Poštnina plačana v gotovini-
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96'—t celoletno din 192*—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upraVništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
40. kos.
V LJUBLJANI, dne 19. maja 1937.
Letnik VIII.
VSEBINA:
273. Uredba o skupnih natančnejših določbah za izvrševanje točke 10. § 20. finančnega zakona za leto 1937/38. glede dedne in darilne takse ter takse za prenos nepremičnin zaradi smrti ali zaradi daritve med živimi (uredba o ne-odplatnih prenosih imovine).
274. Pravilnik o izvrševanju proračunov cestnih odborov v območju dravske banovine.
275. Razglas o oprostitvi ljudskega dela za banovinske in dovozne ceste k železniškim postajam v dravski banovini.
270. Objave banske uprave o pobiranju obč. davščin v 1.1937/38. 277. Razne objave iz ^Službenih novinc.
Uredbe osrednje vlade.
273.
Na podstavi točke 10. § 20. finančnega zakona za leto 1937/38. in sporazumno z ministrom pravde predpisujem tole
uredbo
o skupnih natančnejših določbah za izvrševanje točke 10. § 20. finančnega zakona za leto 1937/38. glede dedne in darilne takse ter takse za prenos nepremičnin zaradi smrti ali zaradi daritve med živimi (uredba o ne-odplatnih prenosih imovine).*
PRVI DEL.
D e d n a taks n.
A.	Predmet dedne takse.
Člen t.
Glavna načela.
(') Dedni taksi po taksni razpredelnici A iz tar. post. 23. zakona o taksah so zavezane pridobitve imovine zaradi smrti ali za primer smrti, zlasti pa:
* * Službene nov in e kraljevine Jugoslavije« z dne
2.	aprila 1937, st. 74/XXIV/l(54. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službetiih novinah« z dne 10. aprila 1937. št. 81/XXV/179, in z due 28. aprila 1937, St. 9G/XXX/211.
1. pripadi dediščin in volil, vštevši pripadke iz pravice do dolžnega dela, predpisanega z zakonom;
2. daritve za primer smrti;
3. pridobitve na podstavi ženitnih pogodb, če se prenese imovina po tej pogodbi šele po smrti enega zakonca (skupnost imovine za primer smrti, zaženilo, vdovščina itd.).
(2)	Isti taksi so zavezano tudi daritve med živimi:
1. če se naj izpolni daritev, ko darovalec umre, ali pozneje;
2. če se je izpolnila daritev poslednje tri mesece pred darovalčevo smrtjo, a je ni smatrati za običajno prigodno darilo.
Kar se tiče taksne obveznosti daritev, ki spadajo pod dedno takso, ni upoštevno to, ali je bila napravljena o njih listina ali ne. Za take daritve morda plačana darilna taksa se mora vračunati v dedno takso, če je višja od darilne. Pri tem je vračunati darilno takso, tudi če je višja od dedne takse, samo v tisto dedno takso, ki jo je plačati od skupnega pripada dotičnega pridobitelja, ne pa tudi v dedno takso od pripada drugih pridobiteljev. Presežek darilne takse se odpiše ali na prošnjo vrne.
(:!) Predpisi le uredbe glede zapuščin, dediščin, volil, dalje glede dedičev, voli lojem ni kov in zapustnikov se nanašajo tudi na druge pridobitve in pridobitelje, omenjene v tej uredbi, kakor tudi ua tiste osebe, s katerih smrtjo nastane pravica do pridobitve. Za pridobitelja po predpisih o dedni taksi velja torej tisli, komur je imovina ali stvar pripadla.
Člen 2.
Naklonitve, ki jih opravljajo po zapustnikovi naredbi dediči ali volilojemniki tretjim osebam.
C) Na nakionitev, ki jo mora kateri izmed dedičev ali volilojemnikov opraviti iz imovine, ki mu je pripadla
iz zapuščine, trelji osebi, Je .odmeriti takso v breme te tretje osebe kakor od volila, ki ji je pripadlo po zapustniku. Tistemu pa, ki je dolžan opraviti to naklonitev, je potemtakem naklonitev odbiti kot breme.
(2)	Tretja oseba, ki naklonitev dobi, se sme smatrati za volilojemnika samo tedaj, če dobi to naklonitev ne-odplatno. Ne more se pa zahtevati od tako naklon H ve ali dajatve plačilo dedno takse, če je imela imenovana oseba do tega pravico že proti zapustniku.
(a) Ce je dedič ali volilojemnik po zapustnikovi na-redbi iz njemu naklonjene zapuščine dolžan opravljati izdatke, je izdatke pri odmeri dedne takse odbiti, ker se sme terjati dedna taksa samo od čiste vrednosti dediščine ali volila. Ni je pa odbijati pri osebnih storitvah, ki so naložene dediču ali volilojemniku, ki pa niso zvezane z izdatkom ali nimajo imovinske vrednosti.
Člen 3,
Dajatve, ‘dobljene od tretjih oseb po pogodbi, sklenjeni z zapustnikom.
Dajatev, ki jo mora kdo po pogodbi, sklenjeni z zapustnikom, opravili po njegovi smrti taki osebi, ki sicer ne bi imela pravice do te dajatve, velja nasproti tisti osebi, ki dobi to dajatev po zapustnikovi želji, kot volilo. Toda taka dajatev spada seveda samo tedaj pod to pravilo, če ni zapustnik sam nasproti tej osebi bil zavezan opraviti dajatev podobne vrednosti, ker ne gre v takem primeru za neodplatno dajatev, marveč za odplatni odstop zoper njega obstoječe obveznosti. V takem primeru je kvalificirati dajatev, ki jo opravi tretja oseba, za zapustnikovo terjatev, terjatev določene, osebe zoper njega pa za zapuščinsko breme. O volilu pa je moči govoriti — po konkretnih okolnostili — le toliko, kolikor presega zapustnikova terjatev njegov dolg.
Člen 4.
Naklonitve po zapustnikovi poslednjevoljni želji.
(■) Naklonitve, ki niso naložene pridobitelju po zapustniku tako, da bi ga pravno zavezovale, marveč se opirajo samo na zapustnikovo poslednjevoljno željo, niso zavezane dedni taksi, če je dal zapustnik dediču ali volilojemniku predmet in količino naklonitve ali izbiro osebe, kateri v prid se naj naklonitev opravi, povsem na iz vol jo.
(J) Za željo, izraženo po poslednji volji v smislu prednjega odstavka, velja samo taka zapustnikova želja, ki je izrečena v izjavi poslednje volje ali v kakem po-Bebnem zapustnikovem zapisu, najsi tudi ni podpisan. Pri tem je brez pomena, da je izjava poslednje volje samo zaradi kake oblikovne hibe neveljavna. Taksna dolžnost odvisi od tega, da se je naklonitev dejansko opravila ali da je njena oprava pravnoobvezno zavarovana.
Člen 5.
Dota.
Ženina dola ne spada v moževo zapuščino. Ce pa je pomešana z zapuščino, se sme uveljavljati, če se vdovina pravica dokaže, kot terjatev zoper zapuščino.
Člen 0.
Terjatev, ki jo je imel zapustnik zoper dediča ali volilo-jemnika.
Zapuščini je prišteli tudi liste zapustnikove terjatve, ki so mu jih dolgovali dediči ali vojjlojeemiki, to pa tudi
tedaj, če je zapustnik z naredbo poslednje volje te terjatve odpustil.
Člen 7.
Dediščine in volila, ki so prešle na zapustnika, pa mu še niso bile prisojene (izročene).
(') Zapuščini je prišteti tudi tiste dediščine in volila, ki so prešle na zapustnika, pa mu še niso bile prisojene (izročene), razen če je pravica do dediščine ali volila v času zapustnikove smrti zaradi odpovedi ali kakega drugega vzroka že prenehala.
(s) Od dediščine ali volila, ki je prešla na zapustnika, je v takem primeru plačati dedno takso posebej, in sicer po stopnji sorodstva med prvim in drugim zapustnikom.
(3) To takso trpijo pravni nasledniki v tistem razmerju, v katerem so pridobili tako dediščino ali volilo. To takso pa je upoštevati pri odmeri dedne takse za drugim zapustnikom kot breme.
Člen 8.
Dvomljive in neizterljive terjatve.
(') Izterljivost terjatve, ki je zavezana dedni taksi, se ne ugotavlja uradno. Stranki pa je prepuščeno, da prijavi in dokaže dvomljivost ali neizterljivost posameznih terjatev, in sicer, če je opravilo zapuščinsko obravnavo sodišče ali javni notar kot sodni poverjenik, do dovršitve obravnave, drugače pa ob vložitvi zapuščinskega izkaza.
(s) Glede terjatev, o katerih je dokazano, da so dvomljive, smejo predlagati tudi dediči sami vračunanje tiste vsote, za katero mislijo, da je približno izterljiva. Če sklenejo v tem pogledu z davčno upravo poravnavo, je končno odmeriti takso tako, da se upošteva poravnana vsota; s tem pa še ni izključena možnost, da se taksa morda ne popravi s taksno cenzuro. Če se ne more skleniti z dediči pravična poravnava, je treba predhodno vnesti take dvomljive terjatve v zapuščinsko imovino in določiti dedičem rok, da dokažejo neizterljivost; ta rok ne sine biti daljši od dveh let, računši od dne zapustnikove smrti.
(°) Če dokažejo dediči v tem roku neizterljivost ali so se pripravljeni pravično poravnati, je po tem odmero takse popraviti in razliko stranki vrniti.
(*) Dvoletni rok iz odstavkrf (2) sme finančna direkcija na obrazloženo prošnjo po potrebi podaljšati, toda najdalj za 5 let od dne zapustnikove smrti. Če se pa sklene poravnava, se po opravljeni taksni cenzuri odmera takse naknadno ne more več popraviti, izvzemšii primer iz poslednjega odstavka čl. 29. zakona o taksah.
(r’) Davčna uprava mora postopati kakor je odrejeno v tem členu tudi tedaj, če pri zapuščinski obravnavi ali v zapuščinskem izkazu ni bilo omenjeno, da so nekatere terjatve dvomljive ali neizterljive, ako se obrnejo dediči dotičnih terjatev do davčne uprave s tako prošnjo, še preden izda plačilni nalog.
Člen 9.
Stvari, ki so bile v zapustnikovi posesti.
(l)	Stvar, ki je bila ob zapustnikovi smrti v njegovi posesti, je smatrali za takšno, ki spada v zapuščino, razen če tisti, ki trdi, da je dotična stvar njegova last, to svojo lastninsko pravico dokaže. Če privolijo dediči v to, da se mu izroči stvar brez dokaza, je odmerili od
nje takso kakor od volila, ki preide na osebo, ki dotično stvar za sebe terja.
(a) Okolnost, da so bili posamezni premični imovin-ski predmeti, ki so bili najdeni v zapustnikovi posesti, posebej spravljeni ali so bili oznamenovani z napisom kot last kake druge osebe — zlasti pri gotovem denarju, vrednostnih papirjih in hranilnih knjižicah —, Se ne dokazuje, da spadajo te stvari v zapuščino. Prav tako ni zadosten dokaz, če zapustnik glede posameznih stvari v svoji oporoki izjavi, da jih je imel samo v hrambi.
(a) To pravilo pa se ne more uporabljati tedaj, če (e zapustnik javni notar, odvetnik ali upravitelj imo-vine, niti tedaj, če so bile dotične stvari oznamenovane Dret last takih oseb, ki so bile z zapustnikom v službenem ali mezdnem razmerju ali v takem zaupnem ali pooblastilnem razmerju, ki izvira iz zapustnikovega zvanja, službe ali posla.
člen 10.
Zavarovalne vsote za življenje.
(') Terjatve iz zavarovalnih pogodb za življenje je prevzeti v zapuščino tistega, s čigar smrtjo je vezano izplačilo, če se ne dokaže, da je pridobil kdo drug že za zapustnikovega življenja zoper zavarovalno družbo pravico do zavarovalne vsote, ki se ne da odtegniti z zavarovančevo odredbo, na način, ki ne ustanavlja obveznosti plačati dedno takso. Če se je napravila o tej pridobitvi listina, je to dokazati z izvirnikom ali overjenim prepisom listine.
(-') Kdo je plačeval premije, je za taksno obveznost docela neodločilno. Zavarovalno vsoto je prevzeti v dedni delež tistega, ki jo je po zavarovalni pogodbi upravičen dvigniti. Če nastane v tem pogledu dvom, mora dati zavarovalna družba potrebna pojasnila.
(a) Pod življenjsko zavarovanje spada tudi zavarovanje za nezgode. Če izplača zavarovalna družba v takih primerih zavarovalno vsoto šele po zapustnikovi smrti, jo je tudi prevzeti v zapuščino. Toda o 1 take zavarovalne vsote, ki je bila izplačana že za zapustnikovega življenja, se sme prevzeti v zapuščino samo tisti znesek, ki je na dan njegove smrti še preostal.
(') Da ni moči zahtevati dedno takso od zavarovalne vsote, se primeri zlasti tedaj, če je zavaroval zapustnik svoje življenje zato, da bi zavaroval terjatev svojega upnika. V takem primeru se ne sme prevzeti upniku izplačana vsota v dediščino, oziroma spada tisti del pod dedno takso, ki pripade dedičem po izplačilu zapustnikovega dolga. Iz zavarovalne vsote izplačani dolg se seveda ne more še posebej odbiti od ostalega dela zapuščine.
Člen 11.
Stvari, položene pri tretjih osebah na zapustnikovo ime !	(pravne	domneve).
(') Davčna uprava sme smatrati za sestavine zapuščine stvari, ki so položene na zapustnikovo ime pri tretjih osebah. Če pa je dana pravica razpolaganja ali soraz-polaganja s tako položeno imovino komu drugemu in ta umre pred tistim, na čigar ime je imovina položena, sme ilavčna uprava za odmero takse smatrati, da je umrli daroval za primer smrti imovino tistemu, na čigar ime se polog (depot) glasi.
(3) Če so položene stvari na ime več oseb, med njimi tudi na zapustnikovo ime, tako da je vsak izmed njih upravičen razpolagati z njimi in da jih sme vsak Izmed njih dvigniti, smatra davčna uprava oh smrti katerega izmed njih, če ni iz okolnosti razvidno kaj dru-
gega, da so omenjene osebe lastnice pologa po enakih delih.
(■') Protidokaz tem domnevam je stvar tistih, ki so zavezani plačati takso.
(*) Če je pooblastil zapustnik svojega odvetnika, javnega notarja ali koga drugega, ki je bil z njim v službenem razmerju, naj razpolaga v njegovem imenu tudi z zapuščino, se ta pooblastitev ne smatra za pravico razpolaganja po odstavkih (*) in (a) tega člena, če ni med pooblastiteljem in pooblaščencem sorodstvenega razmerja po I., II. in III. skupini taksne razpredelnice A.
Člen 12.
V oporoki omenjene nnklonitvc, ki jih je opravil zapustnik brez takse še za življenja.
(') Kjer se omenja razen daritev, opravljenih 3 mesece pred smrtjo, v izjavi poslednje volje naklonitev, ki jo je opravil zapustnik še za svojega življenja neodplatno in zanjo ni bila plačana taksa kot za daritev med živimi, je ravnati s tako naklonitvijo, kolikor je sploh ne prereka tisti, kateremu je baje namenjena, glede odmere takse tako, kakor da jo je odredil zapustnik za primer svoje smrti.
(s) Ta določba ne velja, če se verodostojno dokaže, da se je daritev dejansko izpolnila za zapustnikovega življenja, zlasti glede tega, kar je dal za življenja svoji hčeri ali vnukinji za doto, svojemu sinu ali vnuku za opremo ali neposredno za nastop službe ali katerega koli obrta ali kar je potrošil za plačilo dolgov polnoletnega otroka.
Člen 13.
Dediščina, vezana na odložili ali razvezni pogoj ali na začetni ali končni rok.
(') Če zavisi pridobitev zaradi smrti od odložnega ali razveznega pogoja, se plača dedna taksa tako od pripada osebi, ki ima do nastopa pogoja pravico do posesti imovine, kakor tudi od pripada osebi, na katero imovina preide, kadar se pogoj izpolni. Pogoj je odložen, če dobi dedič ali volilojemnik dediščino ali volilo v posest šele ob nastopu pogoja. Razvezen pa je pogoj tedaj, če dobi dedič ali volilojemnik dediščino ali volilo takoj v posest, ali ju mora odstopiti v posest drugemu, kadar nastopi pogoj. Odložni pogoj se izpremeni nasproti tistemu, ki je dobil dediščino ali volilo do nastopa tega pogoja v posest, v razveznega. Razvezni pogoj pa se izpremeni nasproti tistemu, ki dobi ob nastopu pogoja dediščino ali volilo v posest, v odložnega.
(-) Če je vezana pridobitev na kak začetni ali končni rok, je uporabljali prednje določbe tako, da se smatra začetni rok za odložni, končni rok pa za razvezni pogoj.
Člen 14.
Fidejkcmisarska substitucija (postavitev namestnega
dediča).
fl
(‘) Določbe člena 13. te uredbe veljajo smiselno tudi za fidejkomisarske substitucije. Pri tem je smatrati imovino, ki po sporazumu udeležencev ali zaradi drugih razlogov nadomesti substitucijsko maso, za poslednjo.
(s) Če se pridobi dediščina ali volilo z utesnitvijo fidejkomisarske substitucije, se smatra postavljeni dedič (fiduciar) glede taksne obveznosti za takega, ki je pridobil lastnino neomejeno.
(3) če nastopi pri fidejkomisarski substituciji primer nadomestnega dedovanja, se odmeri taksa nadomestne-
mu dediču (fidejkomisarju), kakor da izvira dediščina od tistega, ki je odredil fidejkomisarsko substitucijo.
(') Taksna zavezanost pravnega posla, po katerem preide imovina na fidejkomisarja predčasno, se presoja po splošnih taksnih predpisih; vendar se s tem ne dotika dolžnost plačati dedno takso za drugi pripad.
(■’’’) Za rodbinske fidejkomise pa velja § 23. zakona o razrešitvi rodbinskih fidejkomisov z dne 10. julija 1934 (»Službene novinec z dne 19. julija 1934, št. 1G4/XLII).
Clen 15.
Pripadi imovine, obremenjeni s pravico do užitka, rabe ali rente.
(') Če deduje kdo tvarino imovine, kdo drug pa na Isti imovini pravico do užitka ali rabe ali rente ali ponavljajočih se dajatev, plača vsak izmed njih takso posebej, in picer oni od vrednosti pripadle mu pravice, dedič tvarine imovine pa takso po popolni njeni vrednosti brez odbitka teli pravic; toda poslednji šele tedaj, kadar preneha omenjena pravica drugega, ki se drži te imovine. To je navesti v plačilnem nalogu in obenem opozoriti plačilu zavezano stranko, da je dolžna prijaviti o svojem času prenehanje take pravice in da bo kaznovana po veljavnih zakonskih predpisih, če opusti prijavo. Davčne uprave morajo imeti te odložene takse zaradi izterjave o svojem času v razvidu v »posebni likvidacijski knjigi za odložene takse«. Obrazec za to likvidacijsko knjigo predpiše oddelek za davke pri ministrstvu za finance.
(2) Če preide pravica iz odstavka (J) tega člena medtem na drugo osebo ali na več drugih oseb, mora plačati vsaka teh oseb takso posebej, in sicer po stopnji svojega sorodstva z zapustnikom in po trajanju pravice vsakega posameznika.
(3) Če umre dedič imovine, obremenjene s pravico, omenjeno v odstavku (J) tega člena, pred uživalcem, morajo plačati takso, ki je njemu predpisana, poznejši dediči samo, kolikor presega tisto takso, ki jo je odmeriti njim glede na sorodstvo z zapustnikom ali s prvim dedičem tvarine imovine, in sicer po tem, katera izmed teh dveh taks je pač večja. Tudi ta taksa se plača šele tedaj, ko preneha užitek ali raba. Če je pa bilo pri tej novi odmeri v zapuščini poleg imovinskih delov, obremenjenih z užitkom ali rabo, še kaj druge imovine, je določiti takso,' ki jo je odbiti, s sorazmernim preračunom; na ostale imovinske predmete odpadajočo takso pa je nepogojno odmeriti in brez odlašanja izterjati.
č) Za preračun vrednosti pravic, omenjenih v odstavku (') tega člena, veljajo določbe člena 58. te uredbe.
(*) Za dedno takso na tvarino imovine samo kakor tudi na drug užitek, rabo, rento ali drugo ponavljajočo se korist mora dali na zahtevo davčne uprave primerno zavarovanje, kdor ima prvi pravico do užitka, rabe, rente ali druge ponavljajoče se koristi.
Člen 1C.
Odpoved dediščini, zavrnitev dediščine in dedna nevrednost.
(’) Dedni taksi ni zavezan pripad komu, ki se odpove pripadlemu mu delu dediščine ali volilu, preden se oglasi za dediča ali sprejme volilo, pa me navede, komu v prid se odpoveduje. Dedno takso plača v teh primerih, kdor je dobil dediščino zaradi odpovedi, in to po stopnji zapustnikovega sorodstva s tistim, ki se je odpovedat
de hščini, če je ta stopnja sorodstva oddaljenejša od za-1 pustnikove stopnje do tistega, ki je pridobil dediščino zaradi odpovedi, drugače pa po stopnji sorodstva .'med zapustnikom in pridobiteljem.
(■) Če se odpove kdo, preden se zapuščina prisodi, dediščini ali volilu v prid določni osebi, velja določba prednjega odstavka (') le tedaj, če se je odpovedal brez pridržka, t. j. neodplatno, in sicer samo toliko, kolikor bi pripadla imovina tej določni osebi tudi tedaj, če bi se detičnik ne bil odpovedal v njen prid.
(3) Določbo odstavka (’) tega člena je uporabljati smiselno tudi tedaj, če kdo izjavi, da ne sprejme dediščine ali volila, ki sta mu pripadla, ali če vobče ne poda izjave o nastopu dediščine ali če se v času, kar mu je dediščina pripadla, pa do prisodbe zapuščine stori nevrednega dedne pravice.
(*) Določbe odstavkov (') in (3) tega člena ne veljajo za tamkaj omenjene izjave, ki se podajo po oglasitvi za dediča ali po sprejemu volila.
(5) Določba odstavka (-') tega člena pa velja za odpovedi v prid določnih oseb tudi tedaj, če se izjavi odpoved po oglasitvi za dediča (sprejemu volila), toda pred pri-sodbo zapuščine.
(") V primerih odstavkov (') do (;‘) tega člena ni poleg dedne takse plačati za odpoved darilne takse [točka 5. odstavka .(•) člena.39. te uredbe].
Člen 17.
Dedna poravnava i« delitev zapuščine.
(>) če se sklene pred prisodbo zapuščine poravnava o zahtevkih glede dediščine, je odmeriti in plačati dedne takse, kakor da so pripadli imovinski deli, o katerih se je napravila poravnava, neposredno kot dediščina tistemu, ki jih dobi na podstavi poravnave; taksa pa ne sme biti manjša, kot bi se preračunala na podstavi neposrednega pripada. Namesto rednih-taks, t. j. dedne takse po dejanski delitvi, prištevši morebitno takso za poravnavo samo, stopi torej samo taksa po pripadli, če je večja.
(“) Če pripade kaka stvar v dediščino več osebam, pa jo pridobi pred prisodbo zapuščine kdo izmed njih v celoti ali tak njen del, ki mu sam po sebi ne bi bil pripadel po dednem pravu, pri odmeri takse ni smatrati, da je to nov pravni posel.
(3)	Te določbe se uporabljajo tudi na dogovore, ki jih napravijo v poravnavo po zapuščinskih stvareh dediči in volilojemniki ali več volilojemnikov med seboj, in sicer, kadar koli je delitev imovine, določena s poravnavo,'podstava za dedno takso.
(*) Po odstavkih (-’) in (:‘) tega člena so dogovori o delitvi zapuščine oproščeni takse za pravni posel s temile časovnimi in stvarnimi utesnitvami)
a) dotični dogovor se mora skleniti preden se izda zapuščinsko prisojilo;
b) ta določba se nanaša na nepremično kakor tudi na premično imovino, a le, če spadajo pridobljene stvari v zapuščino. Zato ni dopustna uporaba te določbe glede tistih stvari, ki se zapuščini šele odstopijo, in glede vzajemnih poravnav dedičev ali volilojemnikov z njih lastnimi imovinskimi predmeti (izvzemši gotovino) itd.;
c) pridobitev mora biti na dediče ali volilojeinnike, ne pa na druge osebe. Pri uporabi te določbe ni upoštevati, katere zapuščinske predmete posamezni dedič ali volilojemnik dejansko dobi in ali je njih vrednost enaka njegovemu deležu ali ne. Prav tako ni upoštevali ali je bil povečau njegov delež odplatno (s poravnavo)
ali po neodplatni odpovedi kakega drugega dediča ali voiilojemnika.
Člen 18-Prezadolžene zapuščine.
Ne more se odmeriti dedna taksa, če prevzame zapuščino zapustnikov upnik na račun dolgov, ki obreme-njajo zapuščino. V takih primerih se more zahtevati samo taksa za odplatni prenos imovine.
B.	Izmera dedne takse.
Člen 19.
(*) Dedna taksa se odmeri posebej vsakomur, ki pridobi kaj od istega zapustnika zaradi smrti, po čisti vrednosti vse njemu pripadle imovine in po osebnem razmerju med njim in zapustnikom. Več pripadov enemu pridobitelju, ki so zavezani dedni taksi in izvirajo od istega zapustnika, se smatra pri določitvi taksne stopnje in .za preračun takse za en enotni pripad in se torej imovinske vrednosti, ki pripadejo isti osebi po istem zapustniku,, seštejejo. Pri fidejkomisarski substituciji m. pr. je smatrati, če je pripadlo substitutu (fidejkomi-sarju) iz zapuščine tistega, ki je substitucijo odredil, tudi neposredno kaj imovine, te pridobitve za en enotni pripad. To velja tudi tedaj, če je pridobila ista oseba dz zapuščine imovinske predmete deloma s pogojem (z določenim rokom), deloma pa brez pogoja (brez določnega roka).
(s) Pri fidejkomisarski substituciji je za odmero dedne takse odločilno osebno razmerje med zapustnikom in tistim, ki je odredil substitucijo.
(3)	Če se pobira dedna taksa po členu 16. te uredbe po osebnem razmerju med tistim, ki se odpoveduje dediščini ali volilu, in zapustnikom, za preračun dedne takse ni seštevati pripada osebi, ki se odpoveduje, in pripada, ki izvira iz iste zapuščine, a pripade tistim osebam, v katerih prid se ona odpoveduje.
C. Oprostitve od dedne takse.
Člen 20.
Od dedne takse se opraščajo:
1. premične zapuščine in volila, namenjene kralju ali prestolonasledniku, kakor Uidi vzajemni prenosi premičnin za primer smrti med člani vladarskega doma;
2. zapuščine in volila, namenjene naši državi, banovinam ali občinam in takim javnim napravam in ustanovam (zakladom, skladom, zavodom), katerih morebitni primanjkljaji se zalagajo iz državne blagajne;
3. zapuščine in volila, namenjene domačim cerkvam, ustanovam (zakladom, skladom, zavodom), družbam, društvom, ki služijo samo verskim namenom, kolikor imajo pravno osebnost, kakor tudi zapuščine in volila, namenjene za zgolj verske namene v mejah naše države ali namenjene za jugoslovanske državljane v inozemstvu, kolikor je njih uporaba v verske namene zagotovljena. S »cerkvami« je razumeti vse domače zakonito usvojene in priznane veroizpovedi (verske družbe), ki imajo pravno osebnost, z »verskimi nameni« pa je razumeti namene teh veroizpovedi (verskih družb), in sicer samo v čisto verskih stvareh;
4. zapuščine in volila, namenjene za take domače ustanove (zaklade, sklade, zavode), družbe, društva ali naprave, ki služijo zgolj dobrodelnim (človekoljubnim)
ali občekoristnim namenom (n. pr. znanstvenim, socialnim, umetniškim, prosvetnim, zdravstvenim, kakor tudi namenom telesne vzgoje ljudstva), kolikor imajo pravno osebnost;
5. zapuščine in volila, namenjene zgolj za dobrodelne (človekoljubne) ali občekoristne namene v mejah naše države ali za jugoslovanske državljane v inozemstvu, kolikor je uporaba teh naklonitev za omenjene namene v najširših mejah zagotovljena in niso le naklonitve omejene na določne rodbine ali na določne osebe;
6. ob pogoju vzajemnosti premične zapuščine in volila diplomatskih predstavnikov tujih držav, njih uradnikov in njih rodbinskih članov, ki žive z njimi v skupnem gospodarstvu, kolikor niso jugoslovanski državljani; dalje premične zapuščine oseb, ki imajo po mednarodnih pravnih načelih ali mednarodnih pogodbah pravico do taksne oprostitve;
7. zapuščine in volila, ki pripadejo državi zato, ker ni dedičev;
8. zapuščine in volila v prvi stopnji krvnega sorodstva, ki izvirajo od oseb, umrlih po dnevu 1. aprila 1937, če ne presega celotna čista vrednost (po odbitku pasiv)
50.000 dinarjev, ne glede na število dedičev. Ta oprostitev velja samo za kmetovalce, za katere se smatrajo tisti, ki se bavijo zgolj s kmetijstvom in nimajo drugega stalnega poklica ali vira dohodkov;
9. zapuščina tistega, ki je, opravljaje vojaško službo, padel v vojni ali v mirnem času ali je za rano ali boleznijo. zadobljeno v vojni ali v mirnem času v vojaški službi (ali v ujetništvu), umrl ali se kot vojaški obveznik v vojni ali v mirnem času pogreša, pa je bil proglašen za mrtvega, če so dediči njegova zakonska žena, otroci ali oče in mati in čista vrednost zapuščine ne presega
100.000 dinarjev. Okolnosti, ki dajejo pravico do te oprostitve, mora dokazati tisti, ki zahteva tako oprostitev. Kot dokaz služijo zlasti potrdila vojaških in civilnih obla-stev in bolnišnic, kjer se je zapustnik zdravil. Ta potrdila niso zavezana taksi, dokler se ne uporabijo za kaj drugega. Proglasitev za mrtvega se dokaže z dotičnim sodnim sklepom. Oprostitev iz te točke ne velja za te zapuščine, če je umrl zapustnik zaradi omenjenih vzrokov po šestih mesecih od dne splošne demobilizacije. Dan, od katerega je računati ta rok, objavi minister za finance z razglasom;
10. tisti pripadi, katerih čisla vrednost ne presega
10.000 dinarjev, če pripadejo osebam iz I. skupine razpredelnice A, oz. 2.000 dinarjev, če pripadejo osebam iz
11.	skupine razpredelnice A.
C.	O območju, na katero se razteza veljavnost te uredbe.
Člen 21.
Nepremičnine.
(1) Nepremična inravina v kraljevini z vsemi prite-klinami je zavezana dedni taksi ne glede na državljanstvo, stanoval išče ali prebivališče zapustnika, dediča ali pogodbenih strank, in ne glede na okolnost, ali je umrl zapustnik v kraljevini ali v inozemstvu.
(2) Nepremična imovina, ki leži zunaj mej kraljevine, se ne pritegne v zapuščino, zavezano dedni taksi. Tudi pripad pravice do užitka ali rabe na nepremičninah, ki leže zunaj kraljevine, ni zavezan dedni taksi v tuzemsivu.
Clen 22.
Premičnine.
(1) Premična imovina je zavezana dedni taksi, kjer koli je, če je bil zapustnik ob svoji smrti jugoslovanski državljan. Če pa stranka dokaže, da je plačala od premične imovine, ki je v inozemstvu, dedno takso v dotični državi, je vzeti to med dolgove in bremena.
(!) Če zapustnik ob svoji smrti ni bil jugoslovanski 'državljan, je zavezana dedni taksi samo tista njegova premična imovina, ki je v naši državi. Dedno takso, ki jo je bilo plačati od imovine, omenjene v tem odstavku, tisti državi, katere državljan je bil zapustnik, je vzeti med dolgove in bremena, ki se drže zapuščine.
(3)	Za premično imovino v kraljevini je smatrati zlasti: privilegije, patente in pravice, ki so se odobrili ali podelili v kraljevini; terjatve, zavarovane na nepremičninah v kraljevini; deleži podjetja, ki ima svoj sedež v kraljevini, kakor tudi deleži imovine tukajšnje podružnice inozemskega podjetja, če ne zavisi deležna pravica od posesti delnic ali kuksov.
(*) Za kovinski in papirnati denar, delnice, delne zadolžnice in podobne vrednostne papirje, za kukse, za papirje na odredbo (menice, nakaznice, bone, čeke itd.) je odločilen kraj, kjer se hranijo, za terjatve, ki niso zavarovane na nepremičninah, pa dolžnikovo prebivališče.
Člen 23.
Vzajemnost in retorzija v območju dednih taks.
(*) Da ne bo dvojnega obdačevanja z dedno takso, da se varuje vzajemnost in reciprociteta in vrše retor-zijski ukrepi, sme minister za finance odstopiti od prednjih določb te uredbe in drugače odrediti glede taksiranja zapuščin, ki so ostale za inozemskimi državljani.
(2) Če dediči dokažejo, da se v tisti državi, katere 'državljan je bil zapustnik, ne plačuje podobna dedna taksa od tamkaj se nahajajoče premične zapuščine jugoslovanskega državljana, se tudi v naši državi ne sme odmerjati taksa od premične imovine.
(3) Kolikor imajo pogodbe kraljevine s tujimi državami glede imovine in pravic, spadajočih pod taksno pristojnost več držav, določbe, ki se razlikujejo od prednjih določb o dedni taksi, veljajo določbe teh pogodb.
D.	Začetek taksne obveznosti.
Člen 24.
Taksna obveznost za dedno takso se začne:
1. pri pridobitvi za primer smrti z dnem, ko zapustnik umre. Če se pa proglasi zapustnik s sodno odločbo za mrtvega ali se s sodno odločbo ugotovi, da je umrl, nastane obveznost z dnem, ki je izrečen v sodni odločbi za dan smrti;
2. pri pridobitvi dediščine po fidejkomisarski substituciji, z dnem, ko nastopi primer substitucije;
3. pri pridobitvi dediščine, obremenjene s služnostjo užitka ali rabe, z dnem zapustnikove smrti;
4. pri prenosu imovine na naprave ali ustanove, z dnem, ko se prenos odobri ali se da pritrditev pristojnega oblaštva;
5. pri pridobitvi dediščine z razveznim pogojem ali i če zavisi prenehanje dediščine od kakršnega koli roka,
z dnem zapustnikove smrti;
6. pri pridobitvi dediščine z odložnim pogojem ali če zavisi od kakršnega koli roka, z dnem, ko nastopi odložni pogoj ali dospe začetni rok. V tem primeru se odmeri taksa po vrednosti in po zakonih, ki veljajo tega
dne. Zato je treba imeti zaradi odmere takse ob svojem času ta morebitni drugi pripad v razvidu v opravilnem koledarju po členih 33. in 34. navodil za upravljanje in obračun taks taksnega registra A iz 1. 1934. (»Službene novine« z dne 12. decembra 1934, št. 287/LXXVI). Glede dedne takse od drugega pripada pa mora dati na morebitno zahtevo davčne uprave ustrezno zavarovanje tisti, ki ima prvi pravico do posesti imovine. Če se znesek le takse ob času, ko se zahteva zavarovanje, še ne da določiti, je preračunali takso za drugi pripad približno.
Če se pa imovina, katere prenos zavisi od pogoja, prenese preden nastopi pogoj ali rok, ker so se udeleženci sporazumeli ali zaradi kakega drugega vzroka, nastopi taksna obveznost za drugi pripad v tem prejšnjem trenutku.
Če se izpolni pogoj ali nastopi določeni rok, če nastopi primer substitucije ali katera koli okolnost, zaradi katere preide imovina na drugega pridobitelja predčasno, je to po členu 51. te uredbe prijaviti davčni upravi.
Znesek dedne takse za drugi pripad se ravna po osebnem razmerju med zapustnikom in tistim, katerega se ta drugi pripad tiče.
Če se odredi s poslednjo voljo rok za opravo volila, se smatra to samo tedaj za odreditev roka po prednjih predpisih, če je rok daljši od lota dni po zapustnikovi smrti. To velja zlasti za volila v denarju ali drugih nadomestnih stvareh, ki jili je izpolniti brezobrestno v obrokih.
E.	Odbijanje dolgov in bremen.
Člen 25.
C) Preden se preračunajo posamezni pripadi, se morajo od ugotovljene cene kosmate zapuščine -odbiti tisti dokazani dolgovi in bremena, ki zadevajo vso zapuščino.
(2) Dolgo\ i in bremena, o katerih je dokazano, da se nanašajo samo na določene dele zapuščine (pripade), se odbijajo samo od tega dela (pripada).
(-1) Dokazani dolgovi in bremena se upoštevajo samo tedaj, če se prijavijo preden postane taksna odmera pravnomočna.
(•) Med dolgove in ostala bremena spadajo stroški poslednje bolezni zapustnikove, če niso bili poravnani iz njegove imovine že za njegovega življenja. Prav tako spadajo semkaj tudi stroški za pogreb in prigodni izdatki1 pietetnega značaja, kakor n. pr. stroški za grobnico ali spomenik, Če so ti stroški primerni zapustnikovim imo-vinskim razmeram. Stroški za žalno obleke se pa nc odbijajo.
(5)	Dolgovi in bremena, ki se drže tistega dela zapuščine, ki ni zavezan dedni taksi, se ne odbijajo. Tisti pa, ki se drže dedni taksi zavezanih in ne zavezanih delov, se odbijajo samo po razmerju zavezanega dela do celotne zapuščine.
(°) Dolgovi in bremena, ki sestoje iz pravice užitka ali rabe in se drže zapuščine, se ne smejo odbijali; ostala bremena ponavljajočega se značaja pa se odbijajo po določbah člena 26. te uredbe.
(7) Kolikor zavisijo dolgovi ali druga bremena od nastopa odložnega pogoja, se pri odmeri dedno fakse ne odbijajo. Če nastopi pogoj v 10 letih od dne, ko je dediščina pripadla, je presežek dedne takse, ki je nastal, ker se dolg ali breme ni odbil, odpisati ali vrniti, če to zaprosi taksni zavezanec najkasneje v letu dni, ko je nastopil odložni pogoj.
»■
(*) Dolgovi in ostala bremena, ki so vezani na kakršen koli razvezni pogoj, se smatrajo za nepogojne. Če pa pogoj nastopi, je dopolniti dedno takso na tisli znesek, iki bi se bil odmeril, če bi se bil upošteval dotični dolg ali breme že po tem, kakor dolgo je dejansko trajal. V takem primeru je taksno oblastvo upravičeno zahtevati zavarovanje takse, ki bi jo bilo plačati za primer nastopa pogoja.
(*) Če je napravljena naklonitev s kakim naročilom, ki ima denarno vrednost, je taka naklonitev zavezana taksi samo kolikor presega vrednost dajatve obremenjene osebe. Samo tiste dajatve se ne odbijajo, ki služijo samemu namenu uaklonitve.
(ln) V primeru nepogojne oglasitve za dediča je treba plačati neprikrajšano dedno takso za volila tudi tedaj, če ne zadošča zapuščina za popolno izplačilo volil. Prav tako je plačali, ko se je volilo sprejelo, popolno takso za volila, naložena volilojemniku, najsi presega celotna vrednost naloženih volil vrednost volili, ki je z njimi obremenjeno.
Člen 26.
Kako se dokazujejo dolgovi in bremena.
(') Za verodostojeu dokaz dolgov in bremen se jemljejo samo:
1. pravne listine, ki jih je izdal zapustnik sam ali oseba, katere pravni naslednik ali pooblastitelj je bil:
2. overjeni izpiski iz javnih knjig;
3. overjeni izpiski iz redne vodenih trgovinskih in obrtnih knjig o terjatvah ali dolgovih iz trgovinskega ali obrtnega poslovanja. Samo za majhne redne račune istega upnika iz trgovinskega ali obrtnega poslovanja do skupnega zneska 1000 dinarjev ni potrebna overitev izpiska, če ni dvoma, da je bila dobava izvršena in da ni bila plačana do zapustnikove smrti;
4. priznaniee javnih oblastev in uradov o plačilih za zapustnikov račun, opravljenih po njegovi smrti:
5. pravnomočni plačilni nalogi, odločbe in izkazi za* stankov, ki jih izdajo javna oblastva in uradi in iz katerih se vidi, da terjatev v času nastanka taksne obveznosti ni bila poravnana;
6. dokazi o tem, da je bila plačana dedna taksa za premičnine v inozemstvu po odstavkih (*) in (’) člena 22 te uredbe;
7. pravnomočne sodne odločbe razen sodb zaradi izostanka, sodb na podstavi pripoznave, plačilnih nalogov v opominjevalnem postopku, izdanih zoper dediča, in sodb, ki se opirajo samo na priznanje zapustnikovih dolgov v naredbi poslednje volje. To velja tudi za odločbe tujih sodišč, če so po zakonih kraljevine izvršilni naslov;
8. potrdila varuškega (skrbstvenega) sodišča, da je ugotovilo in priznalo obstoj in znesek določene terjatve zoper zapuščino;
0.	brez posebne overitve se smejo upoštevati tudi izdatki za zapustnikovo poslednjo bolezen in njegov pogreb in tudi njegovi dolgovi, ki jih za življenja še ni poravnal, se zanje po navadi ne izdajajo pravne listine in niso starejši od dveh let, a so primerni njegovim imo-vinskim razmeram, če se prijavijo sodišču in jih dediči priznajo, ali če so izkazani z računi ali priznanicami upnikov. Te določbe veljajo zlasti tudi glede terjatev za plačo tistih oseb, ki so bile do zapustnika v službenem razmerju.
(’) V primerih točk 1., 2., 3. in 7. odstavka (>) tega člena sme zahtevati taksno oblastvo upnikovo potrdilo ali druge dokaze o višini dolga, kolikšen je bil v času, ko
je nastala taksna obveznost. Če ne ustreže upnik tafci zahtevi, ni da bi moralo taksno oblastvo prijavljeni dolg priznati. Potrdila in dokazi, ki se izdajo samo za ta namen, niso zavezani taksi.
(a)	Dolgovi v denarju in obresti, glede katerih je zastaralni rok pretekel, se smejo upoštevati samo tedaj, če se dokaže, da zaradi prekinitve ali zadržkov zastaranje ni nastopilo.
(’) Dolgovi in bremena, ki se ne opirajo ne na pravni	<
posel ne na javno pravo, se smejo priznati docela ali deloma in samo po svobodni oceni taksnega oblastva.
(®) Terjatev, za katero se zahteva, naj se odbije na podstavi dolga, ki ga je pripozual zapustnik v naredbi poslednje volje, se odbije samo tedaj, če je obstoj terjatve po prednjih določbah verodostojno dokazan. Brez takega dokaza se smatra za volilo, zapuščeno tistemu, ki je označen, da jo sme terjati, in sicer, če terjatev terja ali jo sprejme, ko se mu odšteje.
/•’. Plačilna dolžnost.
Člen 27.
Č) Plačati dedno takso je dolžan pridobitelj oz. njegov pravni naslednik.
(■) Če pripade stvar skupno dvema ali več osebam nerazdeljeno, je vsaka teh oseb nerazdelno dolžna plačati dedno takso za vso stvar s pravico do povračila proti ostalim. Ta pravica do povračila ima prvenstvo in vrstni red kakor taksa sama.
G.	Jamstvo.
Člen 28.
Osebno jamstvo.
Za dedno takso jamči nerazdelno z osebami, ki so dolžne plačati takso po členu 27. te uredbe:
1. za takso od volila tisti, ki mu je volilo naloženo; upravičen je pa odtegniti znesek takse od volila, ki ga mora izročiti, razen če ni po zapustnikovi naredbi volilo-jemnik sam zavezan trpeti takso;
2. če se stori taksno kaznivo dejanje, kdor je kaznivo dejanje storil ali pri njem sodeloval, vendar samo za tisti del takse, za katerega je državna blagajna oškodovana ali se je državna blagajna skušala oškodovati, najsi ta oseba ni bila obsojena na plačilo takse ali kazni;
3. kdor se pregreši zoper določbe o zavarovanju dedne takse po členu 37. te uredbe, če izda predmete, njemu izročene v hrambo, ali Če poplača svoje dolgove ali izpolni ob smrti kako drugo svojo obveznost nasproti dedičem, kakor tudi, kdor dvigne dotične predmete ali pridobi na njih zastavno pravico, jamči za ustrezno dedno takso, če je ob času izdaje teh predmetov, plačila dolgov in izpolnitve drugih obveznosti ali ob času dviga ali zastavitve vedel, da je zapustnik umrl, ali bi za to ob zadostni skrbnosti moral zvedeti. Taka oseba pa ne jamči, če ravna po nalogu sodišča;
4. kdor opusti prijavo, predpisano v členu 51. uredbe, ali je ne poda pravočasno;
5. komur pripade dediščina, ker se ji je poklicani dedič odpovedal.
Člen 29.
Stvarno jamstvo,
(’) Za dedno takso ima država v mejah ustreznega dela takse zakonito zastavno pravico na stvareh, ki so
predmet dotičnega prenosa. Ustrezne takse obremenjajo dotične nepremičnine in. imajo za tri leta prvenstveno zastavno pravico, tudi če niso zavarovane z vpisom na nepremičnine, pred vsemi kakor koli zavarovanimi drugimi zasebnopravnimi terjatvami, če so prijavljene sodišču po odstavku (8) § 135. zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 9. julija 1930 (»Službene novine« z dne 28. julija 1930, št. 165/LX11).
(2)	Triletni rok zakonite zastavne pravice začne teči tistega dne, ko bi se bila morala taksa po plačilnem nalogu plačati.
(:|) Če preteče triletni rok zakonite zastavne pravice, zastara prvenstvo države in se more uveljavljati njena taksna terjatev le po vrstnem redu vpisa. Vendar prekine vsako dejanje oblastva, da bi se taksa zavarovala ali izterjala, če se vpiše v javne knjige, rok za zastaranje prvenstva, tako da začne teči iznova.
(*) Prvenstveno pravico imajo tudi izvršilni stroški, stroški cenitve in zamudne obresti, ne pa tudi kazni, izrečeNie po tem zakonu. Te se morejo uveljavljati samo po vrstnem redu izvršenega vpisa.
(r>) Taksa za služnostno pravico užitka in rabe obre- . menja samo to pravico in se sme zavarovati z vpisom na služnost in uveljavljati s prisilno izvršbo na samo služnostno pravico.
(6)	Kdor je plačal takso za drugega, toda s pravico do povračila proti ostalim (člen 27. te uredbe), lahko zavaruje prosto vseli taks svojo zahtevo do povračila z vpisom v zemljiško knjigo na podstavi listine, ki mu jo izda davčna uprava brez takse. V tej listini je navesti osebe, za katere je bila taksa plačana, znesek takse, ki je bila za drugega plačana, nepremičnine, na katere se taksa nanaša, kakor tudi, komu se listina izdaje brez takse po členu 7. zakona o taksah.
H.	Sodelovanje sodišč.
Člen 30.
Pristojnost za odmerjanje dedne takse.
Dedno takso odmerja:
1. če jo je plačati po členu 52. te uredbe v kolkih, zapuščinsko sodišče;
2. če je ni plačati v kolkih, velja tole:
a) če je opravilo zapuščinsko razpravo sodišče ali jo je opravil po sodni odredbi javni notar kol sodni poverjenik (§§ 221. in 222. zakona o javnih notarjih iz 1. 1930.), tista davčna uprava, v katere območju je dotično sodišče;
b) v ostalih primerih tista davčna uprava, v katere območju je zapustnikovo prebivališče. Če je imel zapustnik več prebivališč ali če ni imel prebivališča v območju kraljevine, je pristojna tista davčna uprava, v katerp območju je zapustnik umrl, če je pa umrl zunaj kraljevine, tista davčna uprava, v katere območju je zapuščinska imovina Če jo ta imovina v območju več davčnih uprav, je pristojna tista, v katere območju je največja vrednost.
Člen 31.
Prijava smrtnih primerov in podobnih sodnih zapuščinskih odločb.
o Sodišče, ki opravlja zapuščinske razprave, mora sporočiti do 10. dne vsakega meseca davčni upravi s smrtovnicami vse smrtne primere v minulem mesecu, in sicer tako, kakor je predpisano v § 162. sodnega poslovnika z dne 25. oktobra 1932. Smrtovnice se davčni upravi
ne pošljejo, če ni pokojnik zapustil nikakršne imovina [odstavek (‘) § 59. nepravdnega postopka iz 1.1934.j ali če so v zapuščini samo premične stvari, ki vse skupaj, na odbivši dolgove in bremena, niso več vredne ko 2.000 dinarjev.
(2)	Davčna uprava vpiše prejete smrtovnice časovno po vrsti v popis smrtovnic po priloženem obrazcu A, ki služi v zvezi z dotičnim indeksom za evidenco smrtnih primerov in evidenco odmere dednih taks. Če davčna uprava ugotovi, da v sodni dostavni knjigi za prijave smrtnih primerov ni kakega smrtnega primera, za katerega je davčna uprava drugače zvedela, javi to sodišču, da se takoj napravi smrtovnica.
j-1) Svoje odločbe o zapuščinah pošilja pristojno sodišče davčni upravi takole:
1. Če se odstopi zapuščina drugemu sodišču ali če. reši sodišče smrtovnico drugače samo formalno, n. pr. z združitvijo z drugo smrtovnico, če je primer že prijavljen in podobno, sporoči sodišče to davčni upravi najkasneje v 15 dneh s kratkim zaznamkom in navede v njem pokojnikovo ime, dan njegove smrti, številko zapuščinskega vpisnika in dan sodnega sklepa;
2. če sodišče odloči, da ne bo zapuščinske razprave, ker so dolgovi pretežni ali ker je treba uvesti stečaj, dalje če pripada zapuščina državi, pošlje davčni upravi odpravek svoje odločbe;
3. če sodišče odloči, da ne opravi zapuščinske razprave, ker v zapuščini ni nepremičnin in kosmata vrednost zapuščinske imovine ne presega 10.000 dinarjev, pošlje davčni upravi odločbo in ji priloži prepis smrtovnice, da bi davčna uprava takso odmerila in izterjata, če presega 500 dinarjev. Toda v takih primerih morajo biti navedeni v odločbi vsi po sodišču ugotovljeni podatki, ki služijo po nepravdnem postopku za osnovo delitvi zapuščine in so potrebni za odmero taks;
4. če se plača dedna taksa po določbi člena 52. te uredbe v kolkih ali bi jo bilo plačati v kolkih, če ne bi bilo oprostitve, pošlje sodišče o vseh takih stvareh enega meseca najkasneje do 10. dne naslednjega meseca 'davčni upravi po črki e) odstavka (:1) S 162. sodnega poslovnika liste o preračunu taks po priloženem obrazcu C; vanje vpiše ime umrle osebe, dan njene smrti, številko vpisnika za zapuščinske stvari O, ob kratkem sestavine in vrednost zapuščine, njene dolgove in bremena, čisto zapuščino, natančno označbo dedičev, volilojemnikov in upravičencev do dolžnega dela, pravno osnovo dedovanja, višino posameznih pvipadov, navedbo sorodstva med pridobiteljem in zapustnikom, stopnjo dedne takse in vobče vse podatke, ki so potrebni zaradi kontrole, ali je bila odmerjena taksa po sodišču pravilno in popolnoma in plačana v kolkih, oziroma ali je oproščena ali ne. ('e ni taksni zavezanec, položil kolkov, pripomni sodišče na hrbtu lista o preračunu taks, da je bil taksni zavezanec pozvan, naj plača takso v kolkih, da pa takse ni položil v roku, odrejenem v členu 52. le uredbe. List o preračunu takse je poslati davčni upravi tudi tedaj, če se sklene zapuščinska razprava, o kateri je bila poslana davčni upravi smrtovnica, brez preračuna takse. Liste o preračunu taks naliskujc ministrstvo za finance, oddelek za davke, in jih pošilja po davčnih upravah sodiščem v uporabo;
5. davčne uprave vpišejo lisle o preračunu taks v register A in jih nato pregledajo, ali so bile takse v zadostni meri pobrane. Morebitne manjke jc izterjati od strank po veljavnih predpisih v gotovini;
6.	če je opravilo sodišče zapuščinsko razpravo in naj davčna uprava takso odmeri in izterja, pošlje sodišče davčni upravi zapuščinski izkaz po členu 34. te uredbe.
Clen 32.
Prijave v ostalih primerih.
(') Sodišče mora sporočiti tudi naknadno davčni upravi, če se pokaže pozneje zapuščinska imovina, ki prej sodišču ni bila znana, ali če nastopi pri fidejkomisarski substituciji primer substitucije. Prav tako je dolžnost davčnih oblastev, da takoj obveste pristojno sodišče, kadar koli zvejo za kako prikrivano zapuščinsko imovino.
(2) Nove dele zapuščinske imovine, ki se odkrijejo po prisodbi zapuščine, mora prijaviti davčni upravi v 15 dneh, odkar so se odkrili, tisti, ki jili terja zase.
(3) Sodišča, ostali uradi in druge uradne naprave kakor tudi pravne in fizične osebe, ki se bavijo po dolžnosti ali poslovno s hrambo ali upravo tujih imovinskih pred-imetov, morajo obvestiti, ko zvejo za smrt oseb, katerih »jiinovino ali njen del imajo v hrambi ali jo upravljajo, v jl-5 dueli zapuščinsko sodišče o dotičnih predmetih umrle jnsebe kakor tudi o imovini, ki jim jo je dala druga oseba lin do katere je imel pravico razpolaganja pokojnik. Te Josebe morajo podati v istem roku tudi prijavo o varnostnih predalih (safes), danih v najem pokojniku samemu tali obenem z drugimi osebami.
(1)	Če se izročijo po dogovoru s tujo državo imo-jvinski predmeti umrlega tujca konzularnemu oblastvu 'dotione države, poda prijavo lisli, ki je omenjen v prednjem odstavku, istočasno, ko se izroči predmet konzularnemu oblastvu.
(ri) Zavarovalne družbe in naprave morajo, ko zvejo za smrt osebe, ki je imela z njimi zavarovalno pogodbo za življenje, sporočiti zapuščinskemu sodišču v 15 dneh (vsebino pogodbe in osebo, upravičeno prejeti pogodbeno vsoto.
(*) Družbe, ki izdajajo vrednostne papirje, ki se glasijo na ime, morajo sporočiti, ko zvejo za smrt osebe, na katero se njih papirji glase, pred prenosom papirjev na drugo ime, najkasneje pa v 14 dneh, ko zvejo za smrt, zapuščinskemu sodišču številke, imensko in tečajno vrednost dotičnih papirjev.
Clen 33.
Popis (inventura) zapuščine.
O Če je napraviti inventar (popis) zapuščine, mora razpravno sodišče (ali tisto sodišče, ki je zaprošeno za zapuščinski popis) pravočasno sporočiti pristojni davčni upravi dan in uro, ko se naj popis opravi, iu to tedaj, če sodišče ve ali ima dovolj vzroka misliti, da presega vrednost zapuščinske imovine brez odbitka dolgov in bremen
200.000	dinarjev. Davčna uprava odredi z dovolitvijo finančne direkcije svojega zastopnika pri popisu; če pa tega ue stori, to ne zadrži poteka sodnega postopka. Če opravljata inventuro javni notar kot sodni poverjenik ali drugo oblastvo, morata tudi sporočiti davčni upravi dan in čas popisa.
(s) Zastopnik davčne uprave je upravičen podajati pri zapuščinskem popisu pripombe in predloge, da bi se zapuščina kar moči natančno in vsestransko dognala in cenila.
(•) Če se zapuščina po sklepu sodišča ne popiše in popisa tudi upravičene privatne osebe. ne zahtevajo, ga
sme zahtevati pristojna davčna uprava. Toda taka inventura ne posega v nobenem pogledu v pravice in dolžnosti strank po državljanskem zakoniku, marveč ima služiti samo taksnim namenom.
(*) Stroške odposlanega zastopnika davčne uprave trpi država. Če se pa ugotovi v primeru odstavka (“) tega člena kak imovinski del, ki ga dediči niso pred popisom prijavili, trpe stroške popisa le-ti.
(*) Pri določanju vrednosti imovine se mora ravnati organ, ki popisuje, po dotičnih veljavnih zakonskih določbah.
Člen 34.
Zapuščinski izkaz (pregled zapuščine).
C) Glede tiste imovine, o kateri ne opravlja zapuščinske razprave sodišče, so dediči nerazdelno z morebitnimi svojilni pooblaščenci dolžni podati prijavo davčni upravi z vsemi podatki, ki so potrebni za odmero takse, v 15 dneh za dnem, ko je nastala taksna obveznost.
(-’) Glede tiste imovine, o kateri opravlja sodišče zapuščinsko razpravo, je treba napraviti zapuščinski izkaz in ga poslati davčni upravi v 6*mesecih od dne, ko je nastala taksna obveznost, in sicer:
a) če sodelujejo pri razpravi dediči po § 31. nepravdnega postopka pismeno, so dediči nerazdelno z morebitnimi svojimi pooblaščenci dolžni napraviti zapuščinski izkaz in ga predložiti sodišču, ki zapuščino razpravlja;
b) če so razpravlja zapuščina ustno, mora napraviti zapuščinski izkaz zapuščinsko sodišče;
c) če opravlja zapuščinsko razpravo javni notar kot sodni poverjenik, mora napraviti on zapuščinski izkaz in ga predložiti sodišču.
(:1) V vseh primerih po prednjem odstavku mora primerjati sodišče zapuščinski izkaz z zapuščinskimi spisi in odrediti po potrebi, naj se dopolni ali popravi, nato pa postaviti nanj datirano potrdilo, da sc ujema z zapuščinskimi spisi in podatki zapuščinske razprave, in ga nato poslati davčni upravi, v katere območju ima sodišče svoj sedež, in to z vsemi zapuščinskimi spisi.
Ko vrne davčna uprava sodne spise po opravljeni odmeri, mora zapisati v sodni spis podatke o odmeri in znesku takse ali o morebitni oprostitvi od takse.
(’) V primerih, ko po predpisih zakona o sodnem nepravdnem postopku (n. pr. § 59.) ni opraviti zapuščinske razprave in sodišče ne pobere dedno takse po členu 52. te uredbe v kolkih, mora sodišče istotako napraviti zapuščinski izkaz z vsemi podatki, ki so potrebni za odmero takse.
(®) Zapuščinski izkaz morajo podpisati dediči, če pa so postavljeni njih pooblaščenci, ga morajo podpisati tudi le-ti. Če ne morejo vsi dediči in njih pooblaščenci podpisali zapuščinski izkaz zaradi težav glede na njih prebivališče ali glede na druge vzroke, zadošča podpis enega dediča ali enega njihovega pooblaščenca. Če napravi sodišče zapuščinski izkaz [točka b) odstavek (-) tega člena], nadomešča podpis strank na razpravnem zapisniku njih podpis na zapuščinskem izkazu.
(*) Če se zaradi kakega pravnega spora po opravljeni prisodbi glede pridohitelja ali glede delitve zapuščinske imovine kaj spremeni, so pridobite!ji nerazdelno zavezani izročiti davčni upravi zapuščinski izkaz.
(7)	Zapuščinskemu izkazu je priložiti izvirnik ali overjeni prepis listin in spisov, potrebnih za dokaz dolgov in bremen, dalje morebitne dokaze za sorodstvo, svaštvo, ugotovitev_ službenega razmerja pridobitelja do zapust-
nika, dalje listine in spise, potrebne za dokaz pravice do oprostitve od takse, do taksnih olajšav ali prošnje za priznanje neizterljivosti ali dvomljivosti zapuščinskih terjatev. Če so ti dokazi v	razpravnih spisili,	zadošča
sklicevati se na spise.
Člen 35.
Poprava zapuščinskega izkaza in vpogled v razpravne spise,
(‘) Če ni zapuščinski izkaz predpisno napravljen ali je netočen ali nepopoln in so ti nedostatki pomembni za odmero takse, zahteva davčna uprava popravo ali dopolnitev izkaza ali pa postopa' po odstavku (3) tega člena.
(*) Davčna uprava sme zahtevati	kadar	koli	vpogled
v razpravne spise sodišča.	Sodišče	mora	taki	zahtevi
ugoditi, če ga to ne zadržuje v razpravnem postopku. Prejete sodne spise davčna uprava vrne, ko vzame iz njih potrebne podatke.
(*) Davčna uprava sme uporabiti za odmero dedne takse tudi druge podatke, razen tistih, ki jih je prejela od sodišča, kakor: druge sodne razpravne spise, doho-darstvenokazenske spise, uradne ugotovitve, listine, sodne cenitve itd.
Člen 36.
Oblika in vsebina zapuščinskega izkaza.
(*) Zapuščinski izkaz je razdeljen na 5 delov:
1. Zapuščinska imovina. Prvi del zapuščinskega izkaza mora obsegati pregled vse zapuščinske imovine, ki jo je upoštevati za preračun dednih taks, dalje cenitev posameznih sestavin imovine. in sicer po zapuščinskem popisu, če pa popis ni bil napravljen, po napovedi imo-vinskega stanja zapuščine, potrjeni s podpisom namesto prisege. Pri tein se vpisujejo ločeno posamezne nepremičnine, ki spadajo v zapuščino, obenem s priteklinami (fundus instructus), vrednostni papirji po številki in vrsti ob navedbi njih imenike in tečajne vrednosti, po čem (sodni popis, s podpisom namesto prisege potrjena napoved imovinskega stanja zapuščine, sodna cenitev, uporabljeni tečaji itd.) se je določila vrednost posameznih predmetov. Pri vrednostnih papirjih in terjatvah je izkazati zlasti tudi obresti, ki so bile dospele na dan zapustnikove smrti, dalje tiste obresti, ki še niso bile dospele, so pa že bile narasle do dne zapustnikove smrti (obresti od kuponov). V ta del zapuščinskega izkaza je uvrstiti dalje tudi liste imovinske dele, glede katerih se mordd ne opravlja zapuščinska razprava. Terjatve, glede katerih se zahteva zaradi neizterljivosti ali dvomljivosti, naj se iz odmere docela ali deloma izločijo, sc uvrščajo kakor druge terjatve v izkaz o aktiVni imovini; toda v razpredelku ^Pripombe« jih je treba oznamenovati za neizterljive ali dvomljive, pri tem pa navesti vzrok neizterljivosti ali dvomljivosti.
2. Odbitne postavke. V drugem delu zapuščinskega izkaza je izkazati dolgove in bremena, za katere se zahteva, naj se odbijejo od zapuščine. Izkazati jih je ločeno po posameznih postavkah ob navedbi pravnega naslova. Pri dolgovih in bremenih, zavarovanih z zastavno pravico, je natančno oznamenovati nepremičnino, na kateri so zavarovani. Dalje je navesti, ali .se nanašajo posamezni dolgovi in bremena na vso zapuščino ali samo na njen določeni del ali na posamezne pripade. V poslednjem primeru je navesti ta del ali pripad natančneje. Pri bremenu, ki sestoji iz pravice užitka ali pravico do dajatcv}
ki se ponavljajo, je navesti natančneje trajanje obremenitve, če je po<rebno pa tudi način določitve njegove vrednosti. Na koncu tega dela je izkazati čisto vrednost imovine, ki se poda iz razlike med aktivi in odbitnimi postavkami.
3. Pripadi. V tretjem delu zapuščinskega izkaza je navesti: imena in prebivališče oseb, ki so dediči, volilo-jemniki ali drugi pridobitelji in so po veljavnih predpisih deležni imovine, ki je zavezana dednim taksam, in — če vplivajo ti podatki na višino dedne takse — vrsto in stopnjo sorodstva med zapustnikom in pridobileljem ali svaštva med njima, dalje morebitno uslužbensko ali mezdno razmerje med zapustnikom in pridobileljem. V. podatkih je natančno razlikovati sorodstvo in sva-štvo. Pri pripadih, za katere se zahteva oprostitev ali znižba takse, je navesti pravni naslov in zakonske predpise, na katere se ta zahtevek opira. Dalje je navesti glede posameznih pripadov nepremično in premično imovino, čisto vrednost, ki se dobi po odbitku dolgov, bremen in odrejenih volil. Dalje je navesti tudi stopnjo dedne takse,' ki jo je uporabiti.
4. Izkaz za takse od nepremičnin. V četrtem delu zapuščinskega izkaza je navesti nepremičnine, ki so sestavine zapuščine, z vrednostjo, postavljeno v prvem delu zapuščinskega izkaza, ime pridobitelja in njegovo sorodstvo z zapustnikom, pravni naslov in dan pridobitve po zapustniku kakor tudi stopnjo takse za prenos nepremičnin.
5. Pripombe. Peti del izkaza mora navajati morebitne navedbe strank in mora vsekakor obsegati podatke o tem, ali je razdeljena zapuščinska imovina med dediče na podstavi zakonitega, oporočnega ali pogodbenega dednega nasledstva ali drugače (zaradi odpovedi dediščini ali poravnave in temu pod.); dalje, ali so vračunane vrednosti, ki so jih prejeli posamezni dediči še za življenja umrlega na račun dediščine ali ne. Pri tem je navesti dogovore, sklenjene med dediči in volilojcmuiKi, in njih bistveno vsebino in navesti njih osnove v številkah. Končno je navesti, ali je bila med umrlim in njegovim preživelim zakoncem skupnost imovine za primer smrti ali ne.
(•) Obrazec za zapuščinski 'izkaz je priložen tej uredbi pod P
Člen 37.
i	Zavarovanje dedne takse.
(‘) Če vodi sodišče zapuščinsko razpravo, mora ukreniti, preden prisodi zapuščino ali preden odredi prenos nepremičnin, ustrezno zavarovanje dedne takse, kakor mu jo je bila sporočila davčna uprava, če ni bila plačana taksa v 30 dneh po vročitvi plačilnega naloga.
(•) Pred plačilom ali popolnim zavarovanjem vseh ta’ glede zapuščine ne sme sodišče prisoditi zapuščino ali odrediti prenos nepremičnin. V primerih, ko se prisodi zapuščina ob zavarovanju takse, je vročiti sklep o prisodbi vselej davčni upravi in mora biti navedeno v sklepu tudi to, kako in na katerih stvareh (nepremičninah, pologih itd.) so takse zavarovane. Davčna uprava mor. v vseh primerih obvestiti sodišče o popolnem plačilu vseh taks. Sodišče mora upoštevali tudi razpis ministrstva za finance, oddelka za davke, št. 41.389/1936 z dne 20 julija 1936, ki je bil izdan sporazumno z ministrom pravde in objavljen v »Finaasijskem zborniku.: na strani 429/1936.
(•') Ko so "knjižuje lastninska pravica, pravica užitka ali rabe ali druga pravica na nepremičninah, ki so v zapuščini, se odredi istočasno ludi vpis zastavne pravice za dedno takso, katere znesek jo sporočilo davčno obla-stvo sodišču, če ne dokažejo taksni zavezanci, da so takso plačali, ali če ne predlože pismene privolitve taksnega oblastva v prenos.
(*) Imovino inozemcev, ki je v območju kraljevine, izroči sodišče inozemskemu oblastvu potem, ko ugotovi, da so dedne takse plačane ali zadostno zavarovane, ali ko privoli v to pristojno taksno oblastvo. Pri tem je zlasti upoštevati tudi predpis iz pripombe 111. tar. post. 25. zakona o sodnih taksah.
(:>) Zavarovalni zavodi morajo pridržati v primerih člena 10. te uredbe ob zavarovančevi smrti za dedno takso 20 odstotkov zavarovalne vsote; drugače jamčijo za ustrezni del dedne takse.
(") Zapustnikovi vrednostni papirji, denar in druga imovina, ki je položena pri sodiščih, kreditnih zavodih, bančnih podjetjih ali drugih napravah, in pri osebah, ki se poslovno bavijo s hrambo ali upravo tuje imovine, se ne smejo izročati, dvigati ali zastavljati brez izrečne dovolitve razpravnega sodišča. To dovolitev sme dati sodišče samo, če ugotovi, da je prevzet dotični predmet v popis zapuščine, zavezane taksi, in da je dedna taksa plačana ali drugače zadostno zavarovana.
(7)	Izjemoma sme sodišče odrediti, da se založijo iz imovine, omenjene v prednjem odstavku, stroški zapustnikove poslednje bolezni in njegovega pogreba, stroški za vzdrževanje njegovega zakonca, zapustnikovih roditeljev ali otrok, neizpodbijani nujni zapuščinski dolgovi, stroški, potrebni za upravo zapuščine in redno voditev podjetij in zapustnikovega gospodarstva, če se ne dajo založiti iz druge imovine. Vendar je tudi v takem pri-mpru položiti dedni taksi enako vrednost v predmetih, ki so v hrambi, če pa dedna taksa še ni znana, vsaj peti del vrednosti celotne imovine, ki je v hrambi.
/. Odlog takse.
Clen 38.
(>) Čo pri pripadih zapuščine polovica njih čiste vrednosti ne zadošča za založbo dedne in morebitne prenosne takse, se sme dovoliti na prošnjo taksnega zavezanca, da sč plača dedna taksa s prenosno takso vred v nekaj lotili, toda z zamudnimi obrestmi in le ob zadostnem zavarovanju. Za zadostno zavarovanje se šteje vpis na nepremičninah vsaj v tistem vrstnem redu, v katerem je taksa docela zavarovana. Za zavarovanje se smejo sprejeti tudi garantna pisma in vložne knjižice varnih jdenarilih zavodov kakor tudi državni vrednostni papirji po tečaju, nižjem za eno desetino od borznega tečaja.
(s) Ista dovolitev, kakdr po prednjem odstavku, se sme dati tudi tedaj, če pade vrednost z dedovanjem pridobljene imovine v petih letih po pridobitvi najmanj za polovico zaradi okolnosti, ki jih ni zakrivil (povzročil) taksni zavezanec, zlasti ob splošnem padcu cen, in bi moglo spraviti gospodarski obstanek taksnega zavezanca v nevarnost, če bi se celotna taksa hkratu izterjala. Take dovolitve izdaja ministrstvo za finance ali po njem pooblaščeno oblastvo.
(a)	Dokaze o tem, da so izpolnjeni pogoji za odlog takse po tem členu, mora podati stranka.
DRUGI DEL.
1) a r i I n a luks a.
A.	Predmet darilne takse.
Clen 39.
(*) Glede taksne obveznosti je smatrati za daritev vsako prostovoljno (neobvezno) neodplatno dajatev. Dajatve na podstavi zakonite dolžnosti pa se'ne smatrajo za daritev. To pa ne posega v določbo iz točke 6. odstavka (') tega člena. Zlasti so zavezani darilni taksi:
1. daritve v smislu državljanskega zakona, izvzemši daritve, ki so omenjene v odstavku (-’) člena 1. te uredbe in so zavezane dedni taksi;
2. prostovoljne naklonitve med živimi, kolikor je prejemnik naklonitve obogaten v breme osebe, ki naklanja;
3. kakršne koli druge neodplatne naklonitve ali naklonitve brez pravice, terjati jih, tretjim osebam, ki jih napravi darovalec za svojega življenja posredno v breme obdarjenca ali druge osebe ob kakršnem koli pravnem poslu;
4. ustanovitev ustanov (zakladov, skladov, zavodov) ali povečanje že obstoječih ustanov (zakladov, skladov, zavodov) s pravnimi posli med živimi;
5. pridobitev dediščine po odpovedi poklicanega dediča v primerih odstavka (2) člena 16. te uredbe. Darilna taksa na tako dediščino se odmerja po stopnji sorodstva z dedičem, ki se je odpovedal dediščini. Drugače se za odpoved dediščini ne plačuje darilna taksa, če ni pridobitev tistega, ki se dediščini odpoveduje, zavezana dedni taksi po členu 16. te uredbe, izvzemajoč od teh primerov oprostitve od plačila dedne takse;
6. imovinski prenosi med živimi, ki služijo za to, da se poseže vmes pred dednim nasledstvom, ali ki se prikazujejo kot pogoditev za bodočo dedno pravico ali ki jih je zaračunati v dedni delež za dajalcem, torej zlasti tudi naklonitve dote ali opreme in položba ali namemba vojaške ženitne varščine po osebi, ki ji to dolžnost nalagajo državljanski zakoni;
7. odstopi dediščine za življenja po imenovanem dediču poznejšemu dediču;
8. daritve v imenu nagrade, kolikor stranka ne dokaže, da je imel obdarjenec pravico zahtevati nagrado s tožbo.
('-’) Bistvo daritve ostane isto, najsi je dano ‘darilo tudi proti kaki nasprotni storitvi, ki ne more imeti denarne vrednosti.
(3) Če je predmet daritve nepremičnina v kraljevini, prav tako pa tudi v primerih, omenjenih v točkah 4., 5. in 7. odstavka (') tega člena, je za taksno obveznost brez pomena, ali je bila napravljena o daritvi listina ali ne.
(4) Daritve premičnin so zavezane, razen daritev iz točk 4., 5. in 7. odstavka C) tega člena, darilni taksi le tedaj, če se napravi o daritvi listina. Za listine je pri tem razumeti vse spise, ki jih je izdal darovalec ali obdarjenec ali njiju zastopnik in ki utemeljujejo ali izpričujejo daritev,cin sicer ne glede na to, ali je in ali ni spis opremljen z vsemi tistimi obličnostmi, ki so po državljanskih zakonih potrebne za veljavnost daritve ali za dokaz o njej. Dopisi, ki so običajni ob prigodnih daritvah, ne osnujejo taksne dolžnosti za naklonitev. Če se izpričuje daritev premičnin z listino samo v inozemstvu, je ta daritev zavezana taksi, če se raztegne njena pravna moč na kraljevino.
/
("’) Taksne obveznosti nič ne spreminja, če se smatra pri določanju dedne takse daritev po odstavku (*’) člena 1. te uredbe za dediščino ali za volilo. Vendar je tako predpisano ali plačano takso vračunati v dedno lakso.
(®) Darilna taksa se popravi po ustreznem znesku dejanskega darila, če izjavi obdarjenec darovalcu obvezno, da darila vobče ni prejel, če dokaže, da daritev ni veljavna, da je darovalec daritev preklical ali da je bila daritev razveljavljena na zahtevo tretje osebe.
B.	Izmera darilne takse.
Člen 40.
Darilna taksa se odmerja in plačuje po stopnji sorodstva med darovalcem in obdarjencem in po celotni čisti vrednosti darila posameznim obdarjencem po taksni razpredelnici A za dedno takso; le da plačujejo osebe iz I. in II. skupine za darila nad 2.000 do 10.000 din 1 %.
C.	Oprostitve od darilne takse.
Člen 41.
(') Za oprostitve od darilne takse veljajo smiselno določbe točk 1. do 6. člena 20. te uredbe.
(-’) Od darilne takse se opraščajo tudi vsa dariia, ka terih čista vrednost posameznim obdarjencem ne presega
2.000	dinarjev, če so ta darila naklonjena osebam iz I. in II. skupine taksne razpredelnice A.
č) Če prenese isti darovalec v enem letu z daritvijo med živimi na istega obdarjenca bodisi premičnine bodisi nepremičnine ali več delov nepremičnine, katerih celotna vrednost presega stopnjo vrednosti, ki je vzeta za enega teh prenosov zato, da se odmeri taksa, je odločilna za odmero takse skupna vrednost, zaradi česar se izgubi nižja odstotna stopnja, ki,je bila morda glede omenjenega prenosa že uporabljena, oziroma se izgubi dovoljena oprostitev.
Č. Nastanek taksne obveznosti.
Člen 42.
Taksna obveznost nastane:
1. pri daritvah nepremičnin, ki leže v kraljevini, z dnem, ko se sklene pravni posel;
2. pri daritvah premičnih stvari:
a) če je izdana o daritvi v kraljevini listina ali sklenjena darilna pogodba po točkah 4., 5. in 7. odstavka (') člena 39. te uredbe, z dnem, ko se napravi listina ali sklene pogodba:
b) če se o daritvi, katere pravna moč se razteza tudi na kraljevino, izda listina samo zunaj območja kraljevine, z dnem, katerega se prenese listina, njen prepis ali prevod v območje kraljevine. Smatra se, da se razteza pravna moč listine, izdane zunaj območja kraljevine, tudi na kraljevino tedaj, če se izroči darovana stvar v kraljevini ali če se izvrši na podstavi listine v kraljevini kakršno koli drugo pravnoobvezno dejanje ali če se listina ali njen prepis ali prevod uradno v kraljevini uporabi;
3. pri ustanovitvi ustanov (zakladov, skladov, zavodov) ali pri povečanju imovine že obstoječih ustanov (zakladov, skladov, zavodov), pa tudi v vseh drugih primerih, pri katerih zavisi veljavnost daritve po državljanskem zakoniku od odobritve ali pritrditve oblastva, z dnem, ko se da odobritev ali pritrditev;
4. pri neodplatni odpovedi poklicanega dediča pravici do dediščine ali volila v prid osebe, kateri dediščina
ali volilo brez take odpovedi ne bi pripadla (odstavek (*.) člena 16. te uredbe], z dnem odpovedi;
5.	pri daritvah z odložnim pogojem ali če je daritev vezana na kakršen koli začetni rok, z dnem, ko nastopi odložni pogoj ali dospe začetni rok.
D.	Pristojnost za odmerjanje darilne takse in prijava pravnih poslov o daritvah.
Člen 43.
(') Darilno lakso odmerja:
1. če so med darovanimi stvarmi tudi nepremičnine, tista davčna uprava, v katere območju leže nepremičnine; če leže nepremičnine v območju več davčnih uprav, je pristojna tista uprava, v katere območju leže nepremičnine, ki so največ-vredne;
2. če so predmet daritve samo premične stvari in je napravljena darilna listina pred oblastvom ali pred javnim notarjem ali jo je oblastvo odobrilo, tista davčna uprava, v katere območju ima to oblastvo ali ta javni notar svoj sedež;
3. po drugih listinah o daritvi premičnin, ki so izdane v državi, tista davčna uprava, v katere območju imajo pogodbene stranke'svoje prebivališče; če pa imajo svoje prebivališče v raznih krajih, tista davčna uprava, v katere območju je kraj, v katerem se postavi poslednji podpis na listino;
4. po listinah o daritvi premičnin, ki se izdajo v inozemstvu, tista davčna uprava, v katere območju ima svoje prebivališče tista oseba, ki je prenesla ali dala prenesti listino v državo; če pa ima ta oseba svoje prebivališče zunaj države, je pristojna tista davčna uprava, v katere območju je bila listina kakor koli uporabljena;
5. glede ustanov (zakladov, skladov, zavodov), ustanovljenih brez listin, tista uprava, v katere območju je nadzorstveno oblastvo ustanovljene ustanove (zaklada, sklada, zavoda);
6. Če se zasledi nekolkovana ali nezadostno ali ne-predpisno kolkovana darilna listina, za katero je bilo plačati takso v kolkih, je pristojna tista uprava, ki je navedena pod točko 3. tega odstavka.
(*) Če je združen z daritvijo hkrati tudi kak od-platen pravni posel (n. pr. kup in prodaja, menja itd.), se ravna la pravni posel glede pristojnosti za odmero takse po predpisih o pristojnosti za odmero takse od daritev.
(8)	Če se pristojnost ne da določiti po prednjih določbah, je pristojna tista davčna uprava, ki jo odredi oddelek za davke pri ministrstvu za finance.
(1)	Vse pravne posle o daritvah, zavezane darilni taksi v gotovini, morajo prijaviti pristojni davčni upravi:
1. če se sklene pravni posel v kraljevini:
a) oblastva ali javni notarji, pa tudi odvetniki in osebe, pooblaščene uradno za zastopanje strank, tiste pravne posle o daritvi, ki se sklepajo pred njimi ali ob njih sodelovanju ali na katere dajejo oblastva svojo odobritev ali pritrditev;
b) v ostalih primerih obe pogodbeni stranki;
2. če je napravljena listina v inozemstvu, lista oseba, ki ima listino v posesti ob času, ko je taksna obveznost nastala.
(5)	Prijava se poda pristojni davčni upravi v 15 dneh, računaje po značaju primera:
1.	odkar je listina napravljena, če pa še ni naprav-Ijeua, od dne, ko je bil pravni posel ustno sklenjen;
2, od dne, ko se da odobritev ali pritrditev obtastva, če je taka odobritev ali pritrditev za veljavnost pravnega posla po državljanskem zakoniku potrebna.
(6) Če se prenese listina iz inozemstva v kraljevino, je podati prijavo v 30 dneh od dne, katerega se prenese.
(7) V primerih odstavkov (5) in (“) tega etena morajo podati te osebe prijavo že pred navedenimi roki, če se listina v kraljevini uradno uporabi ali če se opravi na podstavi pravnega posla kako drugo pravnoobvezno dejanje.
(8) Prijava se podaja tako, da se vroči ali izvirnik listine ali pa njen prepis, ki mora biti overjen po sodišču ali javnem notarju ali oblastvu, ki je v to pooblaščeno, in sicer z navedbo, s koliko takse je izvirnik listine morda kolkovan. Ta overitev po členu 7. zakona o taksah ni zavezana taksi. Če se o pravnem poslu ne izda listina, ga je prijaviti s pismeno nekolkovano vlogo, v kateri morajo biti navedena imena strank, predmet daritve, vrednost in dan sklenjenega ali odobrenega pravnega posla, ali pa ustno na zapisnik. O opravljeni prijavi se mora izdati prijavitelju, če ga zahteva, potrdilo brez takse, in sicer če predloži izvirnik listine, kar na tem izvirniku. Osebe, ki so zavezane plačati takso, morajo izročiti razen tega davčni upravi tudi vsa dokazila in vse pomožne spise, ki so potrebni za odmero takse. Ta dolžnost se nanaša tudi na vsa oblastva.
E.	Daritve z razveznirn ali odložnim pogojem ali končnim ali začetnim rokom.
Člen 44.
(') Daritev, ki je vezana na razvezni pogoj ali končni rok, je zavezana taksi kakor daritev brez pogoja ali brez določenega roka. Če pripade darovana stvar po nastopu razveznega pogoja ali končnega roka darovalcu nazaj, ob tej priliki ni pobrati darilne takse; če pa preide kot darilo na tretjo osebo, je postopati po odstavku (2) tega člena.
(-) Če je vezana daritev na odložni pogoj ali začetni rok, nastane taksna obveznost šele, ko nastopi dotični pogoj ali dospe začetni rok, in sicer po vrednosti in zakoniti, ki veljajo tega dne; vendar mora darilno takso z odložnim pogojem ali začetnim rokom na zahtevo taksnega oblastva primerno zavarovati tisti, ki ima prvi pravico do darovane stvari.
F. Odbijanje bremen.
Člen 45.
Osnova za darilno takso je tisti znesek, ki ostane, ko se od skupne vrednosti imovinskih predmetov, ki jih dobi obdarjenec istočasno in neodplatno od istega darovalca, odbije vrednost tistih dolgov in bremen, ki se drže darovane stvari in preidejo na obdarjenca, kakor tudi vrednost tistih dajatev in drugih obveznosti, ki se naložijo obdarjencu ob daritvi in se jim vrednost da izraziti v denarju.
G. Plačilna dolžnost.
Člen 46.
Plačati darilno takso obenem s takso za prenos nepremičnine je zavezan tisti, ki darilo prejme ali njegov pravni naslednik. Če se daruje stvar dvema ali več osebam skupaj nerazdeljeno, je vsak izmed njih nerazdelno zavezan plačati ti taksi glede vse darovane imovine s pravico do povračila proti ostalim. Pravica do povračila
plačane takse proti ostalim ima isto prvenstvo in vrstni red kakor taksa sama [odstavek (“) člena 29. te uredbe].
H.	Osebno jamstvo.
Člen 47.
(’) Za darilno takso jamčijo nerazdelno z osebami, imenovanimi v členu 46. te uredbe, tele osebe:
1. darovalec, če izroči darovano stvar obdarjencu preden je plačana taksa, ali če opusti dati taksnemu oblastvu zahtevana pojasnila in podatke, potrebne za odmero takse, ali če poda take neresnične prijave, ki vplivajo na višino takse;
2. obdarjenec, če mu je naložil darovalec izvršitev naklonitev, omenjenih v točki 3. odstavka (‘) člena 39. te uredbe, glede darilue takse od takih naklonitev; ta, ki jamči, si sme takso pridržati, kadar izpolni dajatev, če ni pogojeno, da mora takso sam trpeti;
3. če se stori taksno kaznivo dejanje, kdor je kaznivo dejanje storil ali pri njem sodeloval, glede tistega taksnega zneska, za katerega je bila državna blagajna oškodovana ali za katerega se je skušala državna blagajna oškodovati, najsi tudi ni bil obsojen na plačilo takse in kazni;
4. kdor koli ne izpolni ali ne izpolni pravočasno prijavne dolžnosti, predpisane v členu 51. te uredbe, glede dotične darilne takse.
(!) Če je plačati darilno takso s kolki, jamčijo zanjo z osebami, navedenimi v členu 46. te uredbe, nerazdelno s temi in med seboj:
1. kdor koli v svojem ali v inienu koga drugega:
a) izda ali sprejme v tuzemstvu listino ali spis, zavezana taksi;
b) uporabi listino ali spis, izdana zunaj naše države, na način, ki ustanavlja taksno obveznost;
2. pri komer se najde listina, izdana v inozemstvu, ob času, ko je nastala taksna obveznost;
3. odvetniki, javni notarji in druge osebe, uradno pooblaščene za zastopanje, glede tistih darilnih listin, ki se napravijo ali odpravijo ob njih sodelovanju;
4. javni uradniki glede listin ali spisov, ki jih v svojem uradnem svojstvu napišejo ali ki se napravijo ob njih uradnem sodelovanju glede na predpise točke 4. odstavka (‘) člena 39. v zvezi s točko 3. člena 42. le uredbe;
5. če se stori taksno kaznivo dejanje, kdor koli je storil kaznivo dejanje ali pri njem sodeloval, glede tistega taksnega zneska, za katerega je državna blagajna bila oškodovana ali za katerega se je skušala državna blagajna oškodovati, najsi ni bil obsojen na plačilo takse ali kazni.
(3)	Pri pravnih poslih o daritvah, ki se sklepajo ob sodelovanju kakega odvetnika, javnega notarja ali kake druge osebe, ki je uradno pooblaščena za zastopanje, jamčijo ti nerazdelno z osebami, ki so zavezane plačati takso v gotovini ali ki za tako takso jamčijo, za izpolnitev dolžnosti, ki jim jih predpisuje črka a) točke 1. v odstavku (4) člena 43. te uredbe, in sicer za škodljive posledice, ki nastanejo zato, ker se ni podala prijava.
/. Uporaba določb o dedni taksi na darilno takso.
Člen 48.
Na darilno takso se uporabljajo smiselno tele določbe te uredbe;
1. določbe člena 3. o dvomljivih in neizterljivih terjatvah;
2. na daritve stvari, na katerih ima tretja oseba ali ji je dal darovalec pravico užitka, rabe, pravico prejemanja rente ali pravico do drugih ponavljajočih se dajatev ali storitev, določbe člena 15. te uredbe. To velja tudi, če si je darovalec sam zase pridržal katero izmed navedenih pravic;
3. določbe člena 21. o območju, na katero se razteza veljavnost te uredbe, vendar s to izpremembo, da se smatrajo daritve nepremičnin, ki leže zunaj kraljevine, kakor tudi daritve pravice užitka in rabe na njih glede plačila takse, kakor da so to darila premičnih stvari, t. j. taksa, in sicer samo darilna, ne pa tudi prenosna taksa, se pobira za take daritve samo, če se napravi o takih daritvah listina;
4. določbe točke 6. člena Ž4. za pridobitve daril z odložnim pogojem ali začetnim rokom;
5. odstavki (5), (9), (5), (*), (") in (s) člena 25. o odbijanju dolgov in bremen in člena 26. o načinu dokazovanja dolgov in bremen;
6. določbe člena 29. o stvarnem jamstvu.
TRETJI DEL.
Tnhsu za prenos nepremičnin zaradi smrti ali zaradi daritve med živimi (prenosna taksa).
Člen 49.
(') Vse določbe, predpisane glede dedne in darilne takse, veljajo tudi glede takse na prenos nepremičnin zaradi smrti ali zaradi daritve med živimi; za osnovo odmeri te prenosne takse služi kosmata vrednost nepremičnin.
(2) Če se pridobi zaradi smrti ali z daritvijo med živimi služnost užitka ali rabe glede nepremičnin, se ne pobira taksa od prenosa nepremičnin. Ta določba ne posega v določbe o območju, na katero se razteza veljavnost le uredbe [odstavek (2) člena 21. in točka 3. člena 47. te uredbe].
(“) Za deloma neodplatni prenos med živimi se prenosne takse skupaj z darilno takso po razpredelnici B iz tar. post. 23. zakona o taksah nikakor ne sme plačati manj, kot bi bilo plačati za popolnoma odplalen prenos. Če se mora torej taksa dopolniti na znesek, ki je predpisan za odplatne prenose, s tem prenosom ni ravnati kakor z neodplatnim po tej uredbi.
(4) Če se prenese več nepremičnin zaradi smrti ali zaradi daritve med živimi na več oseb, tako da dobi vsaka izmed teh oseb popolno lastnino na eni ali več izmed prenesenih nepremičnin, je odločilna za vprašanje oprostitve od taks na prenos nepremičnin ali za ugotovitev taksne stopnje tista vrednost, ki ustreza vrednosti nepremičnin, katere je pridobila vsaka posamezna oseba.
(5) Če so predmet prenosa zaradi smrti ali zaradi daritve med živimi idealni deli nepremičnine, je odločilna za takso na prenos nepremičnin samo vrednost idealnega dela, ne pa vrednost vse nepremičnine.
(“) Če pripade nepremičnina nerazdeljeno zaradi smrti ali se daruje več osebam ali če podari več solastnikov nepremičnine svoje deleže z enim enotnim poslom, je odločilna za stopnjo prenosne takse celotna vrednost prenesene nepremičnine. Če pripade zaradi smrti več nepremičnin eni osebi, je odločilna za stopnjo prenosne takse celotna vrednost prenesenih nepremičnin. y"
ČETRTI DEL.
Skupne določbe.
Člen 50.
C) Pri odmeri dednih, darilnih in z njimi zvezanih prenosnih taks je gledati na to, da ni taksa po višji stopnji vsake skupine večja od takse po najbližji nižji stopnji, povečane z razliko, zaradi katere se uporablja višja stopnja.
(2) Pri preračunu dedne in darilne takse ter z njima zvezane prenosne takse se zaokroža taksna osnova na cele stotice; vsote ostanka clo 50 dinarjev se zaokrožajo na nižjo, vsote nad 50 dinarjev pa na višjo stolico.
člen 51.
^	Prijave.
C) Glede prijave smrtnih primerov in zapuščinskih prijav veljajo določbe členov 31. in 32. te uredbe.
(2) Glede prijave pravnih poslov o prenosu imovine med živimi z daritvijo veljajo določbe člena 43. le uredbe.
(:l) Če je po predpisih te uredbe odložena dolžnost plačati takso, dokler ne preneha pravica do užitka ali do rabe, pravica do prejemanja rente ali do drugih ponavljajočih se storitev ali koristi ali ne nastopi kak dogodek, je prijaviti tako okolnost v 15 dneh po nastopu davčni upravi [odstavka (') in (2) člena 15., točka 6. člena 24. in točka 2. člena 48. te uredbo].
(4)	Če izve tisti, ki je po prednjem odstavku dolžan podati prijavo, za dotično okolnost pozneje, začne teči lBdnevni rok od dne, ko je zvedel zanjo.
(s) Prijavno dolžnost ima tisti, ki je dosegel z dotično okolnostjo pravico ali razširitev pravice ali čigar imovina se je s tem oprostila kakega bremena, ki je obstajalo v prid tretje osebe; podati pa mora prijavo nerazdelno z njim tudi dotlej upravičena oseba ali njen pravni naslednik.
(") Če nastopi razvezni ali odložili pogoj, začetni ali končni rok, je dolžan tisti, ki pridobi imovino, kakor tudi tisti, od katerega imovina preMe, podati prijavo davčni upravi najkasneje v 15 dneh po nastopu pogoja ali roka.
•Člen 52.
Kako se plačujejo dedne in darilne in z njimi vezane prenosne takse.
(') Dedne in darilne in z njimi vezane prenosne takse se plačujejo praviloma v gotovem denarju za račun davčne uprave, pri kateri je taksa predpisana.
(2)	Če opravlja zapuščinsko obravnavo sodišče ali po njegovem nalogu javni notar kot sodni poverjenik in sestoji zapuščina samo iz premičnin, a nanjo ne odpada dedna taksa v skupnem znesku več ko 500 dinarjev, preračuna dedno takso takoj sodišče ali javni notar po predpisih le uredbe. Zavezanci plačajo takoj ustrezno takso v kolkih, če so navzočni. Sodišče priskrbi potrebne kolke tudi samo in jih predpisno uporabi, če ima iz zapuščine v hrambi gotovi denar, ki je tistega, ki mora takso plačati, ali tistega, ki jamči za plačilo takse. Drugače ju pozove sodišče, naj poravnata v 15 dneh takso v kolkih. Kolki se prilepijo na razpravni zapisnik in se uničijo po veljavnih predpisih. Če se ne odzove taksni zavezanec pozivu, naznani sodišče po preteku omenjenega roka primer davčni upravi z listom o preračunu tuks in zaznamuje to okolnost na razpravnem zapisniku.
Davčna uprava vpiše list o preračunu takse v register A, pošlje stranki plačilni nalog in postopa dalje po zakonu.
(;1) Če so predmet daritve samo premičnine in ne presega darilna taksa 500 dinarjev, je plačati takso v kolkih, ki se morajo prilepiti na listino in uničiti po veljavnih predpisih.
(4)	če se predloži listina o daritvi premičnih stvari oblastvu v odobritev ali pritrditev, mora dotično oblastvo, če se plača taksa v kolkih, prilepiti te kolke na listino in izpisati svojo odobritev ali pritrditev čez kolke. Oblastvo ne sme dati odobritev ali pritrditev, če ni taksa v kolkih zadostno plačana. Za overitev podpisa strank na takih listinah pri sodišču velja pojasnilo ministrstva za finance, oddelka za davke, št. 47.608/111 z dne 10. julija 1935 ( Finansijski zbornik« str. 254/1935). Če ni odvedena v listini vrednost, odmeri davčna uprava takso in jo pobere v gotovem denarju.
člen 53.
Plačilni nalog.
(') Davčna uprava izda in vroči taksnemu zavezancu plačilni nalog o opravljeni odmeri dedne ali darilne takse in navede v nalogu, od česa je plačali takso, v katerem znesku in v katerem roku; navede tudi predpise, ki so odločilni za odmero takse, kakor tudi posledice, če bi se taksa ne plačala v določenem roku. Če pa hoče stranka takso takoj plačati, jo odmeri davčna uprava na taksnem spisu samem brez plačilnega naloga in jo priobči stranki .proti podpisu na taksnem spisu. Taka odmora in njena priobčitev stranki nadomeščata plačilni nalog.
(-*) Če se pobira taksa od oseb, ki so nerazdelno zavezane plačati takso, ali od oseb, ki jamčijo zanjo, je ob tej priliki tudi le-tem plačilni nalog vročiti.
(') V plačilnih nalogih o taksah, ki se odmerijo s pridržkom pravice do naknadne poprave, ali ki jih je plačati šele, ko nastopi določeni pogoj ali dospe določeni rok, je posebej opozoriti na to, da je pridržana pravica naknadne poprave, oziroma da je zavezanec dolžan podati prijavo, ko nastopi pogoj ali rok, s katerim je zvezana taksna obveznost, če ni v plačilnem nalogu teh opozo-ritev, morejo nastopiti škodljive posledice za stranke samb, če se stranki ta opozoritev naknadno vroči.
(4)	V plačilni nalog je postaviti pouk o pravnem sredstvu, s katerim se taksni zavezanec opozarja, ali je zoper plačilni nalog pritožba dopustna, v katerem roku. na katero oblastvo in pri katerem oblastvu jo je vložiti, ali pismeno ali ustno, in s koliko takso. Če ni v plačilnem nalogu teh podatkov, začne teči rok za pritožbo od dne vročitve plačilnega naloga s temi podatki.
t
Člen 54.
Vročanje plačilnih nalogov in drugih odločb.
Glede vročanja plačilnih nalogov in drugih odločb veljajo določbe četrtega poglavja zakona o občnem upravnem postopku z dne 9. novembra 1930 (»Službene novine« z dne 25. novembra 1930, šL271/XLIII* in »Finansijski zbornik« str. 582/1933).
Člen 55.
Plačilni rok in zamudne obresti.
(‘) Odmerjene dedne in darilne takse je plačati v 30 dneh po opravljeni vročitvi plačilnega naloga, če pride poslednji dan plačilnega roka na nedeljo ali praznik, se
* >Službeni list« št. 26/4 iz 1. 1931,
sme opraviti plačilo še naslednji dan brez škodljivih zakonskih posledic.
(-') če nastopi plačilna obveznost za takso, ker ugasne pravica užitka ali rabe ali ker nastopi kak raz-vezni ali odložni pogoj, začne teči tridesetdnevni rok od trenutka, ko preneha dotična pravica ali nastopi dotiČni pogoj, če pa taksa v trenutku, navedenem v prednjem stavku, še ni odmerjena, teče plačilni rok od vročitve plačilnega naloga. Če zve tisti, ki je dolžan plačati takso, za dotično okolnost pozneje, začne teči tridesetdnevni rok od dne, ko je za okolnost zvedel.
(:1) Odmerjena taksa se plača pri t isti, davčni upravi, ki je izdala plačilni nalog. Taksa se lahko pošlje tudi po pošli ali po Poštni hranilnici. Vsakemu plačilnemu nalogu je priložili čekovno položnico davčne uprave in napisali nanjo številko plačilnega naloga.
C) Če se ne plača taksa o pravem času, se zaračunajo na neplačano vsoto takse od dne, ki pride za poslednjim dnem plačilnega roka, do dne plačila 6% ne zamudne obresti. V rok zamude se ne štejeta ne dan vročitve naloga ne dan plačila. Zamudne obresti se ne računajo na izrečene kazni.
(■>) Znesek obresti pod 1 dinarjem se ne upošteva, prav tako tudi ne ostanek od tiste vsote, na katero se računajo obresti, če je manjši od 1 dinarja. Če ne presega odmerjena taksa 50 dinarjev, se nikakor ne računajo obresti zaradi plačilne zamude.
((l) Vplačila taks, in to zlasti tudi v primerih dovoljenega odplačevanja v obrokih in delnega plačevanja brez dovoljenih obrokov se zaračunajo predvsem za pokritje morebitnih zamudnih obresti, ki odpadejo na ves izkazani zaostanek, dalje za pokritje izvršilnih stroškov in šele ostanek vplačil se zaračuna za pokritje takse same.
(7)	Pooblastitelj in pravni naslednik jamčita za narasle obresti, ki jih je povzročil pooblaščenec ali pravni prednik. Tisti, ki jamči za takso, odgovarja samo za tiste obresti, ki narastejo potem, ko je bil kot tak pozvan, naj plača lakso.
(s) Kdor je nerazdelno zavezan za plačilo takse, mora plačati obresti samo od tistega dne, katerega je njegova plačilna obveznost nastala.
(“) Zamudne obresti se zaračunajo kot redni dohodek.
člen 56.
Ugovor in pritožbe.
C) če ugovarja taksni zavezanec pri plačilu takse v kolkih zahtevani taksi, odstopi sodišče ugovor z razpravnimi spisi vred pristojni davčni upravi, ki odloči o ugovoru v prvi stopnji.
(s) Zoper odločbe po prednjem odstavku, dalje zoper plačilne naloge o dedni in darilni taksi kakor vobče zoper rešitve davčne uprave o teh taksah je rok pritožbe na pristojno finančno direkcijo 15 dni od dne vročitve, kolikor je pritožba po veljavnih zakonskih predpisih dopustna.
('■') Pritožba, ki mora biti predpisno kolkovana, ne zadrži izvršilne izterjave redne takse, pač pa izterjavo kazni.
Člen 57.
Naknadni pregled in poprava takse po uradni dolžnosti (taksna cenzura).
C) Poleg drugih taks spadajo tudi dedne in darilne takse pod naknadni pregled (cenzuro) ministrstva za finance.
(2)	Ce se pri takem pregledu ugotovi, da je bila državna 'blagajna oškodovana bodisi zaradi pogrešno odmerjene kazni, bodisi zaradi nepravilne uporabe zakonskih predpisov, se odmerjena taksa na podstavi cenzurnega izvida popravi, če še ni preteklo 5 let od konca tistega leta, v katerem je dospela prej odmerjena taksa v plačilo ali je bila vročena na pritožbo pravnomočna rešitev.
(:!) Te takse se ne smejo naknadno popravljati v tisti stvari, v kateri sta izrekla upravno sodišče ali državni svet pravnomočno razsodbo. Izterjava popravljene takse se sme odrediti tudi tedaj, če je vložil taksni zavezanec tožbo zoper prvo odmero.
(') Če je vložil taksni zavezanec zoper prvostopno odmero takse pritožbo na finančno direkcijo, mora le-ta kot finančno upravno oblastvo, ko rešuje pritožbo, pregledati odmero takse v celoti, in če spozna, da je taksa odmerjena z manjšim zneskom, kot je predpisano po zakonu, odredi v svoji odločbi o vloženi pritožbi tudi naknadno popravo takse; če se pa ugotovi, da je bila taksa odmerjena z višjim zneskom, kot je predpisano po zakonu, je odrediti povračilo ali odpis vseh taks, ki niso osnovane v zakonu, ne glede na lo, ali je to stranka izrečno zahtevala ali ne.
(5)	Pravna sredstva zoper naknadno odmero takse po cenzuri so ista, kakor zoper prvotno odmero.
Člen 58.
.Vrednost ponavljajočih se koristi in ponavljajočih se storitev (dajatev).
Za vrednost koristi ali storitev, ki se ponavljajo (obresti, rente, plodovi itd.), se jemlje:
1. če je doba trajanja koristi ali storitev neomejena ali je določena dokler traja kako samoupravno telo, društvo ali kak zavod, ustanovljen na nedoločen čas, dvajsetkratni znesek enoletnih koristi ali storitev;
2. če je doba trajanja nedoločena, izvzemši primere, omenjene v točki 5. tega člena, desetkratni znesek enoletnih koristi ali storitev;
3. če je doba trajanja določena, seštevek vseh prihodnjih koristi ali storitev za vso to dobo, toda nikakor več kot dvajsetkratni enoletni znesek;
4. če je določena doba koristi ali storitev deloma z določeno, deloma pa z nedoločeno dobo trajanja, je dodati celotnemu znesku koristi ali storitev z določeno dobo desetkratni znesek letnih koristi ali storitev, določenih z nedoločeno dobo; vendar tako ugotovljeni celotni znesek ne sme presegali dvajsetkratni znesek enoletnih koristi ali storitev;
5. če je določena doba trajanja koristi ali storitev dokler kdo živi, se določi vrednost koristi ali storitev po letih starosti dotične osebe, in sicer: če ima
a) do 15 let starosti, z 18krat pomnoženo vrednostjo enoletnih koristi ali storitev;
b) čez 15 let do 25 let starosti, s ITkrat pomnoženo vrednostjo enoletnih koristi ali storitev;
c) nad 25 let do 35 let starosti, s 16krat pomnoženo vrednostjo enoletnih koristi ali storitev;
č) nad 35 let do 45 let starosti, s llkrat pomnoženo vrednostjo enoletnih koristi ali storitev;
d) nad 45 let do 55 let starosti, z 12krat pomnoženo vrednostjo enoletnih koristi ali storitev;
e) nad 55 do 65 let starosti, z 8X'krat pomnoženo vrednostjo enoletnih koristi ali storitev;
f) nad 65 let do 75 let slnrosti. s 5krat pomnoženo yredn<jstjo enoletnih koristi ali storitev;
g) nad 75 let do 80 let starosti, s 3krat pomnoženo vrednostjo enoletnih koristi ali storitev;
h) nad 80 let starosti, z 2krat pomnoženo vrednostjd enoletnih koristi ali storitev;
6. če zavisi trajanje koristi ali storitev od življenja več oseb kot uživalcev tako:
a) da prenehajo koristi ali storitve s smrtjo prvega, ki umre, so odločilna za določitev vrednosti koristi ali storitev leta starosti najstarejše osebe;
b) da trajajo koristi ali dajatve do smrti tistega uživalca, ki poslednji umre, se določi vrednost po letih starosti najmlajše osebe;
7. če so ponavljajoče se konsti ali storitve v posameznih letih neenake, se vzame kot letni znesek za množitev po prednjih določbah povpreček dotičnih koristi ali storitev (dajatev);
8. kot letna vrednost služnosti užitka ali rabe, če ni določena z določnim zneskom, se jemlje dvajseti del vrednosti stvari, obremenjene s služnostjo. V vsem ostalem veljajo tudi za ponavljajoče se pravice služnosti užitka ali rabe prednje določbe tega člena;
9. če enoletni dohodek od uživanja denarne glavnice ni določen, se jemlje za dohodek 6% na leto od vrednosti glavnice, dane na uživanje.
Člen 59.
Prehodne določbe glede ncodplatnega prenosa imovine, obremenjene s pravico užitka, rabe ali rente.
Predpisi členov 15., 48. in 51. te uredbe o pripadih in daritvah imovine, obremenjene s pravico do užitka, rabe, rente ali ponavljajočih se dajatev, stopijo za vso državo v veljavo šele za tiste predmete dedne in darilne takse, po katerih nastane taksna obveznost po dnevu 1. januarja 1939 (člena 24. in 42. te uredbe); za predmete pa, po katerih je taksna obveznost nastala ali nastane do dne 1. januarja 1939, veljajo v tem pogledu dosedanji predpisi za posamezna pravna območja, in sicer:
1. za Srbijo in Črno goro člen 25. zakona o taksah iz 1. 1911.;
2. za Slovenijo in Dalmacijo §§ 20. in 21. cesarske naredbe z dne 15. septembra 1915, drž. zak. št. 278, v zvezi s členom 231., točko 9., taksnega in pristojbinskega pravilnika;
3. za Bosno in Hercegovino §§ 20. in 21. naredbe o pristojbinah za prenos imovine z dne 14. oktobra 1916 (Glasnik zakonov in naredb za Bosno in Hercegovino št. 14 3 iz 1. 1916.) v zvezi s členom 231., točko 9., taksnega in pristojbinskega pravilnika;	*
4. za Hrvatsko, Slavonijo, Banat, Bačko in Baranjo § 12. zakonskega člena XI:1918 v zvezi s členom 231., točko 9., taksnega in pristojbinskega pravilnika.
člen 60.
Prehodne določbe za Srbijo in Orno goro.
Predpisi členov 30. do 36. in 52. do 57. te uredbe, ki se nanašajo na postopek za odmerjanje in pobiranje dednih taks, stopi v območju Srbije in Črne gore v veljavo šele za tiste predmete dedne takse, po katerih nastopi taksna obveznost (člen 24. te uredbe) po dnevu
1.	januarja 1939: za tiste predmete dedne takse pa, po katerih je taksna obveznost nastopila ali nastopi v Srbiji in Črni gori pred dnem 1. januarja 1939, veljajo dotični predpisi členov 26., 27. in 28. zakona o taksah iz 1. 1911«
Clen 61.
Dosedanje določbe, ki izgube svojo veljavo, in določbe, ki ostanejo v veljavi.
(') Določbe zakona o taksah in posameznih pristoj-binskih zakonov o dedni in darilni taksi in o taksi na prenos nepremičnin zaradi smrti ali zaradi daritve med živimi prenehajo veljati, kolikor niso v skladu z določbami točke 10. § 20. finančnega zakona za leto 1937/38. in s predpisi te uredbe.
(•) Izrečno se razveljavljajo, ker niso v skladu s točko 10. § 20. finančnega zakona za 1. 1937/38. in s predpisi te uredbe, tele določbe:
1. za pravno območje Srbije in Črne gore členi 25.,
26.,	izvzemši peti, osmi, deveti in deseti odstavek, 27. in 28. zakona o taksah iz 1. 1911., in to tako, kakor je določeno v členih 59. in 60. te uredbe;
2. za pravno območje Slovenije in Dalmacije:
a) cesarska naredba z dne 15. septembra 1915, drž. zak. št. 278, in	sicer odstavka (3) in	(4) § 9., odstavek	(■’)
§ 10., § 11., §	13., § 20. in §	21. tako, kakor	je določeno
v členu 59. te	uredbe, § 26.,	§ 27.,	odstavek	j*) § 29.	in
tarifa z vsemi	pripombami;
b) cesarska naredba z dne 30. decembra 1915, drž. zak. št. 1 iz 1. 1916., o pobiranju doklad k dedni pristojbini;
c) zakon z dne 18. junija 1901, drž. zak. št. 74, in sicer § 11. o dopolnilnih obrestih;
3. za pravno območje Bosne in Hercegovine naredba o pristojbinah za prenos imovine z dne 14. oktobra 1916, in sicer: tretji odstavek § 9., § 12., § 20. in § 21., in to tako, kakor je določeno v členu 59. te uredbe, kakor tudi tarifa z vsemi pripombami;
4. za pravno območje Hrvatske, Slavonije, Banata, Račke in Baranje zakonski člen X1:1D18 o pristojbinah od imovinskih prenosov, in sicer § 12. tako, kakor je to določeno v členu 58. te uredbe, in §§ 54. in 55., točki 1. in 2.
(3)	V veljavi pa ostanejo zlasti Vsi dosedanji predpisi raznih zakonov za posamezna pravna območja, ki se
nanašajo na določitev vrednosti za odmerno osnovo dedne takse, izvzemši predpise, navedene v členu 59. te uredbe, kakor tudi predpisi, ki se nanašajo na kazni glede dedne takse, in sicer:
1. za pravno območje Srbije in Črne gore peti, osmi, deveti in deseti odstavek člena 26. in člen 56. zakona o taksah iz 1. 1911.;
2. za pravno območje Slovenije in Dalmacije §§ 50., 53. in 54. pristojbinskega zakona iz 1. 1850. in § 43. cesarske naredbe z dne 15. septembra 1915, drž. zak. št. 278;
3. za pravno območje Bosne in Hercegovine §§ 42. in 43. zakona o kolkih in pristojbinah z dne 27. julija 1886 in § 44. naredbe o pristojbinah za prenos imovine iz
1.	1916.;
4. za pravno območje Hrvatske, Slavonije, Banata, Bačke in Baranje §§ 41., 42., 43., 82., 84. in 85. zakonskega člena XI:1918.
člen 62.
Povprečna taksa za zapuščinske razprave iz tar. štev. 25. zakona o sodnih taksah se odmerja in pobira obenem z dedno takso. S tem sta razveljavljena odstavka (‘) in (s)* pravilnika za izvrševanje zakona o sodnih taksah z dne 11. junija 1930.**
Člen 63.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«, uporabljati pa jo je od dne 1. aprila 1937.
V Beogradu, dne 1. aprila 1937; št. 22J20.
Minister za finance Letica s. r.
Minister pravde dr. Niko Subotič s. r.
* Najbrže čl. 45. — Op. ur.
** »Službeni list« št. 127/21 iz 1. 1930.
Priloga A k odstavku (~) člena 31.* uredbe.
Davčna uprava
Finančna direkcija ...............................
Popis smrtovnic
prijavljenih davčni upravi v 1. 193
1	2	3		4	5	6	7	8	9
Zaporedna številka	- 		 j Število prilog	Zapustnika		Dan smrti	Prijavilo	dne	Poslovna štev. sodišča *	Predmet rešen z vpisom v reg. A pod post.	Pripomba
		priimek in ime	pre- bivališče		okrajno sodišče v				
									
* X izvirniku napačno: 29. — Op. ur^
Priloga B k členu 30. uredbe.
Okrajno sodišče
Stran 1.
O:
Izkaz
zapuščine umrlega ...
1. Zapuščinska imovina
Stran 2
> © «0 c.	Predmet	Podstava in način cenitve (sodna cenitev itd.)	Označba vrednosti					
			nepre- mičnin		pre- mičnin		skupaj	
N			din	P	din |p		din	n
•								
		Skupaj						
2. Odbitne postavke
>1A C O O. « N	Ime npifikov	Pravni naslov terjatev in dokaz	Znese din	k P	Pripomba
					
		Skupaj			
	Cista vrednost zapuščino				
Stran 3
3. Pripadi
>«) c o o. a N	Ime in prebivališče dediča, volilojemnika (pridobitelja)	Sorodstvo med pri-dobiteljem in zapustnikom	Čista vrednost pripada		Stopnja dedne takse	Pripomba j
			din	P		
						
		Skupaj				
4.	Izkaz za takse od nepremičnin
»X C o Cm C3 N	Ime pridobitelja	Sorodstvo med prido- i biteljem j in zapust- t nikom	i Predmet ;	1^0 = »P g-B.^ C &= c£ 1-3 s,S £	Vrednost nepre- mičnin		K i •“ c c Sg| a i*'o & V ~ G u P 0 et »*
					din	P	
	i						
				Skupaj			
Stran 4
5.	Pripombe sodišča ali stranke:
6.
Priloga C k odstavku (:1) točke 1. člena 31. uredbe. Okrajno sodišče v ................... Posl.	štev. O ....
List o preračunu taks k zapuščini dne ................. 193..
umrlega.
’ r	I.
1. Kosmata vrednost premičnin . . .
2. Odbitki.....................................
3. Čisla vrednost ........
4. Prezadolžitev .........
5. Preračun taks:
a)  ..................-.....................
b) ........................................-.....................................  -
<•)   - -...................................
«')   -
6. Za izjavo poslednje volje kot listino taksa po tar. št. 2G., odstavku (3), zakopa o sodnih taksah.........................
{Skupaj vseli državnih taks . .
din
J)
ii.
Takse se niso preračunale:
1. ker umrli ni zapustil imovine;
2. ker je pripadla imovina samo takim dedičem, ki so oproščeni plačila takse;
3. ker je bila zapuščina izročena državi zato, ker ni dedičev.
Sodni pečat. ■
Sodnikov podpis.
Pripombe: 1. Sodišče preračuna in pobere v kolkih dedne takse samo tedaj, če sestoji zapuščina samo iz premičnin in skupni znesek vseh državnih dednih taks ne znaša več ko 500 dinarjev (člen 52. uredbe). 2. Če se ne odmeri taksa iz razloga, navedenega pod 11., se besedilo pod I. ne izpolni. Itazlog iz točke II., zaradi katerega takse ni preračunati, je treba označiti tako, da se besedilo dotične točke podčrta,
• Stran 2
Uradni izvid.
Celotni (delni) znesek ................... dinarjev	takse, preračunane na prednji strani, je bil priobčen  	
....................................iz....................................................
s pozivom, naj ga plača v kolkih pri tem sodišču.
Ker pa taksni zavezanec tega zneska v 15 dneh, kakor je to predpisano v členu 52. uredbe ministrstva za finance in ministrstva pravde z dne 1.aprila 1937, št.22.720, ni plačal, se davčna uprava zaproša, naj izterja ta znesek od imenovanega taksnega zavezanca v gotovini in naj obvesti o plačilu to sodišče.
Sodni pečat.
Sodnikov podpis.
Davčni upravi
Pripomba: Davčna uprava mora vpisati ta list o preračunu taks v register A.
Prijavljeno zaradi odmere takse v reg. A pod postavko .................. 193...
Davčna uprava v ...................
dne .................. 193...
Banove uredbe.
274.
V-No 4764/1.
Na osnovi § 23. zakona o izpremembnh in dopolnitvah v zakonu o samoupravnih cestah (Službeni list 114/20—1930) predpisujem
pravilnik
o izvrševanju proračunov cestnih odborov v območju dravske banovine za leto 1937/38.
§ l.
Proračuni cestnih odborov za leto 1937/38. so sestavljeni takole:
redni in izredni izdatki . . din 35,118.417'—,
redni in izredni dohodki . . din 35,118.417'—,
§ 2-
Proračunsko leto 1937/38. traja od 1. aprila 1937 do 31 marca 1938.
Po izteku proračunskega leta se ne morejo angažirati nobeni izdatki, Tz kreditov, angažiranih do konca proračunskega leta, se vrše izplačila do konca računskega leta, l. j. do 30. junija 1938. Po tem roku se ne morejo vršiti nobeni izdatki na račun kreditov minulega proračunskega leta.
§ 3.
Proračunski krediti se porabljajo pri vsaki partiji za to, kar je v pozicijah te partije imenovano, in sicer v višini zneska dotične partije.
§ 4.
Prenosi (virmani) na korist osebnih izdatkov niso 'dopustni,
Novih namestitev se sme izvršiti samo toliko, kolikor je za to v proračunu ustanovljenih mest.
Na račun prihrankov se ne morejo ustanavljati nova službena mesla.
§ 5.
Vsaka namestitev ali osebna izprememba, odmera pokojnine in dovolitev miloščine je vezana na predhodno odobritev kraljevske banske uprave.
§ G.
Istotako niso dopustni prenosi na korist kreditov za potne stroške po partijah 2 in 13/a proračuna, ki se ne smejo prekoračiti.
Vsak potni račun mora biti predložen v odobritev kraljevski banski upravj. To ne velja za odškodnine članom cestnega odbora, ki jim pripadajo po § 43. pravilnika za poslovanje cestnih odborov.
Prenosi med partijami in trošenje presežkov dohodkov so vezani na predhodno odobritev kraljevske banske uprave.
Glede drugih irprememb kreditov po proračunu veljajo določila g 25 pravilnika za poslovanje okrajnih cestnih odborov (Sl. list 9/4—1930).
§ 8
Za izvršitev gradbenih del na banovinskih, dovoznih in subvencioniranih cestah odobruje tehnične elaborate načelnik cestnega odbora do zneska din 5.000'—.
Za vsa ostala gradbena dela je slaviti predloge z načrti in proračuni kraljevski banski upravi v odobritev.
S lem se ukinja razpis kraljevske banske uprave V—No. 3508/1—1933.
§ 9.
Krediti po partijah 13 do 15 se morejo trošiti v višini celotnega zneska dotične partije ali pozicije samo v primerih, ako so predhodno zagotovljeni predvideni prispevki banovine ali drugih prispevnih faktorjev.
Dokler niso zagotovljena vsa sredstva, se more porabili samo dol kredita, ki gre v breme cestnega odbora.
§ 10. .
\ se nabave za cestni odbor se morajo izvršiti po razpisu kraljevske banske uprave V—No. 4137/2—1932 in ob pogojili § 4., točke 6., uredbe o zunanji tehnični službi.
Za dobavo gramoza volja razpis V-No. 1810/1-1932; pri najemanju pomožnih delavcev je strogo upoštevati razpis V—No. 6143/1—1934.
8 11.
Glede nabave in trošenja pisarniškega in drugega materiala, nadalje glede uporabljanja potrebščin in opreme velja pravilnik ministrstva za finance št. 55900/11 z dne 18. maja 1932, ki je objavljen v Službenem listu« z dne 15. junija 1932, št. 410/47.
§ 12.
Tajnikom cestnih odborov, ki opravljajo blagajniške posle, pripada pavšalni dodatek, določen v § 13. noveliranega zakona o samoupravnih cestah (Si. list 114/20— 1930).
§ 13.
Poleg načelnika in elanov cestnega odbora je po individualni krivdi tudi tajnik pri cestnem odboru kot ra-čunodajnik materialno, disciplinsko in kazensko odgovoren za poslovanje cestnega odbora. Poslovanje mora biti v skladu z določili tega pravilnika in drugimi zakonitimi predpisi, po katerih je urejena služba pri cestnih odborih.
V Ljubljani, dne 7. maja 1937.
Ban:
tir. M. Natlačen s. r.
---------—	»mm
275.	.
V-No. 4107/2.
Razglas
o oprostitvi ljirdskega dela za banovinske in dovozne ceste k železniškim postajam v dravski banovini.
Ministrstvo za gradbe je z odločbo br. 15440/37 z dne 5. maja 1937 na osnovi § 67. zakona o samoupravnih cestah oprostilo dravsko banovino ljudskega dela za banovinske in dovozne ceste k železniškim postajam v proračunskem letu 1937/38., ker je določena v odobrenem banovinskem proračunu nadomestna cestna doklada.
Obveznost ljudskega dela in odkupnine za občinske ceste po razglasu kralj, banske uprave V—No. 22/1 z dne
8.	januarja 1937 (Sl. 1. 22/4 iz leta 1937.) ostane neizpre-menjena. Prav tako ostane neizpremenjena obvezna odkupnina javnih uslužbencev po § 21. novele k zakonu o samoupravnih cestah (Sl. 1. 114/20 iz leta 1930.).
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 14. maja 1937.
Po pooblastilu bana: načelnik tehničnega oddelka Ing. Skabcrne s. r.
. 276.
Objave
banske uprave o pobiraniu občinskih davščin v letu 1937/38.
II.	No. 12821/1.
Občina Bela Cerkev v srezu novomeškem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 85 (osamdeset pet) % no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100 1	vina din 100'—,
b) od	100 I	vinskega mošta din 100'—,
c) od	100 1	piva din 50'—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita in žganja	5	din,
d) od	litra	likerja, ruma, konjaka, šumečih	vin
in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od prašičev din 15'—,
I) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 20'—,
3.	T a k.s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 6. maja 1937
II.	No. 8118/2.
Občina Breznica v srezu radovljiškem pobira v proračunskem letu 19:47/38. nastopne občinske davščine:
1. 60 (šestdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja 5 din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 25'—,
f) od goveda pod 1 letom din 15'—,
g) od prašičev din 15'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 100'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. aprila 1937.
II.	No. 5661/3.
Občina Brežice v srezu brežiškem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 55 (petdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 piva din 50'—,
c) od hi stopnje alkohola špirita in žganja din 5, č) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in
drugih luksuznih pijač din 5'—,
d) od goveda nad 1 letom din 25'—,
e) od goveda pod 1 letom din 15'—,
f) od prašičev din 15'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem . proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. aprila 1937.
II.	No. 8290/2.
Občina Dol v srezu ljubljanskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
• 1. 55 (petdeset pet) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja 5 din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 20'—, ,
f) od goveda pod 1 letom din 10'—,
g) od prašičev din 10'—,
h) od drobnice din 5'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 27. aprila 1937.
II No. 11061/1.
Občina Dolenja vas v srezu kočevskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 65 (šestdeset pel) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Posebno 9%	podobčinsko doklado	na
ozemlju k. o.	Grčarice za	kritje potreb	te	pod-
občine.
3. Trošarine:
a) od	100 1 vina	din	100'—,
b) od	100 1 vinskega	mošta	din 100'—,
c) od	100 I piva	din	50'—,
č) od	hi stopnje	alkohola špirita in	žganja 5 din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda	nad 1 letom	din 15'—,
1) od goveda	pod 1 letom	din 10'—,
g) od prašičev din 10'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 50'—.
4. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. aprila 1937.
II.	No. 8719/2.
Občina Ljubno v srezu gornjegrajskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
‘ 1. 50 (petdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 30'—,
e)	od lil stopnje alkohola špirita in žganja 5 din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 4'20,
e) od goveda nad 1 letom din 20'—,
f) od goveda pod 1 letom din 10'—,
g) od prašičev din 10'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 20'— .
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. aprila 1937.
II.	No. 12575/1.
Občina Slivnica pri Celju v srezu celjskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopno občinske davščine:
1. 76 (sedemdeset šest) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
Č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja 5 din,
d) od goveda nad 1 letom din 15'—,
e) od goveda pod 1 letom din 10'—,
f) od prašičev din 10'—,
g) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 20'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 27. aprila 1937.
IT. No. 9972/2.
Občina Stari trg v srezu črnomeljskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 80 (osemdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100 1 vina din 100'—,
b) od	100 J vinskega mošta din 100'—,
c) od	100 1 piva din 5(5'—,
č) od	lil stopnje alkohola špirita in	žganja	5	din,
d) od	litra likerja, ruma, konjaka,	šumečih	vin
in drugih luksuznih pijač din 4'—,
e) od goveda nad 1 letom din 20'—,
f) od goveda pod 1 letom din 10'—,
g) od prašičev din 10'—,
h) od drobnice din 5'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. aprila 1937.
II.	No. 11206/1.
Občina Svečina v srezu Maribor-levi breg pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 68 (šestdeset osem) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od	100	1	vina	din	100'—,
b) od	100	1	vinskega	mošta din 100'—,
c) otl	100	1	piva	din	100'—,
č) od	lil stopnje	alkohola špirita in	žganja 5 din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 2'—,
e) od goveda nad 1 letom din 25'—,
f) od goveda pod 1 letom din 25*—,
g) od 100 kg uvoženega mesa (mesnih izdelkov) din 50'—.
3. T a k s e po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. aprila 1937.
II.	No. 10835/1.
Občina Sv. Marjeta niže Ptuja v srezu ptujskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 46 (štirideset šest) %tio dok la do na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja 5 din,
d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in ,drugih luksuznih pijač din 5'—,
e) od goveda nad 1 letom din 10'—,
f) od drobnice din 5'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 27. aprila 1937.
II.	No. 12583/1.
Občina Sv. Benedikt v Slov. gor. v srezu Maribor-levi breg pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine;
1. 70 (sedemdeset) %no doklado na vse državne neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od 100 1 piva din 50'—,
e)	od hi stopnje alkohola špirita in žganja a din,
d) od litra likerja, /uma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač din 3'—,
e) od goveda nad 1 letom din” 10'—,
f) od goveda pod 1 letom din 5'—,
g) od prašičev din 5'—,
h) od 100 1 sadjevca din 10'—,
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 27. aprila 1937.
II.	No. 11691/1.
Občina Sv. Marko niže Ptuja v srezu ptujskem pobira v proračunskem letu 1937/38. nastopne občinske davščine:
1. 35 (trideset pet) %no doklado na vse državne
neposredne davke.
2. Trošarine:
a) od 100 1 vina din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta din 100'—,
c) od	100 1 piva din 60'—,
č) od	hi stopnje alkohola špirita in	žganja	din	5,
d) od	litra likerja, ruma, konjaka,	šumečih	vin
in drugih luksuznih pijač din 5'—,
c)	od	goveda nad 1 letom din 10'—,
f) od	goveda pod 1 letom din 5'—,
g) od prašičev din 5'—.
3. Takse po odobrenih tarifah ali po odobrenem
proračunu.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. aprila 1937.
■i	 —
277.
Razne objave iz »Službenih novin“.
številka 22 z dne 1. februarja 1937.
Minister za pošto, telegraf in telefon je postavil z odlokom z dne 4. januarja 1937: za p. t. p. uradnika
VIII.	položajne skupine Franeta Feliksa pri pošti, telegrafu in telefonu Ljubljaria 1; za prometnika VIII. položajne skupine Kuclerja Matka pri pošli, telegrafu in telefonu Ljubljana 2, in Parki a Ludvika pri pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 1, dosedaj manipulanta IX. položajne skupine.
Številka 24 z dne 3. februarja 1937.
Z odlokom generalnega direktorja državnih železnic z dne 23. januarja 1937 je bil premeščen po službeni potrebi Sergijev Filip, pomožni skladiščnik X. položajne skupine postaje Sarajevo, v postajo Ptuj.
Številka 25 z dne 4. februarja 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. januarja 1937, I. št. 2707/0, je bila odlikovana na predlog ministra za trgovino iu industrijo Vehar Marija,
strokovna učiteljica državne tehniške srednje šole v Ljubljani, z redom sv. Sa>e IV. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. januarja 1937, O. št. 629, je bil postavljen dr. Varl Valentin, zdravstveni višji pristav Vil. položajne skupine .s 1. periodskim poviškom zdravstvenega doma v Mariboru, za zdravstvenega višjega pristava VI. položajne skupine istega doma.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4 januarja 1937, O. št. 638, je bil postavijo n d r. K a s s i n Rajner, zdravstveni višji pristav VII. položajne skupine državne šolske poliklinike v Ljubljani, za zdravstvenega višjega pristava VI. položajne skupine iste poliklinike.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. januarja 1937, O. St. 637, je n a p r e d o v a 1 pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani ing. Baraga Evgen iz VIL v VI. položajno skupino za tehničnega višjega pristava inšpekcije dela.
Številka 27 z dne 6. februarja 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. januarja 1937, št. 3255, je n a p r e d o v a 1 St e p a n č i e H i n k b, tehnik Vlil. položajne skupine tehničnega oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, za tehnika VII. položajne skupine.
Z odlokom' predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle jo bil posta v 1 j e n K r a 1 j e -vič Tomu, preglednik računov IX. položajne skupine krajevne kontrole pri direkciji državnih železnic v Ljubljani, za-preglednika računov VIII. položajne skupine.
Z odlokom ministra za finance z dne 22. januarja 1937, Pov. št. 87/111, je bil P e r ko A n d rej, pomožni davkar IX. položajne skupine davčne uprave v Slov. Bistrici, premeščen na prošnjo k davčni upravi v Ljutomeru.	,
številka 28 z dne S. februarja 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. oktobra 1936 šo napredovali v VI. položajno skupino dosedanji uradniki VII. položajne skupine s t, periodskim poviškom: R u p r e t Vinko, sreski šolski nadzornik v Kranju; Horn Peter, učitelj osnovne šole v Ljubljani; Porenta Antonija, učiteljica osnovne šole v St. Vidu pri Ljubljani; R e i t z Valerija, učiteljica osnovne šole v Vodicah; Sancin Josip, učitelj osnovne šolo v Vodicah; Perič Cirila, učiteljica osnovne šole v, Ljubljani; Vertačnik Vida. učiteljica osnovne šole v Vojniku; Kotnik V i 1 i g o j, učitelj osnovne šole v Sv. Marjeti, srez ptujski; Duh Amalija, učiteljica osnovne šole pri Sv. Trojici, srez Maribpr, levi breg; S u m p e r e r Ivan, učitelj osnovne šolo v Stari Cerkvi, srez kočevski; Prijatelj Josip, učitelj osnovne šole v Vel. Laščah; Kristan Srečko, učitelj osnovne šole v Notranjih goricah, in Hafner Franc, učitelj osnovne šole v Kropi, srez radovljiški.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. januarja 1937 so bili upokojeni: Mohorčič Marija, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Šmarje pri Jelšah; Z u p a n č i č M arija, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Kranj; Rakovec Zofija, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Maribor 2; Janežič Vinko, inšpektor V. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1; Košenina Leopold, inšpektor V. položajne skupino pošle, telegrafa in telefona Maribor 2.
-
Z odlokom generalnega ravnatelja državnih železnic Z dne 23. januarja 1937 so bili premeščeni: po službeni potrebi: Potočnik Stanislav, tehnični uradnik VIII. položajne skupine gradbenega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani, v 3. sekcijo za vzdrževanje proge Celje; Cvar Vladislav, oficial VIII. položajne skupine promelno-komercialnega oddelka direkcije državnih železnic v Ljubljani, v postajo Jesenice; P in ter Mihael, nadzornik proge VIII. položajne skupine 4. sekcije za vzdrževanje proge Maribor, glavni kol., v krajevno nakladišče 8. sekcije za vzdrževanje proge Maribor, koroška proga; na prošnjo: Oset Franc, prometnik VIII. položajne skupine postaje Maribor, koroški kol., v postajo Celje; Koštial Evgen, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Sava, v postajo Zalog.
Številka 29 z dne 9. februarja 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. oktobra
1936 so napredovali v V. položajno skupino: Prevc Amalija, učiteljica osnovne šole v Primskovem; G r u n d n e r Zofija, učiteljica osnovne šole v Tržiču; O d 1 a s e k Marija, učiteljica osnovne šole v Kamniku'; Matkovič Marija, učiteljica osnovne šole v Ljubljani; Bole Franc, učitelj osnovne šole v Ponikvi; Lipovec Josip, učitelj osnovne šole v Ljubljani; Ker212 Franc, učitelj osnovne šole v Šmartnem, srez kranjski; Fabijani Adela, učiteljica osnovne šole v Zrečah; Kocmut Karolina, učite-Ijira osnovne šole pri Sv. Urbanu, srez ptujski; H a n p I -m a n Ulrik, učitelj osnovne šole v Ribnici, srez dravograjski; K oh Izidor, učitelj osnovne šole v Zg. Šiški; II ar bi h Ana, učiteljica osnovne šole v Ljubljani; Svetek Albina, učiteljica osnovne šole v Ljubljani; Pirnat Janez, učitelj osnovne šole v Kostanjevici, srez krški; Franke Darinka, učiteljica osnovne šole v Mostah pri Ljubljani, in Hrastnik A v r e 1 i j a, učiteljica osnovne šole v Gornjem Logatcu.
številka 30 z dne 10. februarja 1937.
Z ukazom, kraljevskih namestnikov z dne 22. januarja 1937, št. 9602, je bil postavljen Klenovšek Karel, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani, za sodnika državnega sodišča za zaščito države.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. januarja 1937 sta bila upokojena Remec Bogomil, direktor 2. realne gimnazije v Ljubljani in uradnik
III.	položajne skupine 1. stopnje, ter dr. Dolar Anton, profesor klasične gimnazije v Mariboru in uradnik III. položajne skupine 2. stopnje.
Številka 31 z dne 11. februarja 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 1. decembra 1936 so bili odlikovani na predlog ministra za socialno poliliko in narodno zdravje: z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje dr. Milavec Anton, predsednik Pokojninskega zavoda v Ljubljani; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje dr, Vrančič Ran ko, ravnatelj Pokojninskega zavoda v Ljubljani, in Š a n t i č Jerko, podravnatelj Pokojninskega zavoda v Ljubljani.
Z odlokom minislra pravde z dne 29. januarja 1937, št. 7915, sta bila postavljena na prošnjo za pristava Vlil. položajne, skupine: pri sreskem sodišču v Ribnici Jaklič Dušan, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Mariboru; pri sreskem sodišču v Ptuju Grm Milan, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Z odlokom ministra za promet z dne 25. januarja
1937 so bili prevedeni v območju direkcije državnih železnic v Ljubljani: Urh Ivan in Staje r. Alojzij,
strojevodji VIII. položajne skupine, za nadzornika strojev VIII. položajne skupine, in Prinčič Rajmund, pomožni risar X. položajne skupine, za pomožnega tehnika X. položajne skupine.
Številka 32 z dne 12. februarja 1937.
Z odlokom ministra za finance z dne 28. januarja 1937, O. št. 125/111, je bil premeščen po službeni potrebi Šircelj Ivan, pomožni davkar IX. položajne skupine davčne uprave v Celju v isti lastnosti k davčni upravi v Kočevju.
Umrl. Zaplotnik Dominik, pomožni sekretar VI. položajne skupine kraljevske banske uprave v Ljubljani, je umrl dne 30. januarja 1937.
številka 33 z dne 13. februarja 1937.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 8. februarja 1937,1. št. 2343, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »C Asht Islamizma«, izdano v albanskem jeziku v Tirani.
številka 34 z dne 15. februarja 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 22. januarja 1937 sta bila i m e nova na za inšpektorja V. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 1 Konte Ivan; za višjega kontrolorja VI. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 2 Urbančič Bernardina.
Številka 35 z dne 16. februarja 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. januarja 1937, Pov. št. 162/111, je bil premeščen po službeni potrebi Damjan Viktor, davčni višji kontrolor VI. položajne skupine davčne uprave za Ljubljano-oko-lico, k davčni upravi v Škofji Loki.
Številka 36 z dne 17. februarja 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 7. februarja 1937, Ad. št. 896, sta bila postavljena za šefa krajevne kontrole pri centralni carinski blagajni v Ljubljani IV. položajne skupine 1. stopnje Zisič Miloš,' šef iste krajevne kontrole IV. položajne skupine 2. stopnje; za šefa krajevne kontrole pri direkciji državnih železnic v Ljubljani IV. položajne skupine 1. stopnje M a-golič Srečko, šef iste krajevne kontrole IV. položajne skupine 2. stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. januarja 1937 sta napredovala v III. položajno skupino
2.	stopnje V a g a j a Ludvik, direktor popolne realne gimnazije v Novem mestu, in Mravljak Franc; direktor popolne realne gimnazije v Celju.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 10. oktobra 1936 je napredoval v V. položajno skupino Bobič Ferdinand, sreski šolski nadzornik VI. položajne skupine s 3. periodskim poviškom v Mariboru.
Številka 37 z dne 18. februarja 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z due 14. januarja 1937 sta bila razveljavljena: ukaz z dne
18.	avgusta 1936, 0. n. št. 54932, kolikor se nanaša na napredovanje v VII. položajno skupino Šušteršič Ane, učiteljice osnovne šole v Ljubljani in odločeno, da napreduje imenovana kot otroška vrtnarica VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom v VII. položajno skupino, in ukaz z dne 18. avgusta 1936, O. n. št. 54932, kolikor se nanaša na napredovanje v VII. po-. , ložajno skupino Poglajen Marijp, učiteljice osnovne šole v Celju in odločeno, da napreduje imenovana kot otroška vrtnarica VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom v VIT. položajno skupino; dalje so bili i z p r e -m'e njeni ukazi: z dpe 26. decembra 1935,0, n. št. 459/36,
kolikor se nanaša na premestitev Rusjana Ambrozija, učitelja osnovne šole v Vuzenici, na osnovno šolo v Ptuju, v tem smislu, da se premesti na šolo za Ptuj-okolico, in ne na šolo v Ptuju; ukaz z dne 5. septembra 1934, O. n. št. 52065, kolikor se nanaša na premestitev na prošnjo Trošt Josipine, učiteljice osnovne šole v Dobrovniku, na osnovno šolo v Špitaliču, v tein smislu, da se premesti Trošt Justina, a ne Trošt J o s i -p i n a ; ukaz z dne 11. septembra 1936, O. n. št. 57746, kolikor se tiče premestitve S r e g o v c a Ivana, učitelja osnovne šole v Toplicah, srez litijski, na osnovno šolo v Devici Mariji v Polju, v tem smislu, da se premesti S t e g o v e c Ivan, a ne Sr egov ec Ivan; ukaz z dne 11. septembra 1936, O. n. št. 57745, kolikor se nanaša na premestitev po službeni potrebi Menarda Viljema, učitelja osnovne šole v Novem mestu, na osnovno šolo v Podgradu, v tem smislu, da se premesti imenovani kot uradnik VI. položajne skupine, ne pa VII. položajne skupine; ukaz z dne 26. decembra 1935,
O.	n. št. 457/36, kolikor se nanaša na premestitev po službeni potrebi S t u h e p a Jakoba, učitelja osnovne šole pri Sv. Ani v Slov. goricah, na osnovno šolo v Trbo-njah, v tem smislu, da se premesti Štuhec Jakob, a ne S' t u h e p Jakob; ukaz z dne 5. septembra 1934,
0. n. št. 52026, kolikor se nanaša na premestitev na prošnjo Horvat Valerije, učiteljice osnovne šole v Komendi, na osnovno šolo v Kamniku, v tem smislu, da se premesti Hrovat Valerija, a ne Horvat Valerija; ukaz z dne 13. novembra 1933, O. n. št. 73899, kolikor se nanaša na premestitev na prošnjo Benkoviča Stanislava, učitelja osnovne šole v Murski Soboti, na osnovno šolo v Kamniku, v tem smislu, da se premesti Benkovič Ladislav, a ne Benkovič Stanislav.
Številka 38 z dne 19. februarja 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. januarja 1937, št. 621, sta napredovala: za podgozdarja
1. razreda VII. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Črnomlju Zampa Miroslav, podgozdar istega razreda VIII. položajne skupine z 2. periodskim poviškom; za podgozdarja 1. razreda VII. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Kočevju Z ulja n Hubert, podgozdar istega razreda VIII. položajne skupine z 2. periodskim poviškom.
Številka 39 z dne 20. februarja 1937.
Z odlokom ministra za pošto, telegraf in telefon z dne 22. januarja 1937, št. 8670, so bili postavljeni: pri pošti, telegrafu in telefonu Moste pri Ljubljani A r h a r L i d i j a, uradniški pripravnik po § 45., odst. 2., zakona o uradnikih, za pomožnega uradnika IX. položajne skupine; za pomožna manipulanta X. položajne skupine pri pošti, telegrafu in telefonu Kočevje M i h e -1 i č Franja; pri pošti, telegrafu in telefonu Laško pa Bu rdi jan Stanislava, uradniška pripravnika po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih.
Številka 40 z dne 22. februarja 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 22. januarja 1937 je bila premeščena na prošnjo k pošti, telegrafu in telefonu Celje Lenko Ana, kontrolor VIL položajne skupine pošle, telegrafa in telefona Šmartno ob Paki.
Z odlokom ministra za pošto, telegraf in telefon z 'dne 10. februarja 1937 so bili premeščeni: k pošti,
telegrafu in telefonu Maribor 1 Mirtič Kristina, manipulant IX. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Maribor 3, po. službeni potrebi; k pošti, telegrafu in telefonu Maribor 3 P i s t o r J o s i p i n a , manipulant IX. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Maribor 1, po službeni potrebi; k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 3 Mikuž Vladislava, manipulant
IX.	položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 6, na prošnjo; k pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 6 Bajec Nada, manipulant IX. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Ljubljana 3, na prošnjo in k pošli, telegrafu in telefonu Radovljica Drobnič Marija, manipulant IX. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Radeče pri Zidanem moslu, po službeni potrebi.
Številka 41 z dne 23. februarja 1937.
Z odlokom ministra za pošto, telegraf in telefon z dne 10. februarja 1937 je bila p r e m e š č e n a po službeni potfebi k pošli, telegrafu in telefonu Metlika M i-h e 1 i č Franja, pomožni manipulant X. položajne skupine pošte, telegrafa in telefona Kočevje.
Številka 43 z dne 25. februarja 1937.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 9. februarja 1937, št. 13.858, sta bila premeščena na prošnjo: k sreskemu sodišču v Novem mestu dr, Gruden L u d o v i k , sodnik sreskega sodišča VII. položajne skupine v Marenbergu, in d r. K i j o v s k i R u d o 1 f, sodnik sreskega sodišča Vil. položajne skupine v Dolnji Lendavi; postavljeni pa so bili na prošnjo: za sodnika sreskega sodišča VII. položajne skupine v Dolnji Lendavi d r. K r a m b e r g e r R o b e r t, pristav VIII. položajne skupine sreskega sodišča v Dolnji Lendavi; za sodnika sreskega sodišča VII, položajne skupine v Marenbergu Š k a r a b o t Kazimir, sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Mariboru; za sodnika sreskega sodišča VIL položajne skupine v Mokronogu Modic S t a n i s 1 a v , sodniški pripravnik okrožnega sodišča v Novem mestu, in za sodnika sreskega sodišča VIL položajne skupine v Slov. Konjicah Košenina Karel, sodniški pripravnik okrožnega sodišča V Mariboru.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 26. januarja 1937 so bili upokojeni s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službenih letih: Gomilšek L j u d -mila, učiteljica V. položajne skupine v Vidmu ob Savi; Kalan Antonija, učiteljica V. položajne skupine s
1.	periodskim poviškom v Trbovljah; Kocijančič Ivan, učitelj V. položajne skupine v Ljubljani; Vogla r Franc, učitelj V. položajne skupine v Celju, in V u d 1 e r Rudolf, učitelj V. položajne skupine v Petrovčah pri Celju.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. februarja 1937 je bila upokojena s pravico do pokojnine, ki ji pripada po službenih letih Škerlj Cirila, članica Narodnega gledališča v Ljubljani in uradnica VIL položajne skupine.
Številka 44 z dne 26. februarja 1937.
Z odlokom generalnega ravnatelja državnih železnic z dne 16. februarja 1937 je bil premeščen po službeni potrebi Zemljič Anton, telegrafist IX. položajne skupine prometno-komercialnega oddelka direkcije državnih železnic v Sarajevu, v postajo Maribor, glavni kolodvor.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, [Tiska in zalaga tiskarna Merkur, d, d, y Ljubljani^ njen predstavnik: Otmar Mili ul ek y Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 40. kosu VIII. letnika z dne 19. maja 1937.
Razglasi kraljevske banske uprave
K V. No. 273/43 v	1410-3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem nekaterih obrtniških del pri gradnji nadzorovalnega oddelka za moške v državni bolnici za duševne bolezni na Studencu
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo
na dan 31. maja 1937 ob 11. uri dop.
v sobi št. 34 (III. nadstr.) tehničnega oddelka v Ljubljani, Gledališka ulica. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v sobi st. 18.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za:
1.	steklarska dela din 214.745'35,
2 parketarska dela din 66.372'—,
3. ključavničarska dela din 92.577'tO,
4. polaganje linoleja din 4.86-7'65,
5. tapetniška dela din 15.790'—.
Predpisana kavcija znaša za steklarska dela din -22.000'—, za ključavničarska dela din 10.000'—. parketarska dela din 7.000'—, polaganje linoleja din 500 in tapetniška dela din 1.600'—.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov med uradnimi urami v pisarni tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani v sobi št. 18.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani,
dne 11. maja 1937.
»Ig
.V. No. 91/202.	1359	3-3
Razglas.
Dne 26. maja 1937 se bo vršila pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica št. 8/1 V., tretja ofortna obravnava za izvršitev regulacijskih del na obmejni Muri od km 98760 do km 122*580.
Proračun znaša din 047.481'58. Varščina din 95.000'— za domače, dinarjev 190.000'— pa za tuje ponudnike se položi pri davčni upravi v Ljubljani-mesto na dan licitacije najkasneje do 1(1. ure.
Načrli in licitacijski pripomočki so interesentom na vpogled pri tehničnem oddelku.
Ponudbe s predpisanimi dokumenti morajo biti predloženo na dan licitacije najkasneje do 11. ure.
Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 8. maja 1937.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 135/37-3.	1443
Edikt.
Tožeča stranka Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je zoper toženo stranko Heleno Schvveickhardt, Konjice, grad Vinarje, radi din 7145 s pr.ip. vložila menično tožbo pod opr. št. P 135/37. Toženi stranki je treba vložiti menični plačilni nalog.
Bivališče Helene Schvveickhardt ni znano, zaradi česar se imenuje za skrbnika dr. Macarol Franjo, odv. v Slov. Konjicah, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in ob njenih stroških, dokler ne nastopi sama pred sodiščem ali ne prijavi svojega pooblaščenca.
Sresko sodišče v Slov. Konjicah, odd. IL, dne 10. maja 1937.
R 577/97.	■ 1140
Objava.
Predlog upnika, da se uvede konkurz nad imovino »Gospodarske zadruge v Ormožu, reg. zadr. z omejeno zavezo« v likvidaciji, se je zavrnil, ker ni zadostne i mo vi ne.
Okrožno sodišče v Mariboru, v dne 13. maja 1937.
R Z. 35/37.	1150
Oklic.
Na predlog Laha Frica, posestnika v Morju, se je s sklepom z dne 15. maja 1937, Rz 35/37, dovolila uvedba amortizacijskega postopanja glede na nepremičnini vi. štev. 22 in 117 k. o. Morje vknjižene terjatve Baumana Antona, kapetana bivšega ppolka št. 96, iz kupno pogodbe z dne 9. julija 189«) v znesku 500 gold. s prip.
Vsakdo, ki hoče uveljaviti kake pravice do te terjatve, se pozivlje, da jih jayi do 1. junija 1938 podpisanemu sodišču, ker se bo v nasprotnem primeru po brezuspešnem poteku danega roka na ponovno prošnjo dovolila amortizacija in vknjižba izbrisa zastavne pravice za to terjatev.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. VI., dne 14. maja 1937.
I R 129/37—2.	1318	3—3
Amortizacija.
Na prošnjo Šuen Antonije, posestnice v Bišu št. 41, pošta Sv. Bolfenk v Slov. gor., se uvaja postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki so bili prosilki ukradeni, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v roku šestih mesecev, počenši od 3. maja 1937, svoje pravice, sicer bi se po poteku lega roka
proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilne knjižice Okrajne hranilnice v Sv. Lenartu v Slov. gor.:
1. štev. 5182 -z vlogo 1100 din, glasečo se na ime Lorenčič Liza,
2. štev. 7699/12199 z vlogo 10.700 din, glasečo se na ime Šuen Antonija,
3. štev. 7933/12433 z vlogo 12.916 din, glasečo se na ime Lorenčič Franc, tačas last Lize,
4. štev. 10657/15157 z vlogo 150 din, glasečo se na ime Šuen Liza.
Vse te hran. knjižice so bile last šuen Antonije.
Sresko sodišče v Sv. Lenartu v Slov. gor., odd. I.,
dne 3. maja 1937.
I 226/37—12.	1148
Dražbeni oklic.
Dne 23. j u n i j a 1937 ob desetih Ih> pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin 1. skupina-gozd vi. št. 64 k. o. Uloboko, II. skupina-njiva vi. št. 115 k. o. Bojsno, III. skupina-gozd, 2 njivi, travnik vi. št. 85 k. o. Piršenbreg, hiša št. 37, hlevi, svinjak, gospodarsko poslopje, gozdovi, njive, pašniki, travniki in vrtovi vi. štev. 51 k. o. Bojsno.
Cenilna vrednost: I. skup.: 5.329'50 din, II. skup.: din 2.332'50, III. skup.: din 17.220'60, IV. skup.: din 42.637'90, V. skupina: din 67.520'50.
Vrednost pritekline: din 5.555'—, ki je že upoštevana v cenilni vrednosti
IV. skupine.
Najmanjši ponudek: I. skup.: 3.553'— din, II. skup.: din 1.555'-, lil. skup.: din 11.480 40, IV. skup.: din 28.425'26
V. skup.: din 45.013'C6.
Pravice, ki bi rie pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski lega sodisca.
Sresko sodišče v Brežicah.
dne 14. aprila 1937.
»I*
I	d.	11‘1>
Dražbeni oklic.
Dne 21 j n n i j a 1937 o	poli d e-
vetih	bo	pri	podpisanem sodišču v
sobi sl. i dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rakek vi. Št. 48, 66, 304 in'787.
Cenilna vrednost: din 161.120—.
Najmanjši ponudek: din 107.413'34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer l>i	se'	ne	nvogle več	uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražilelia, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Cerknici, dne 1. maja 1937.
.J;
I 104/37—10.	1401
Dražbeni oklic.
Dne 21. junija 1937 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiške knjige Selšček vlož. štev. 171 in 176 ter 398 in zemlj. knjiga Otave vlož. štev. 165, 168 in 169.
Cenilna vrednost: din 15.100'—.
Najmanjši ponudek: din 10.066'66.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Cerknici, dne 4. maja 1937.
•J;
I 3655/36—8.	1202
Dražbeni oklic.
Dne 23. junija 1937 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Uršula vi. št. 94.
Cenilna vrednost: din 84.742'—.
Vrednost pritekline: din 719'80.
Najmanjši ponudek: din 56.974'53.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, kj je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 24. marca 1937.
•j.
I 510/36.	1319
Dražbeni oklic.
Dne 24. j u n i j a 1937 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Stavešinci vi. št. 20, 90.
Ceniina vrednost: din 6.477'—.
Vrednost pritekline: din 40'—.
Najmanjši ponudek: din 4.345'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pridraž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Gornji Radgoni,
dne 28. aprila 1937.
I 21/36.	1434
Dražbeni oklic.
Dne 14. junija 1937 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču
v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bregana vi. št. 5/6 475.
Cenilna vrednost: din 34.682'50.
Najmanjši ponudek: din 18.867'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Kostanjevica, dne 24. aprila 1937.
&
V I 1617/36-32	'	1422
Dražbeni oklic.
Dne 2. julija 1937 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k.
o.	Sp. šiška vi. št. 181 (hiša št. 16 Jernejeva cesta in tri parcele, njive).
Cenilna vrednost: din 593.119'—.
Najmanjši ponudek: din 395.410'—.
Dražba se bo vršila najprej po parcelah, nato pa ves vložek.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani, dne 8. maja 1937.
IX I 4679/36-8. .	1303
Dražbeni oklic.
Dne 30. junija 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: Bresternica vi. štev. 123, 171, 122, 151, zemljiška knjiga: Zg. Sleme vi. št. 14.
Cenilna vrednost skupaj: 823.447'20 dinarjev.
Vrednost priteklin: din 6.840'—, ki je že prišteta k cenilni vrednosti zemljišča.
Najmanjši ponudek: din 548.964'80.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 26. aprila 1937.
IX I 606/37.	1370
Dražbeni oklic.
Dne 23. junija 1937 ob e n a j s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: Sv. Magdalena vi. št. 795.
Cenilna vrednost: din 138.591'—•.
Najmanjši ponudek: .din 69.295'50„
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 21. aprila 1937.
IX I 1249/36.	1335
Dražbeni oklic.
Dne 30. junija 1937 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: Pobrežje vi. št. 404.
Cenilna vrednost: din 55.410'45.
Najmanjši ponudek: din 40.000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasili sodišču najpozneje pri draž benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Mariboru,
dne 26. aprila 1937.
I 138/37-7.	1363
Dražbeni oklic.
Dne 30. j u n i j a 1937 ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Straža vi. št. 719.
Cenilna vrednost: .din 13.780'—.
Vrednost pritekline: din 470'—.
Najmanjši ponudek: din 9.186'66.
Vadij: din 1378'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem . naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mokronogu,
dne 7. maja 1937.
T
I 1896/36-8	141	^
Dražbeni oklic.
Dne 7. ij u l i j a 1937 dopoldne o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35 dražba nepremičnin (kmečko posestvo v Dol. Straži št. 30) zemljiška knjiga Prečna vi. št. 235, 193 in 960.
Cenilna vrednost: din 53.488'15.
Vrednost pritekline: din 3.470'—.
Najmanjši ponudek: din 35.658'76.
Vsak ponudnik mora položiti pred začetkom dražbe znesek din 5.348'81 v gotovini kot vadij ali pa v vrednostnih papirjih, ki so sposobni za nalaganje novcev varovancev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati jlede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni jklie, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Norem mestu, dne 11. maja 1937.
*
I 1882/36-12.
1287
Dražbeni oklic.
Dne 25. junija 1937 dopoldne ob 1 e v e t i h bo pri podpisanem sodišču i sobi št. 35 dražba nepremičnin (kmeč-<o posestvo v Dol. Kartaljevem št. 15) žemljiška knjiga Zagorica vi. štev. 162 in 470
Cenilna vrednost: din 36.490 —.
Vrednost pritekline: din 5900—.
Najmanjši ponudek: din 24.326'68.
Vsak ponudnik ima položili pred zadetkom dražbe kot vadij znesek 3640'— lin v gotovini ali pa v vrednostnih pa-oirjih, ki so sposobni za nalaganje nov-;ev varovancev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž benetn naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati ?hde nepremičnin v škodo zdražitelja Si je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Novem mestu, dne 22. aprila 1937.
1 214/37.	1445
Dražbeni oklic.
Dne 16. junija 1937 o poli debetih bo pri tem sodišču v sobi št. 7 iražba nepremičnin zemljiška knjiga:
1.	o Pobrežje vi. št. 71, d. o. Pobrežje vi. št. ‘253, d. o. Šturmovec v.l. št._46.
Cenilna vrednost: din 15.22) 25.
Vrednost priteklin: din 1./B0 -.
Najmanjši ponudek: din 10.14/ 50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dtaz-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.	,	..	...
•Sresko sodišče v Ptuju. oatl. 1'.,
dne 3. maja 1937.
I 706/37—.5,	1397
Dražbeni oklic.
Dne 23. junija 1937 o p o 1 i d e -vetih bo pri podpisanemu sodišču v sobi št. 7 dražba idealnih nepremičnin d. o. Destinci vlož. štev. 51 in 155.
Prodajalo se bo v skupinah.
Cenilna vrednost: din t0.228'48.
Vrednost priteklin: din 390'—.
Najmanjši ponudek: din 6818 80.
, Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 5. maja 1937.
&
I 151/37-13.	1362
Dražbeni oklic.
Dne 30. j u n i j a 1937 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin visokopritlične stanovanjske hiše, hleva, kozolca, svinjaka in zidanice ter travnikov, gozdov, pašnikov in njiv zemljiška knjiga Podkraj vi. št. 35.
Cenilna vrednost: din 51.516 95.
Vrednost pritekline: din 480'—, ki je upoštevana že v gorenji cenilni vrednosti. '
Najmanjši ponudek: din 34.345'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radečah, dne 6. maja 1937.
I 462/36-
*
Dražbeni oklic.
1390
Dne 19. j u n i j a 1937 dopoldne ob osmi ti bo na mestu samem v Borovnici št. 67 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Borovnica vi. štev. 137, 154, 522, 1365 in zemljiška knjiga Sabočevo vlož. Štev. 632.
Cenilna vrednost: din 258.647'—.
Najmanjši ponudek: din 172.434'07.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, kj je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vrhniki, odd. II.,
dne 3. maja ,1937.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme: •
328.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3. aprila 1937.
Besedilo: »Slavoteks«, tekstilna industrijska družba z o. z.
Obratni predmet:
a) vsakovrstno udejstvovanje v kateri koli panogi tekstilne in oblačilne industrije;
b) trgovanje s tekstilnim in oblačilnim blagom katere koli vrste in v kakršnem koli stanju na drobno in de-
belo tako na svoj, kakor tudi na tuj račun;
c) družba sme sama blago konfekci-onirati ter izdelovati vse predmete trikotaže in oblačilne stroke, in sicer vse to v lastnih ali najetih tvornicah in delavnicah, kakor tudi oddajati vse to v konfekcijo in izdelovanje hišni industriji in domačim delavcem. Z vsemi temi predmeti sme trgovati družba na drobno in debelo tako na svoj, kakor tudi na tuj račun;
d) družba sme nadal je trgovati na drobno in debelo, kakor tudi na svoj in na tu j račun z vsemi glavnimi in postranskimi produkti tekstilne industrije, z vsemi surovinami, ki jih potrebuje tekstilna industrija, kakor tudi z vsakovrstnimi tekstilnimi stroji in tekstilnimi potrebščinami;
e) družba sme trgovati na drobno in debelo na svoj in tuj račun* z vsemi postranskimi potrebščinami krojaške in konfekcijske obrti ter oblačilne industrije katere koli vrste;
I') družba sme ustanavljati v tuzem-stvu podružnice in zastopstva ter otvar-jati povsod v tuzemstvu detajlne in en gros-trgovine, kjer sme prodajati vse v prejšnjih odstavkih navedeno blago;
g)	družba sme vsa v prejšnjih odstavkih navedena podjetja sama ustanavljati ter jemati druga taka podjetja v zakup, kakor tudi biti udeležena na takih podjetjih; radi izvrševanja vseh v prejšnjih odstavkih navedenih poslov sme družba kupovati ter jemati v zakup in najem nepremičnine.
Družbena pogodba z dne 18. marca 1937. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 200.000 dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini:
200.000	dinarjev.
Poslovodja: Kraus Dragotin, trgovec v Zagrebu, Račkoga 13.
Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno. Podpis tvrdke se vrši na ta način, da pristavi poslovodja svoj podpis od kogar koli napisanemu, natisnjenemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 1II„
dne 3. aprila 1037.
Fi 19/ 37 - kg C V 100/1.
329.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 7 maja 1937.
Besedilo: Poldičelik A. L). Beograd, podružnica Maribor.
Obratni predmet: Trgovina z jeklom in ostalimi jeklenimi proizvodi, trgovi-na z. ra/-nimi stroji, aparati in ostalimi tehničnimi proizvodi za preftkrbovanje industrijskih in obrtnih podjetij na drobno in debelo ter prevzemanje zastopstev podjetij, ki izdelujejo preje navedeno blago.
Družbena oblika: Firma je podružnica akcionarskega društva enakega imena, protokoli ranega pri trgovinskem sodišču v Beogradu.
Družba sloni na pravilih, odobrenih z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu z dne 21. 12.1936,
II.	br. 4p.854/K.
Družba je osnovana za nedoločen čas. Delniška glavnica znaša 1,000.000 din ter je razdeljena na 1000 delnic po 1000'— din, glasečih se na imetnika.
Upravni odbor sestoji iz a članov; člani upravnega odbora so:
1. Dragotin Portner, trgovec v Beogradu,
2. dr. Predrag Kašikovič, advokat v Beogradu,
3. Johan Fabijani, višji uradnik fab-rike »Poklinahut« na Dunaju,
4. inž. Leopold Raupach, inženir fab-rike »Poldinahut« v Beogradu,
a.	inž. Karel Šperk, direktor fabrike Poldinahut« v Kladnem.
Podpis firme se vrši tako, da pristavljata dva' člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en prokurist pod s štampiljko odtisnjenim besedilom firme lastnoročno svojo ime.
Razglase objavlja družba v Službenih novinuh.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dno 7, maja 1937.
Fi 21/37 — Rg B III 6/1
*;■
330.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 22. aprila 1937.
Besedilo: Pontos centrala, izdelovalni ra Pontos aparatov, družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Izdelava in prodaja Pontos aparatov, nakup in prodaja vseh tovrstnih surovin ter nabava in okoriščanje zadevnih patentov. Družba je pa upravičena, nakupovati in prodajati tudi druge predmete, zlasti stroje, tehtnico in opravljati trgovske posle vsake vrste.
Družbena pogodba z dne 14. aprila 1937, posl. štev. 1182.
Visokost osnovne glavnice: 100.000 din. Na to vplačani zneski v gotovini:
50.000	din (ostali znesek je krit s stvarno vlogo družbenikov Gaiser Zofije in Dockl Ivana).
Poslovodje: Kranjc Franc, upok. poštar in hišni posestnik v Mariboru, Koroščeva ul. 7/11.
Za namestovatlje upravičena: poslovodje.
Podpis firme: Firma se podpisuje tako, da pristavi vsak poslovodja zase samostojno pod po komer koli napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedijo tvrdke svoj svojeročni podpis. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dno 22. aprila 1937.
Fi 19/37 - Rg C iti 7/1.
*
331.
Sedež: Metlika št. 222.
Dan vpisa: 12. aprila 1937.
Besedilo: Smiljanič Jure;
Obratni predmet: Trgovina z. rogato živino, konji in svinjami v živem stanju na veliko in malo ter v zaklanem stanju na veliko.
Imetnik: Smiljanič Jure, trgovec v Metliki št. 222, ki bo podpisoval za firmo sam.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dno 12. aprila 1937.
Fi 2/37 - Reg A II 63/1.
*
332.
Sedež: Pobrežje pri Mariboru.
Dan vpisa: 7. maja 1937.
Besedilo firme: Maritcx, družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Mehanična tkalnica vsega tkaninskega blaga za izdelavo dekorativnega in pohištvenega blaga in blaga za zastore kakor tudi kot tkanine v posameznem za manulakturne svrhe; dalje barvarsko prirejanje (apretura) in tiskanje za popolno izdelavo izdelanih proizvodov.
Družbena pogodba z dne 27. marca 1937, posl. štev! 190/1937.,
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 240.000 dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini:
240.000	din.
Poslovodje: 1. Ošlak Josip, ravnatelj tiskarne v Mariboru, Maistrova ul. 2,
2. Meglič Otmar, davčni upravitelj v p. v Mariboru, Krekova ul. 10,
3. Špeglič Karel, tovarnar v Mariboru, Vetrinjska ul. 14.
Za namestovanje upravičen: poslovodje.
Podpis firme: Firmo podpisujejo po en poslovodja kolektivno s postavljenim prokuristom na ta način, da pristavita pod natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno ali po komer koli napisano tvrd-kino besedilo svojeročno svoja podpisa. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 7. maja 1937.
Fi 20/37 — lig C 111 8/1
*
333.
Sedež: Ptuj, Trstenjakova ulica 4.
Dan vpisa: 8. aprila 1937.
Besedilo: Kurt Klsbacher.
Obratni predmet: Izdelovanje brezalkoholnih in sadnih sokov.
Imetnik: Elsbaeher Kurt, trgovec v Ptuju.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 8. aprila 1937.
Fi 10/37 - A IV 10/1.
*
331.
Sedež: Rogaška Slatina.
Dan vpisa: 13. aprila 1937. Obratovališče: Straža pri Rogatcu. Besedilo: »Milite*«, družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja bombažnega tekstilnega blaga, udeležba na podjetjih take in enake vrste in pridobivanje takih podjetij kakor tudi ustanavljanje zadevnih podružnic ali obratovališč.
Družbena pogodba z dne 1. marca 1937 in z dodatkoma z dne 20. marca 1937 in 12, aprila 1937.
Visokost osnovne glavnice: dinarjev 250.000'—.
Na to vplačani zneski v gotovini: din SO.000'—.
Poslovodje: Ing. Miglitsch Herbert, tovarnar v Rogaški Slatini.
Za namestovanje upravičen:	poslo-
vodja.
Podpis firme: Besedilo firme podpisuje poslovodja.
Okrožno sodišče v Celju. odd. I.,' dne 13. aprila 1937.
Rg C II 110-6.
V p i s a I e s o s e i z p r e m e m b e in dodatki pri nastopnih firmah:
335.
Sedež: Bohinjska Bistrica.
Dan vpisa: 22. aprila 1937.
Besedilo: Anton Presterel.
Obratni predmet: Lesna-trgovina. Obratni predmet odslej: Lesna trgovina in eksport lesa.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd 111.. dne 21. aprila 1937.
Rg A VII 50/2 ❖
336.
Sedež: Kovor pri Tržiču.
Dan vpisa: 14. aprila 1937.
Besedilo: »Peko« družba z o. z. Tabri-kaeija in prodaja čevljev.
S sklepom izrednega občnega zbora z dne 22. 3. 1937 se je spremenila družbena pogodba z dne 6. 2. 1928 v prvem stavku odstavka »Petič«.
Načelstvo družbe sestoji iz največ štirih poslovodij, ki jih izvoli občni zbor družbenikov.
Vpiše se poslovodja ing. Sernec Dušani minister v p. v Ljubljani, Breg 20. Okrožno kot tre;, sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. aprila 1937.
Rg C III 201/44 •k
337.
Sedež: Lesce št. 6.
Da,n vpisa: 14. aprila 1937.
Besedilo: Julij Torkar.
Obratni predmet: Trgovina z lesom na debelo in izdelovanje zabojev.
Obratni predmet odslej še: izvoz lesa ter lesnih izdelkov.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. aprila 1937.
Rg A Vil 193/2
*
338.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 22. aprila 1937.
Besedilo:	»Automontaža« delavnica
d. d.
Izbriše so član upravnega sveta Ura-ner Hinko, vpišeta pa se člana upravnega sveta: dr. Stanger Ulikse, odvetnik v Splitu, Budna Kazimir, industrialec v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sod išče v Ljubljani, odd. III.,
dne 21. aprila 1937.
Rg B 111 193/5
339.
Sede/,: Ljubljana.
Dan vpisa: 22. aprila 1937.
Besedilo: Commerce d. d.
Tzbriše se član upravnega sveta Vokač Viktor, vpiše pa se naj član upravnega sveta Vokač Josip, veleposestnik in trgovec v Završju št. 12, p. Trbovlje. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. aprila 1937. lig B II 160/27
-I-
340.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3. aprila 1937.
Besedilo: .Jugoslovansko Shell d. d. podružnica v Ljubljani.
Izbrišeta se člana upravnega sveta dr. Marič Milan in dr. Marič Artur, vpišejo pa se člani upravnega sveta: Kessler Avgust, ki je predsednik društva,
l\o pl. Mošinski-Zagrebgradski v Zagrebu, podpredsednik,
\Villom Adams v Zagrebu,
Gcdffrey (kordon VVhitaker v Zagrebu, Vojislav K. Petkovič, holandski konzul v Zagrebu, ter prokuristi:
Dr. Flfigl Slavko, ing. Bresslauer Adolf, Rajič Dragutin in Lambertus Carl Henrik de Vries, vsi v Zagrebu.
Prokuristu Mediniču Aliji je podeljen čin ravnatelja družbe.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. aprila 1937.
Rg B 111 97/3
❖
341.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3. aprila 1937.
Besedilo:	Pasarska delavnica Naša
Sloga prodaja cerkvenih potrebščin,
• družba z o. z. & Co. v Ljubljani.
Izbriše se zaradi izstopa osebno jam-čeči družbenik Pirnat Alojzij, vpiše pa se osebno ja ničeči družbenik Dirjec Fran, pasarski mojster v Ljubljani, 'Švabičeva ul. 7, ki bo podpisoval lirmo družbe na ta način, da bo s svojini osebnim podpisom podpisal besedilo lirmo, ki ga zapiše eden izmed osebno jamce-čili družbenikov.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. aprila 1937.
Rg A VII 119/3
*
312.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. aprila 1937.
Besedilo: Ivan Perdan nasledniki. Izbrišeta se javna družbenika Pate Franc in Rak Alojzij, vpiše pa nova lastnica Zgonc Marija, trgovka v Ljubljani, Friškovec 3a, zaradi česar preneha javna trgovska družba.
Imetnica podpisuje tvrdko na ta način, da pod napisano, natisnjeno, s štampiljko ali drugače odtisnjeno besedilo firme pristavi svoj podpis.
Okrožno kot trg, sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. aprila 1937.
Rg A 1 94/10
343.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 22. aprila 1937.
Besedilo: Mariborski paromlin Karl Scherbaum & sinovi.
Vstopil ije kot javni družbenik Koren Franc, pekovski mojster v Mariboru, Grajski trg 7.
Odslej javna trgovska družba. Pravico zastopati družbo in firmo podpisovati ima družbenik Gustav Scherbaum, ki podpisuje tvrdko na ta način, da pristavi pod od kogar koli napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno besedilo firme lastnoročno besedilo »Carl Scherbaum in sinovk.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 22. aprila 1937.
Rg A III 266/47
*
314.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 29 aprila 1937.
Besedilo: Karol Thonia, mehanična tvornim svilenih izdelkov v Mariboru.
Obratni predmet- Izdelovanje svilenih tkanin na tovarniški način.
Besedilo odslej: Thoma in Comp. Vstopili so kot javni družbeniki: Ripper Krnil, tovarnar v Mariboru, Mlinska ul. 23.
Janisch Hans, tovarnar v Landskronu
C.	S. R.,
Titz Rudolf, tovarnar v Landskronu
C.	S. R.
Javna trgovska družba od 15. 11. 1934. Zastopati in podpisovati družbo sta upravičena Janisch Hans in Ripper Krnil samostojno, Titz Rudolf in Thoma Karl pa kolektivno, in sicer kolektivno ali z družbenikom Janischem Hansom ali Ripperjem Emilom.
Izbriše se prokura Ripperja Emila. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 29. aprila 1937.
Rg A Tli 99/3
*
315.
Sedež: Metlika št. 222.
Dan vpisa: 27 aprila 1937.
Besedilo: Smiljanič Jure. •
Vpisala se je sprememba oziroma dopolnitev tako. da se glasi besedilo firme odslej: Smiljanič Jurij, obratni predmet pa: Trgovina in »izvoz« z rogato živino, konji in svinjami v živem stanju na veliko in malo ter v zaklanem stanju na veliko; besedilo imetnika firme se glasi odslej: Smiljanič Jurij, trgovec in i z v o z n i č a r. v Metliki št. 222.
Obenem se je pri dosedanjem besedilu in pri imetniku firme izbrisalo krstno ime »Jure«.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 27. aprila 1937.
Reg A II 63/2.
*
316.
Sedež: Sava.
Dan vpisa: 3. aprila 1937.
Besedilo: Franc Vilmam Obratni predmet: Trgovina s meša-i nim blagom,
Besedilo odslej: Franc Vilman nasl. Imetnica: Vilman Pavla, trgovka, Jesenice, Ruardov trg 5.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 27. marca 1937.
Rg A VI 21/7
Izbrisale so se nastopne firme:
347.
Sedež: Kamnik.
Dan izbrisa: 15. aprila 1937.
Besedilo: Emil Cevc, trgovina z mešanim blagom.
Sedež: Kladje pri Kranju.
Besedilo: F. Kržišnik, trgovina z mlečnimi izdelki.
Sedež: Ljubljana.
Besedilo: 0. N. Mazuran & Comp., trgovina s tehničnimi predmeti, stroji, motorji in njih sestavnimi deli.
Sedež: Radovljica.
Besedilo: Leopold Knez, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki na drobno in debelo.
Sedež: Rečica št. 52.
Besedilo: Janko Klemenčič, trgovina z lesom.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. II L.
drie 15. aprila 1937.
Rg A II 166 in hasl.
348.
Sedež: Kranj.
Dan izbrisa: 14. aprila 1937. Besedilo: Z. Kranjc.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
Zaradi opustitve obrata
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. II L,
dne 12. aprila 1937.
Rg A II 80/6
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 3. aprila 1937.
Besedilo: E. Bežek.
Obratni predmet: Izdelovanje in prodaja specialitetnih testenin.
Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 3. aprila 1937.
Rg A VII 38/3
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 3. aprila 1937.
Besedilo: Julius Klbert.
Obratni predmet: Trgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom, z deželnimi pridelki, mineralnimi vodami, soljo in petrolejem.
Zaradi opustitve obrala.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111.,	.
dne 3. aprila 1937.
Rg A II 151/2
Štev. 40. > '■ —
351.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 14. aprila 1937. Besedilo: Pražarna in kemična tovarna d. d. Celje.
Zaradi fuzije s tvrdko »Metalno akci-jonarsko društvo v Ljubljani«.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 12. aprila 1937.
Rg B II 102/16 *
352.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 22, aprila 1937.
Besedilo: Jos. Raumeister.
Obratni predmet: Trgovska agentura. Zaradi smrti imetnika in prestanka obrta.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 22. aprila 1937.
Rg . A 1 58/2 *
053.
Sedež: Nova cerkev.
Dan izbrisa: 5. maja 1937.
Besedilo: Albert Gril in drug.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim blagom.
Zaradi opustitve.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 5. maja 1937.
Rg A II 133-4 *
354.
Sedež: Rogaška Slatina.
Dan izbrisa: 27. aprila 1937. Besedilo: V. Bizjak in drug. tvornica keksa in dvopeka v Zagrebu, podružnica v Rogaški Slatini.
Zaradi opustitve.
Okrožno sodišče v Celju, odd. L, dne 27. aprila 1937.
Eg A II 27/9 *
355.
Sedež: Teharje.
Dan izbrisa: 27. aprila 1937.
Besedilo: Teharska lesna industrija, d. z o. z.
Zaradi razdružitve in likvidacije. Okrožno sodišče v Celju. odd. I., dne 27. aprila 1937.
Rg C T 53/41 *
356.
Sedež: Veliki Mengeš.
Dan izbrisa: 22. aprila 1937. Besedilo: Jenčič & Gregorc.
Obratni predmet: Trgovina z vinom na debelo Zaradi opustitve obrata.
Okrožno kot tre. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 21. aprila 1937.
Rg A IV 143/8
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
357.
Sedež: Krog.
Dan vpisa: 29. aprila 1937.
Besedilo: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Krosru. registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Horvat Anton, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Perenič Daniel, učitelj v Krogu (načelnik).
Dosedanji član načelstva Žitek Jožef je podnačelnik.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, dne 29. aprila 1937.
Zadr. IV 95/12 -P	*
358.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3. aprila 1937.
Besedilo: Čebelarska družina regi-strovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani.
Na občnem zboru dne 14. februarja 1937 so se spremenila zadružna pravila v členih 2., 10., 19. in 23.
Čl. 2., točka b), se glasi odslej: skupno prevažati čebele na razne paše in skrbeti za ugodnosti pri prevažanju čebel v pašo ter pospeševati racionalno izkoriščanje Čebeljih pasišč kjer koli.
Načelstvo sestoji iz predsednika, šestih odbornikov in dveh namestnikov.
Tzbriše se član načelstva Puš Ludo-vik, vpišejo pa se člani načelstva:
Verbič Ivo, uradnik splošne bolnice v Ljubljani,
Žigon Alojzij, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani,
Sluga Anton, železniški uradnik v Ljubljani.
Okrožno kot trs. sodišče v Ljubljani, odd. HI., dne 3. aprila 1937.
Zadr. X 366/5 *
359.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. aprila 1937.
Besedilo: Gospodarska zadruga poštnih nameščencev v Ljubljani, registro-vana zadruga z omejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Ban Martin in Kresse Franc, vpišeta pa se člana načelstva:
Bizovičar Jože, zvaničnik v Ljubljani, Frankopanska 12,
Rotter Dragotin, zvaničnik v Ljubljani. Pot na Drenikov vrh št. 6.
Okrožno kot trg. sodile v Ljubljani, odd. III., dne 12. aprila 1937.
Zadr. VII 194/27
*
360.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 22. aprila 1937.
Besedilo: Mizarska zadruga v Ljubljani, Hrenova ul. 8, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Hočevar Jože, vpise pa se član načelstva Bukovec Albin, mizar v Rudniku št. 83 pri Ljubljani.
Okrožno kot trn. sodišče v Ljubljani, odd. ITI.,
dne 21. aprila 1937.
Zadr. X 183/11
*
361.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3. aprila 1937.
Besedilo: Zveza mlekarskih zadrug v
Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na izrednem občnem zboru z dne
6.	9. 1936 so se spremenila zadružna pravila v §§ 2. in 38.
§ 2., t. 3., se glasi odslej:
da skrbi, da se čimprej izdajo zakoniti predpisi, potrebni za zaščito mlekarstva, zlasti domače industrije mlečnih izdelkov.
Doda se nova točka 5.: da svojim članom nabavlja stroje, aparate in druge ‘ potrebščine za mlekarstvo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 3. aprila 1937.
Zadr. X 405/7
*
362.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 3. aprila 1937.
Besedilo: Železničarska splošna gospodarska zadruga z oni. zavezo v Ljubljani.
Na občnem zboru dne 28. februarja 1937 so se spremenila zadružna pravila v čl. 15.
j Izbriše se član načelstva Roth Bogomil, vpiše pa se član načelstva Ferlež Jože, admin. zvaničnik v Ljubljani. Ma-sarykova cesta št. 7/1.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. aprila 1937.
Zadr. X 306/7
V
363.
Sedež: Luče.
Dan vpisa: 27. aprila 1937.
Besedilo: Kmetsko konsumno društvo v Lučah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izstopila sta iz načelstva Robnik Franc in Krištof Emil, vstopila pa Rihar Lenart, pos. v Raduhi, in Jekler Lovrenc, 'gozdni čuvaj v Podvolovleku.
Okrožno sodišče v Celju, odd. L, dne 27. aprila 1937.
Zadr. 1 284-89.
*
364.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 8. aprila 1937.
Besedilo: Gospodarska zadruga poštnih nameščencev, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Kunst Vaclav in Firbas Janko, vpišeta pa novoizvoljena člana načelstva Klinar Vladimir, višji poštni kontrolor v Krčevini, Strma ul. št. 3, in Konig Franc, poštni kontrolor v Mariboru, Radvanjska cesta št. 15.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 8. aprila 1937.
Zadr. IV 92/12
*
865.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 15. aprila 1937,
Besedilo: Gospodarsko društvo v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo, s sedežem v Pobrežju.'
Po sklepu občnega zbora £ <ine
19.	aprila 1996 so se spremenila zadru/na pravila v §§ 2., 5., 6., 10., 23., 35. in 36. ter izločili §§ 24. do 32.
§ 2. (namen zadruge), točka 5., se glasi: Izplačevati ob smrti člana, če je bil najmanj 6 mesecev član zadruge, lij.-govim ostalim pogrebnino v znesku din 2000'— radi dostojnega pogreba.
Zadružni delež znaša din 600—.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa še z njegovim dvakratnim zneskom.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 15. aprila 1937,
Zadr. V 26/41
*
366.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 30. aprila 1937.
Besedilo: Jugoslovenska hranilnica in posojilnica v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 14. 3. 1937 se vpišejo sledeče spremembe:
Zadružna pravila so se spremenila c 5? 12.. 26., 29. in 33.
Podpis firme: Načelstvo podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta predsednik in en član načelstva ali predsednik in za to pooblaščen uradnik ali pooblaščeni član načelstva in za to pooblaščeni uradnik.
Izbrišejo se člani načelstva Oset Andrej, Mohorko Josip in Jošti Rvstahija,
vpišejo pa novi člani načelstva Vivod Franc, nameščenec državnih železnic v Mariboru, Steinbucher Rudolf, uradnik drž. žel. v Mariboru, in dr. Jan Juro,, advokat v Mariboru.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 30. aprila 1937.
Zadr. II 85/62
*
367.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 15. aprila 1937. v
Besedilo: Kreditna zadruga državnih uslužbencev, registrovana zadiuga z omejeno zavezo v Mariboru.
Po sklepu občnega zbora z dne
6.	aprila 1937 se je izpremenU el. 2., drugi odstavek, zadružnih pravil.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 15. aprila 1937.
Zadr. IV 39/11
*
368.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 3. maja 1937.
Besedilo: Kreditna zadruga državnih uslužbencev, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Po sklepu izrednega občnega zbora z dne 30.. aprila 1937 so se spremenila zadružna pravila v členih 31., 33., 34.,
35.,	37., 38., 39., 40., 41. in 42.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 3. maja 1937.
Zadr. IV 39/12
*
369.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 15. aprila 1937.
Besedilo: Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Izbriše se član upravnega odbora Pagon Franc, vpiše pa novoizvoljeni član upravnega odbora Koren Srečko, ključavničar drž: železnic v Mariboru, Va-lova ul. št. 5.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 151 aprila 1937.
Zadr. IV 69/17
*
370.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 7. maja 1937.
Besedilo: Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Izbriše se član upravnega odbora Kajzer Albert, vpiše pa novoizvoljeni član upravnega odbora Mulec Mihael, zva-ničnik drž. železnic v Mariboru, Ruška cesta štev. 7.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 7. maja 1937.
Zadr. TV 69/18
*
371.
Sedež: Maribor, j Dan vpisa: 15. aprila 1937.
Besedilo: Mariborski kreditni zavod registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Po sklepu občnega zbora z dne 2. marca 1937 so se izpremenila zadružna pravila v §§ 16. in 48.
Dosedanji član načelstva Karl Pugel je kontrolor.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 15. aprila 1937.
Zadr. 1 2/122
*
372.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 29. aprila 1937.
Besedilo: Planinska in izletniška zadruga »Prijatelj Prirode«, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Pelikan Hubert in Zupan Aleksander, vpišeta pa novoizvoljena člana načelstva Reicher Franjo, krojaški mojster v Mariboru, Tržaška cesta 20 (predsednik), in Brosche Franjo, slavec v Mariboru, Mejna ulica (podpredsednik).
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 29. aprila 1937.
Zadr. V 91/3
*
373.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 15. aprila 1937.
Besedilo: Zadružna posredovalnica v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 25. februarja 1937 se ije zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Hrastelj Franc, dosedanji član uprave.
Likvidacijska firma: Zadružna posredovalnica v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo samostojno.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 15. aprila 1937.
Zadr. IV 62/10
Konkurzni razglasi
374.	: 1433 ,
Sklep.
Konkurzna zadeva Kosca Tomaža, trgovca v Ormožu.
Za pretres terjatev, ki so bile prijavljene po ugotovitvenem naroku, in za terjatve, ki bi se morda še prijavile, se odreja poseben ugotovitveni narok na
5.	j u n i j a 1937 ob devetih dopoldne pri podpisanem sodišču v sobi št. 8.
Sresko sodišče v Ormožu, odd. I., dne 13. maja 1937.
St 1/37—104.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 6121/1.	1427
Razglas.
Na podstavi tj 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (Ur. I. 125/28 ex 1930) razglašam, da je po sodbi sre-skega sodišča v Kranju št. Kps 33/37 z dne 9. marca 1937 Velikonji Janezu, zidarju, roj. 5. novembra 1895 v Zg. Bit-nju, pristojnemu v Smlednik, srez Kranj in stanujočemu v Smledniku št. 9, prepovedano zahajati v krčmo za dobo dveh let, t. j. od 30. aprila 1937 do 30. aprila 1939.
Vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55. k. z., pa bi imenovanemu vendarle postregel z alkoholnimi pijačami, bo kaznovan po S 268., t. 4., k. z. z zaporom do 6 mesecev in v denarju do 5000 din.
Sresko načelstvo v Kranju,
dne 13. maja 1937.
Srbski načelnik:
Lipovšek s. r.
*
T. No. 708/88-1937.	1371	3-3
Razglas.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Marihoru-levi breg razpisuje po nalogu kralj, banske uprave dravske panovine v Ljubljani, V. No. 127/23 in 127/30 7. dne 18. marca 1937, drugo javno usl,iio. licitacijo za redno dobavo gramoza na državni cesti št. 17 in 50 v Imili. letu 1937 38. na dan 5. ju-nija 1931 s pričetkom ob 9. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru, soba
št. 51, za sledeče proge iu količine:
A. za državno cesto št. 511:
od km 110.000 do km 124.000 za dobavo 980 m3 jesenskega tolčenca za proračunski znesek din 88.200 —; kavcija znaša din 9.0l)0‘—;
B. za državno cesto št. 17:
od km 24.800 do km 31.000 za dobavo 145' m-» pomladanskega prodca za proračunski znesek din 5.800'—; kavcija znaša din 600'—,
Natančni pogoji so razvidni iz razglasa, objavljenega v prilogi k 26. kosu »Službenega lista« z dne 31. marca 1937 in na oglasni deski tehničnega razdelka.
Tehnični razdelek sreskega načelstva Maribor-levi breg, dne 10. maja 1937.
*
X.	štev. 6528/1250-1937,	1449
Razpis službe hišnika.
Razglas.
Mestno poglavarstvo mariborsko razpisuje v smislu razpisa ministrstva za finance M. F. Br. 32.346/1V službo hiš-nika-upravitelja zgradbe carinske pošte na glavnem kolodvoru v Mariboru. Upoštevali se bodo samo strokovnjaki, ki se razumejo pri centralni kurjavi na kurjenje s premogom in so sposobni opravljati manjša popravila pri električnih, plinskih in vodovodnih instalacijah. Vešč mora biti državnega jezika v govoru in pisavi.
Kvalificirani interesenti dobe potrebna pojasnila v mestnem gradbenem uradu mariborskem, Frančiškanska ulica št. 8/11. nadstr., soba št. 2, med 8. in 9. uro od 20. do 27. maja 1937.
Pravilno kolkovane prošnje z dokazili o sposobnosti, pristojnosti, nravnosti in ostalih osebnih podatkih je vposlati mestnemu poglavarstvu mariborskemu do 1. junija 1937.
Mestno poglavarstvo mariborsko v Mariboru,
'dne 13. maja 1937.
Predsednik: Dr. Juvan s. r.
*
1452
Razglas o licitaciji.
Krajevni šolski odbor na Lipoglavem razpisuje za oddajo del pri gradnji nove šole na Lipoglavem
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. junija 1937 ob 11. uri dop. v prostorih občinskega urada v Dobru-njah. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami v občinskem uradu v Dobrunjah.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta m v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
1.	zidarska in težaška			
	dela		•	din	167.091'45
2.	tesarska dela .	•	11	47.27275
O • >.	krovska dela ,	•	11	9.58910
4.	kleparska dela .	a	11	9.464'14
5.	mizarska dela .	•	91	32.960 —
6.	ključavničarska			
	dela		•	fl	7.593"—
n i.	strelovodne nape-			
	ljave ....	•	91	2.000’—
8.	steklarska dela .	■	11	6.263'50
9.	slikarska dela .	•	19	5.44574
10.	pleskarska dela	•	11	10.991*12
11.	pečarska dela «	•	11	16.584"—
12.	tapetniška dela .	•	19	3.189"—
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnih razdelkov v Ljubljani, Kranju, Novem mestu in Celju.
Krajevni šolski odbor na Lipoglavem, dne 18. maja 1937.
* ‘š
Slev. 41. V "	1354 3-3
Razglas o licitaciji.
Krajevni šolski odbor na Črnučah pri Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih dol pri prezidavi in dozidavi šolskega poslopja na Črnučah I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. junija 1937 ob 11. uri dopoldne v prostorih ljudske šole na Črnučah.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenega uradnega proračuna dinarjev 468.86272 za 1. (zidarska dela), za din 54.714'84 za 2. (tesarska dela) in za din 48.520'80 (krovska in kleparska dela) za 3. skupino.
Predpisana kavcija znaša 10% proračunske vsote.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti povračilu napravnih stroškov pri krajevnem šolskem odboru na Črnučah, kjer se dobe tudi vse podrobnejše informacije.
Krajevni šolski odbor na Črnučah pri Ljubljani,
dne 8. maja 1937.
*
Broj: 21.259/1937.	1396-3—2
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranjo radnika održati če u prostorijama Okružnog ureda za osiguranje radnika u Karlovcu na dan 26. maja 1937 u 11 sati treču javnu ofertalnu licitaciju za izdavanjo radova za adaptaciju i dogradnju ured-ske zgrade Okružnog ureda za osiguranje radnika u Karlovcu.
Ponude se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: Ponuda radova za adaptaciju i dogradnju Okružnog'ureda za osiguranje radnika u Karlovcu.
Zajedno sa ponudom imade se predložiti kaucija prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili ne-propisno sastavljene ponude neče se uzeti u obzir.
Podloge za sastavlijanje ponude mogu se dobili dnevno kod Tehničkog otsjeka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu ili kot Okružnog ureda za osiguranje radnika u Karlovcu za vri-jeme uredovnih sati, uz naplatu od 70 dinara.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu, dne 12. maja 1937.
Razne objave
1429
Vabilo na IV. redni občni zbor
Slovenske književne zadruge r. z. z o. z. v Ljubljani,
ki bo v sredo, 26. maja 1937 ob 18. uri na Bregu št. 10 (Blaznikova tiskarna).
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva o pregledu knjig in bilance za leto 1936. 4. Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 13. maja 1937.
Odbor.
*
1436
Vabilo na 7. redni občni zbor
tvrdke Mariborska industrija svile d. d. v Mariboru,
ki bo dne 2. juniju 1937 ob 10. uri dopoldne v Mariboru, Mlinska ul. štev. 23 na sedežu tvrdke Thoma Karl s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo uprave in revizorjev ter sklepanje o računskih zaključkih za poslovno leto 1936.
2. Volitev v upravni svet in volitev revizorjev ter enega namestnika.
3. Sklepanje o prejelnkih upravnega sveta in odškodnini rač. revizorjev.
4. Slučajnosti.
Po 22. družbenih pravil imajo pravico do glasovanja na občnem zboru delničarji, ki založe svoje delnice, iz katerih izvira njihova glasovalna pravica, vsaj 6 dni pred občnim zborom, to je do 27, maja 1937 proti prejemu na njih ime se glasečih legitimacij, ki vsebujejo število založenih delnic, in to na sedežu družbe v Mariboru.
Občni zbor je sklepčen, če je na njem zastopana vsaj desetina delniške glavnice.
Upravni svet.
*
1435
Objava.
Izgubila sem orožni list št. 6540/28/ /V. 347, izdan 1. februarja 1929 od sreskega načelstva v Murski Soboti in ga proglašam za neveljavnega.
Matzenauer Marija s. r., Prosenjakovci 3.
Objava.
Izgubila sem prometno knjižico kolesa, evid. št. 96192, ter jo proglašam za neveljavno.
Menart Frančiška s. r.
Nova cerkev št. 34.
Izdaja kraljevska banska uprava dravska banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. TUka la »l*ga tiskarna Merkur d, d. z Ljubljani, njen predstavnik: O. Miliakk v Ljubljani.