abraham, Hajdoše, Ptuj - Tilna; Ida Kolarič, Dragovič 46, j Juršinci - dečka; Tatjana Pil- t; bcršek, Gladomes 48, Zg. j Ložnica - Marka; Jožica Geč, ! Stojnci 71, Markovci - Uroša; : Tatjana Bedrač, Mala vas 74, i Gorišnica - deklico. i POROKA-PTUJ: David Pola- I nič in Vlasta Planec, Majšperk (88. UMRLI SO: Andrej Vidovič, Ob Studenčnici 15, Ptuj, 1924 - t 28. septembra 1994; Matilda Petek, rojena Venta, Cvetkovci 88, 1906 - t 30. septembra 1994; Jožefa Rimele, rojena Bombek, Ulica 25. maja 4, Ptuj, 932 -ti. oktobra 1994; Ed- vard Pajek, Trate 6, Središče ob Dravi, 1914 -130. septembra 1994; Jožica Zaplotnik, rojena Bigec, Mestni Vrh 49, 1950 -1 ! 30. septembra 1994; Franc Vučak, Trubarjeva 9, Ptuj, 1911 -11. oktobra 1994; Marija i Bobnarič, rojena Kerš, Kog 89, -I' P 1930-t 4. oktobra 1994; Amalija ^ Cafuta, rojena Vidovič, Pobrežje 140, 1898-t 5. oktobra 1994; Terezija Bigec, rojena Gabro- t vec. Velika Varnica 38, 1961 - ^ 12. oktobra 1994; Roza Krajnc, j i Turniška ul. 28, Ptuj, 1913 -15. 1 oktobra 1994; Viktor Slanič, Ma- riborska cesta 26, Ptuj, 1932 -1 : 7. oktobra 1994. ;