UDK — UDC 05:624 G R A D B E N I V E S T N I K L J U B L J A N A , J A N U A R I 973 /I L E T N I K 22, ŠT. 1, STR. 1 — 36 1 SGP »PIONIR«: Hotel »Delfin« v Poreču s 1520 ležišči, zgrajen v 6 mesecih VSEBINA-CONTENTS Članki, študije, razprave IVAN KOČEVAR: Articles, studies, proceedings Ob 25. obletnici SGP »Pionir« Novo m e s t o ............................................. 1 The 25th anniversary of the building enterprise »Pionir« Novo mesto KAREL HACE — MARJAN ZUPANC: Rast g radbene m ehanizacije in oprem e pri SGP »Pionir« . . . . 2 Developm ent of building m echanization and equipm ent a t the building enterprise »Pionir» DANIEL ŠTIRN: Ž erjavi ob m o r j u ................................................................................................ 6 The cranes on the coast JO Ž E SLAPNIČAR: Problem i p ri g radnji M estnega gledališča l ju b l j a n s k e g a .................... 10 The problem s of the building of M unicipal thea tre in L jub ljana MATJAŽ STEGU — FRANCE ZUPANČIČ: S tanovanjski objekt S-3 v Soseski SM-1, center Most v L jub ljan i . 16 Dwelling house S-3 in the com m unity SM-1, the cen ter of Moste in L jub ljana JOŽE GABRIJELČIČ: G radn ja »Nove farm acevtike« v Ločni p ri Novem m estu . . . . 19 The build ing of the »New pharmaceutics;« in Ločna a t Novo mesto MIHA JALOVEC: Termalno; kopališče v Šm arješk ih t o p l i c a h ............................................. 22 The form al bath ing-estab lishm ent in Šm arješke toplice JANEZ GABRIJELČIČ: Značaj m etode »Direct costing« p ri podjetju SGP »Pionir« . . . . 24 The “D irect costing” m ethod in the en terprise “P ion ir” in Novo- mesto Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises Za uvod — vabilo k sodelovanju . . . . SGP »Slovenija ceste« L ju b ljan a — 25 let SGP »Stavbenik« K oper — 25 le t . . . . D ružina »K onstruktorja« se je povečala . Z drugih »K onstruktorjevih« gradbišč . . Glasilo kolektiva »Gradišče« Cerknica. . G radn ja m ostov v C e l j u .............................. 27 27 27 28 28 29 30 Iz strokovnih revij in časopisov From technical reviews ING. A. S.: A notacije iz jugoslovanskih revij 31 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana JANEZ ŽMAVC: Teoretične in tehnične osnove stabilizacije m aterialov 33 O dgovorn i u red n ik : Sergej B u b n ov , d ip l. inž. T eh n ičn i u red n ik : prof. B ogo F atu r U red n išk i o d b or: J a n k o B le iw e is , d ip l. inž., V lad im ir Čadež, d ip l. in ž ., M arjan G aspari, d ip l. inž., dr. M iloš M arinček, M aks M eg u ša r , d ip l. inž., A n ton P o d g o ršek , Saša Š k u lj, d ip l. in ž ., V ik tor T u rn šek , dip l. inž. R evijo izd a ja Z v eza g r a d b en ih in žen ir jev in te h n ik o v za S lo v en ijo , L ju b ljan a , E rjavčeva 15, te le fo n 23 158. T ek . raču n pri N arodni b a n k i 501-8-114/1. T isk a tisk a rn a »T on eta T o m šiča « v L ju b ljan i. R ev ija izh a ja m esečn o . L etn a n aročn in a sk u ­ paj s č la n a r in o zn aša 50 din , za š tu d e n te 20 din , za p od je tja , zavod e in u sta n o v e 300 d in C flAB B ER II V IS M IIB GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE ŠT. 1 — LETNIK 22 - 1973 Ob 25-obletnici SGP »Pionir« Novo mesto UDK 628.2 16. m arca 1972 je minilo 25 let, odkar obstaja SGP »Pionir« Novo mesto. Ob proslavljanju sre­ brnega jubileja lahko ugotovimo, da se »Pionir« uvršča med naj večja gradbena podjetja v SR Slo­ veniji. Da se je »Pionir« razvil v sodobno gradbeno podjetje, ki izvaja dela po vsej državi, je predvsem zasluga strokovno-kom ercialne sposobnosti pod­ jetja. Tako velik napredek je podjetje doseglo samo na osnovi vnaprej določene poslovne politike, ki je upoštevala najnovejše dosežke na področju ekono­ mike, tehnologije, organizacije, poslovanja, komer­ cialne sposobnosti in m odernega marketinga. Po­ slovanje, planiranje, obračun proizvodnje in kon­ tro la poslovanja poteka p ri podjetju po metodi »di­ rect costing«. Uvedli pa smo obdelavo podatkov z elektronskim i računalniki, k ar pomeni sodobno poslovanje in nov korak k h itrim in boljšimi poslov­ nim odločitvam. Komercialno sposobnost podjetja poudarjajo poslovna sodelovanja in kom ercialna predstavni­ štva z inženiringi v večjih m estih SR Jugoslavije. Spoznanje, da tudi velika podjetja brez poslov- no-tehničnega sodelovanja ne morejo prosperirati, je tvorilo osnovo za povezavo podjetja s Poslov­ nim združenjem Giposs v L jubljani glede stano­ vanjske gradnje, s SGP »Gorica« za skupno grad­ njo tovarne elementov za industrijske montažne hale v Krškem, s podjetjem »Standard« iz Ljub­ ljane za skupno gradnjo sodobne tovarne keram zit elementov v Ljubljani itd. Čeprav podjetje pro jek tira in gradi vse vrste objektov, se je z večjim delom svojih kapacitet usmerilo v gradnjo: U D K 628.2 G R A D BEN I V ESTN IK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ST. 1, Str. I Ivan K očevar: OB 25. OBLETNICI SGP »PIONIR« NOVO MESTO Ob 25. obletnici ustanovitve SGP »Pionir« Novo mesto lahko objektivno ugotovim o, da se »Pionir« uvršča m ed največja g radbena pod je tja v SR Slove­ niji. To je predvsem zasluga strokovne in kom ercialne IV A N KOČEVAR, V. G. T EH N IK — blokovnih stanovanj po sistemu beton-si- poreks, — hotelskih objektov po sistemu litega betona z najsodobnejšimi opaži, — industrijskih objektov po sistemu industrij­ skih montažnih hal, — intervencijskih vrstn ih hiš tipa 361. Pomembno pa je tudi prizadevanje podjetja za pravilno strokovno rast kolektiva, ker se zaveda, da je dober strokovnjak tisti, ki je nosilec in ustvarjalec sodobnega tehničnega napredka. Izo­ braževanje na delovnem m estu in obvezni podi­ plomski študij tvorita osnovo in poroštvo za razvoj in strokovni napredek v pogledu naj novejših na­ činov dela in dognanosti tehnologije, ki jo nareku­ je sodobno gradbeništvo. Moderna mehanizacija, dobra kadrovska zased­ ba in najsodobnejši delovni postopki omogočajo podjetju veliko konkurenčnost p ri izvajanju n a j­ zahtevnejših del. Ustna in pismena priznanja in­ vestitorjev in kupcev glede kvalitete dela, doseže­ nih rokov, dokazujejo solidnost podjetja p ri grad­ nji 2860 objektov, ki jih je podjetje zgradilo v 25 letih obstoja. Za uspešno dejavnost je bilo podjetje odlikovano z »Redom dela s srebrnim vencem«, s »Plaketo Novega mesta«, s »Plaketo gradjevinske službe JLA« in s »Spominsko plaketo za obnovo Skopja«. S to številko »Gradbenega vestnika«, ki je na­ m enjena širši javnosti, želi »Fionir« prikazati le del dejavnosti podjetja kot prispevek k povojni dejavnosti celotnega slovenskega gradbeništva. UDC 628.2 G R A D BE N I V ESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) NR. 1, P P . 1 Ivan Kočevar: THE 25th ANNIVERSARY OF THE BUILDING ENTERPRISE “P IO N IR ” NOVO MESTO A t the occasion of th e 25th anniversary of the Building E n terp rise “P ion ir” Novo mesto w e can ob­ jectively constatate th a t th e E n terp rise “P ion ir” b e ­ longs to th e g rea test bu ild ing enterprises in SR of sposobnosti vseh n jegovih sodelavcev. Ta velik n ap re­ dek je podjetje doseglo na osnovi vnaprej določene poslovne politike, k i je upoštevala sodobne dosežke na področju tehnologije gradbeništva, ekonom ike, organizacije dela, kom ercialne sposobnosti in m oder­ nega m arketinga. Poslovanje, p lan iran je , obračun p ro­ izvodnje in kontro la poslovanja potekajo po metodi »direct costing«, podatk i se obdelujejo z elektronskim računalnikom . Rast gradbene mehanizacije in UDK 658.564 Vedno hitrejši razvoj gradbene tehnologije v smeri čim večje tipizacije in industrializacije grad­ nje, pa tudi vse večje pom anjkanje delovne sile zahtevata od gradbenih podjetij uporabo sodobne mehanizacije in opreme, da bi lahko bila stalno kos zahtevam tržišča. Podjetje SGP »Pionir« je usm er­ jeno predvsem v visoko gradnjo, zato je tudi na­ bava gradbene mehanizacije in opreme tem u pri­ lagojena. Podjetje ob ustanovitvi 1947 dejansko ni imelo nobene gradbene mehanizacije, je pa v svojem 25- letnem obstoju v stalnem vzponu ne samo po obsegu del, ampak tud i v gradbeni tehnologiji ter količini in kvaliteti gradbenih strojev in opreme, ki jih pri delu uporablja. Ni nam še uspelo poso­ dobiti opremo na vseh delovnih področjih, dosegli pa smo napredek p ri stro jih za izkope, p ri strojih za vertikalni transport, pri separaciji gramoza, pri proizvodnji, transportu in vgrajevanju betona, pri Slovenia. This is the m erit of professional and com ­ m ercial abilities of its collaborators. The great deve­ lopm ent of th e E nterprise reached on the base of busi­ ness capacity taking into account the contem porary resu lts on th e fields of building technology, economics, w ork organization, com mercial capatities, and m odem m arketing . The m anagem ent planing, production b a ­ lance and business control go by th e m ethod of “direct costing”, th e resu lts are trea ted by electronic com­ puter. opreme pri SGP »Pionir« K AREL HACE, DIPL. INŽ. M A RJA N Z U P A N C , STROJ. TEH N. gradnji tipskih montažnih armiranobetonskih hal, delno pa tudi p ri drobni gradbeni mehanizaciji. Ravno tako je bil dosežen napredek pri opremi obrata harm onika v ra t in žage, p ri opremi železo- krivskih in tesarskih delavnic te r mehansko-ko- vinskega obrata. 1. Stroji za zemeljska dela Široke izkope p ri visoki g radnji izvajamo z buldožerji srednjih kapacitet domače proizvodnje TG 90, TG 50, s hidravličnimi bagri A 350 in lieb- herji A 921 te r nakladalci kapacitete od 0,3—1,2 m3. Za večje in zahtevnejše izkope se uporabljajo tudi težji sodobni buldožer C aterpillar D 7 F z ripperjem ter kom presorji različnih kapacitet z vrtalnim i garnituram i. Podjetje bo nabavilo še težji h idrav­ lični bager goseničar te r nakladalnike-goseničarje za opravljanje masovnih in zahtevnejših izkopov. Sl. 1. Izk o p z v eč jim bagrom zn a m k e L ieb h err 921 S l. 2. Č iščen je grad b en e ja m e z m a n jšim g o sen iča r jem O&K Za m anjše izkope raznih kanalov za tem eljne in instalacijske vode uporablja podjetje manjše stroje, kot so nakladalniki-kopalci na gumi kolesih MF 50, in goseničarje znamke O & K. V bodoče se bo še povečala nabava teh strojev, ki uspešno na­ domeščajo ročno delovno silo p ri drobnih zemelj­ skih delih na gradbiščih. Za kom prim iranje ta l uporablja podjetje pri urejevanju cest, parkirišč in zunanjih ureditev ob­ jektov tele stroje: lažje dvokolesne vibracijske valjarje, dvojnovibracijski valjar Bomag, srednje vibracijske valjarje Dingl'er in večje vibracijske valjarje ABG. 2. Stroji za vertikalni transport na gradbiščih V začetku je podjetje uporabljalo le lažja dvi­ gala lastne konstrukcije, kot so jaškasta dvigala, konzolna dvigala, kasneje dvigala z vodili GD in SI. 3. G rad b en i ž er ja v i M eta ln e pri grad n ji h o te ls k e g a n a se lja v P la v i la g u n i lažje gradbene stolpne žerjave Pohorc. Danes pa imamo že 21 gradbenih žerjavov različnih velikosti, od 14 Mpm do 54 Mpm, z ročicami od 16 do 33 m in višinami do 80 m. Podjetje ima za težja montažna dela avto dvigalo z ročico teleskopske izvedbe znamke Coles 150 T na kamionu. V teku je nabava večjega žerjava z ročico 40 m, težje izvedbe, za gradnjo s tehnologijo tunelskih opažev p ri litem betonu. Uporabljamo tudi fasadna dvigala raznih izde­ lav, igličasta dvigala te r bagre z dvigalnimi ro­ čicami. Sl. 4. A vto d v ig a lo C oles p r i m o n ­ ta ž i op ažev n a v ia d u k tu V erd 3. Proizvodnja, transport in vgrajevanje betona V zadnjih letih smo na stalnih sektorjih prešli v proizvodnji betona od mešanja na gradbiščih na centralne betonarne, kar zahtevajo tud i novi pred­ pisi za arm irani beton. Betonarne so kapacitete od 15 do 25 np/h, v polavtomatski in avtom atski iz­ vedbi, s program iranim i recepti za različne znam­ ke betona, z možnostjo odjema za večje avto me­ šalnike in z instaliranim ogrevanjem deponij gra­ moza te r vode zaradi neprekinjenega obratovanja v zimskem času. Sl. 5. C entralna b eto n a rn a v N o ­ v e m m e stu Sl. 6. S o d o b n i tran sp ort in v g ra ­ je v a n je b e to n a s črp alko Za oddaljena začasna gradbišča pa imamo pol­ avtom atske prevozne betonarne kapacitet od 12 do 18 m3/h z nakladalnim i silosi za možnost odjema tudi z avtomešalniki te r instaliranim ogrevanjem za zimski čas. Beton transportiram o iz centralnih betonarn do gradbišč z avto mešalniki kapacitete 2 do 8 m3, na gradbiščih pa tud i s kamioni in dem- perji. Beton vgrajujem o s pomočjo prekladalnih Sl. 8. M ontaža n o s ilc e v in s tr e šn e k o n stru k c ije tip sk e h a le z a v to d v ig a lo m silosov kapacitete 4—6 n# in žerjavov, p ri večjih in zahtevnejših betonarnah pa uporabljamo črpalko za beton znamke Schwing s kapaciteto do 50 m3/h, z možnostjo transportiran j a betona v višino do 80 m ali v dolžino do 300 m, s samo dvigalno ročico pa v višino do 20 m in dolžino do 17 m. 4. Stroji za montažno gradnjo Podjetje izvaja v kooperaciji s podjetjem SGP »Gorica« arm irane betonske ločne montažne hale. Za proizvodnjo težjih montažnih elementov imata podjetji samostojne obrate, ki proizvajajo arm ira­ nobetonske montažne elemente, ki jih s težkimi kamioni transportirajo do gradbišča. Montaža spodnje konstrukcije hal, ki je iz tež­ jih elementov, se izvaja z avto dvigalom Coles 150 T moči 54Mpm ali tudi s hidravličnim bagrom Lieb- TJDK 658.564 G R A D BEN I V ESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ST . 1, STR. 2—6 K arel H a c e -M a rja n Zupanc: RAST GRADBENE M EHANIZACIJE IN OPREME PR I SG P »PIONIR« P odjetje SGP »Pionir« je usm erjeno predvsem v visoko gradnjo, zato je tem u prilagojena nabava g rad ­ bene m ehanizacije in opreme. Danes prem ore popol­ nom a sodobno oprem o v s tro jih za zem eljska dela in izkope, p ri stro jih za v e rtik a ln i transport, p ri separa­ ciji gramoza, p ri proizvodnji, tran sp o rtu in vg ra jev a­ n ju betona, p ri g rad n ji tip sk ih m ontažnih a rm irano ­ betonskih h a l in p ri d robni gradbeni m ehanizaciji. V Žerjavi ob morju UDK 621.873 Naši starejši zidarji so večkrat rekli, da jim ni pozimi nobena suha hruška pretrda. Seveda, ko so pa dolge mesece čakali v zapečkih, da skopni sneg in da mine neplačani ali delno plačani dopust. Zadnjih šest zim je bilo drugače. Podjetje si je že pri prvi gradnji ob m orju ustvarilo sloves solid­ nega izvajalca, ki spoštuje pogodbene roke. Zvrstile so se gradnje hotelskih kapacitet v Poreču, Ičičih, v zalivu Scott pri K raljevici, v Šibeniku, na H varu in v Orebiču. Najpomembnejša p ri tem je bila uspešna p re­ m ostitev m rtve zimske sezone, saj se je gradbena sezona podaljšala na vseh 12 mesecev v letu. Reali­ zacija gradenj ob m orju je dosegla celo tretjino h err 921 A, ki ima montirano dvigalno ročico. Mon­ tažo ločne konstrukcije, ki je iz lažjih elementov, pa opravljamo z manjšimi žerjavi, ki so postavljeni na progi v hali ali ob njej. Zaradi zamudnih in dragih del z žerjavno progo bomo nabavili v kratkem hitrom ontažne žerjave znamke Potain 2151, ki imajo poleg te prednosti, da se v izredno kratkem času sami mon­ tirajo in demontirajo, že konstruirano težko pod­ vozje na gumi kolesih, tako da lahko obratujejo brez žerjavne proge na izravnani u trjen i podlagi, kar je važno p ri hitro napredujočih montažnih delih. S tem kratkim opisom želimo prikazati, do kakšne stopnje se je podjetje m ehaniziralo v času svojega obstoja in v katero ismer bo šlo še nadaljnje oprem ljanje te r izvajanje del s pomočjo sodobne gradbene mehanizacije. U DC 658.564 G R A D BEN I V E ST N IK , L JU BL JA N A , 1973 (22) NR. 1, P P . 2—6 K arel H a c e -M a r ja n Zupanc: DEVELOPMENT OF BUILDING MECHANIZATION AND EQUIPM ENT AT THE BUILDING ENTERPRISE “PIO N IR ” The B uilding E nterprise “P ion ir” is directed to building construction, th is fac t dictates th e acquisition of building m echanization, and building equipm ent. To­ day th e E n te rp rise “P ion ir” has a contem porary m a­ chine equipm ent for ea rth ’s w orks and excavation, the m achines fo r vertical transport, fo r g ravel separation, for concrete production, fo r tran sp o rt and concrete assembly, and th e m achines for erection of typical reinforced concrete halls, as also th e little building m echanization. DA N IEL ST IR N , G B A D B. INZ. celotne proizvodnje. Oboje je ugodno vplivalo na poslovni uspeh podjetja in na življenjsko raven za­ poslenih. Gradbišče se je vselej form iralo iz kadrov m a­ tičnih sektorjev iz Ljubljane, Novega mesta in Krškega. Delavci so se radi selili na jug, saj so bili stim ulirani z akordnim i presežki, z večjim zasluž­ kom v nadurnem delu in še s p rih rank i pri teren­ skem dodatku. Povzemimo nekatere izkušnje zadnjih treh zimskih akcij SGP »Pionir« ob morju. Pozimi 1969-70 smo zgradili za Hotelsko pod­ je tje P lava laguna v Poreču hotel M aterada s 660 ležišči in hotel M editeran is 680 ležišči te r pripa- S l. 1. H ote l »M aterad a« m ed grad n jo daj očimi društvenim i prostori. Objekta sta bila projek tirana v skeletni konstrukciji za prvi dve etaži, v monolitnem arm iranem betonu za naslednje hotelske etaže. Pretežno je bila uporabljena mrežna arm atura; vso klasično arm aturo pa so skrivile centralne železokrivnice m atičnih sektorjev. P rav tako so bili izdelani v delavnicah montažni opaži iz »bosanka« plošč, ki ustrezajo zahtevam vidnega betona. V srednjem delu 145 m dolgega objekta hotela M aterada se je p ri izkopu gradbene jam e v skali nepričakovano pojavila kraška kaverna, napolnjena z glino. Globoko fundiran j e z Beno to piloti 0 120 cm, kombinirano s tem eljnim i nosilci in loč­ nim mostom, je gradnjo v srednjem delu zavrlo za cele tr i mesece. Medtem sta obe končni krili zrasli do strehe. K ljub tem u je bil objekt 10. ju lija pre­ dan investitorju. P ri M editeranu pa se je bolj zatikalo s pro­ jektno dokumentacijo. P ro jek tan t je le s težavo sledil hitrem u tem pu izvajalcev, namesto da bi p ri- p ripravil izvedbene načrte poprej. Zato so se dela zavlekla do avgusta. To pa je bilo težko brem e za m atične sektorje, ki jim je sredi sezone že tako prim anjkovalo delavcev. Naslednjo »nesezono« se je podjetje pogodilo z istim investitorjem za gradnjo hotela Delfin (Albatros) s 1547 ležišči v Zeleni laguni. Ta velikan Sl. 2. S red n ji d e l h o te la »M atera- da« je k rep k o z a o sta l za k r ilo m a Sl. 3. S red n ji d e l h o te la »M aterada« d o h itev a o b e k r ili z 28000 m2 je razprostrl k rila v obliki dveh podkev kar 300 m daleč po položnem hribu. Vendar je bilo zemeljskih del razm erom a malo — 5000 m2 izkopov — ker se je p ro jek tan t izredno prilagodil terenu. Razgibani trak ti so visoki le 2 do 6 etaž. Spodnje etaže so bile pro jek tirane in izvedene v litem be­ tonu, zgornje pa im ajo m odularne opečne zidove. Klasična tehnologija g radn je z ometi je angažirala veliko zidarjev. Na živahnem in prostranem grad­ bišču je bilo nekaj nad 400 naših delavcev, skupaj s kooperanti pa je bilo h k ra ti zaposlenih celo do 650 ljudi. Vgrajeno je bilo 10000 m3 betonov, 350 ton arm ature in 500.000 kosov opečnih izdelkov. Frakcionirane agregate smo dobavljali iz kamnolo­ m a Tarska vala. U porabljen je bil pretežno cement iz Umaga. V kritičnih trenutkih pa je bil dobrodo­ šel tud i ruski, madžarski in celo afriški cement. Veliko opečnih izdelkov in vsa keram ika je bila uvožena iz Italije. Zaradi izrednega obsega del in kra tk ih pogod­ benih rokov smo postavili kar 6 žerjavov: 4 Weitze 45 tm in 2 L iebherrja 25 tm. Obratovali sta dve betonarni A rbau 5001 in dve m altam i. Objekt je bil zgrajen in izročen v uporabo v rekordnem času 7 mesecev. Naš sosed, izvajalec del na srednjem gospodarskem delu hotela, je do turistične sezone zgradil samo kletno etažo. Investitor je to nedovršeno nalogo spet zaupal Pionirju, ki jo je opravil v letošnjih spomladanskih mesecih v obojestransko zadovoljstvo. Centralni del S l. 4. T u risti so v » D e lfin u « za m en ja li g ra d b in ce S l. 5. P a n o ra m a grad b išča h o te la » D e lfin « hotela Delfin ima poleg energetskega objekta še vse potrebne prostore, ki prispevajo k dobremu počutju 1500 gostov: restavracijo-, recepcijo s saloni in trgovinami, kavarno, pivnico, konferenčno dvo­ rano, 6-stezno avtomatsko kegljišče in druge zaba­ viščne prostore te r letno-zimski bazen z ogrevano morsko vodo. Podjetje je na oddaljenih gradbiščih vselej skrbno uredilo nastanitev in domačo prehrano za delavce. V prim orju smo izkoristili proste kapaci­ tete počitniških domov in bungalovov te r opuščene šole, kam or smo vozili delavce z avtobusom. Izrednega pomena za taka gradbišča je na­ tančna predhodna priprava dela s študijem organi­ zacije in tehnologije, skrbna izbira kadrov in me­ hanizacije te r kooperantov. Za pravočasno dobavo potrebnih m aterialov pa je bilo v preteklih kriznih obdobjih potrebno poleg sposobnosti in truda tudi nekaj sreče. Razumljivo je, da nepredvidene težave lahko ogrozijo realizacijo še tako precizno in po­ drobno izdelanega plana. Najbolj boleča je bila po­ gosta kasnitev investicijske in projektne dokumen­ tacije. P rav to je bil m arsikje na Jadranu vzrok, da so turiste namesto urejenih ležišč, ki so bila vnaprej plačana, pričakala odprta gradbišča. Pogosto je v prim orju nagajalo vreme: dež in jugo. Zgodilo se je tudi, da je zastala pošiljka m a­ teriala v zametih p ri Postojni ali pa važni deli strojev na slepem železniškem t i r u .. . Vse zastoje in zamude je delovni kolektiv ved­ no požrtvovalno nadoknadil. P rostih dni v času gradnje pomembnih objektov skorajda ni bilo. Vsak delavec je imel pravico le enkrat na mesec obiskati družino. Povsod je bil organiziran delavnik 2 X 12 ur. Skrb za varnost ljudi p ri delu je bila vselej na ustrezni višini. Saj smo imeli kljub forsiranim gradnjam in nočnemu delu le eno smrtno nesrečo. Bogate izkušnje, ki si jih je »Pionir« pridobil pri gradnjah hotelskih objektov, je znal koristno uporabiti tudi na m atičnih sektorjih. Znova se je izkazalo, da je h itra gradnja kljub povečanim stro­ škom hkrati tudi cenena gradnja, ki prinaša pod­ je tju prim eren finančni uspeh. U D K 621.873 G R A D BE N I V ESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ST. 1, STR. 6—9 D aniel Š tirn : ŽERJAVI OB M ORJU P odjetje SG P »Pionir« je v zadnjih š tirih letih gradilo ob m orju hotelske kapacite te v Poreču, Ičičih, v zalivu Scott p ri K raljevici, v Š ibeniku, na H varu in v Orebiču. N ajpom em bnejša p ri teh g radn jah je p re­ m ostitev m rtv e zimske sezone, saj g radbena dela po­ tekajo skozi vseh 12 mesecev v letu. R ealizacija del ob m orju je dosegla tre tjino celotne proizvodnje pod­ je tja . Č lanek podrobno opisuje posam ezne gradbene objekte in problem e p ri n jihovi gradnji. UD C 621.873 G R A D BE N I V ESTN IK , L JU B L JA N A , 1973 (22) NR. 1, P P . 6—9 D aniel Š tirn : THE CRANES ON THE COAST In last four years th e Building E nterprise “P ion ir” has bu ilt on th e coast th e hotel capacities in Poreč, Ičići, in the bay Scott nea r K raljevica, in Š ibenik, on th e island H var, and in Orebić. A t those buildings the m ost im portan t is the overcam ing the dead w in ter season, because the bu ild ing w orks go on th rough all 12 m onths in th e year. The realization of the building w orks on the coast a tta in ed the th ird of th e year’s production. The paper trea ts in detail w ith th e bu ild ­ ing w orks, and the problem s a t th e ir construction. gledališča ljubljanskegaProblemi pri gradnji Mestnega UDK 69.059.5:69.03 Mestno gledališče ljubljansko je v letu 1971 pričelo graditi nov prizidek in preurejevati obsto­ ječo dvorano in oder. Novi objekt je lociran ob Čopovi ulici tako, da bo, povezan z obstoječim objektom MGL, tvoril celoto in tako izboljšal pogoje, v katerih je sedaj delovalo gledališče. Istočasno pa bo še v večji m eri prišla do veljave izredno ugodna lokacija objekta. K er pa načrt novega objekta, imenovanega tudi dozidava, predvideva dve kleti in mezzanin od nivoja Čopove ulice navzdol, se je pojavilo vpra­ šanje zaščite sosednjih objektov, in sicer: obstoje­ čega objekta MGL, objekta samostanske knjižnice, objekta SDK in seveda zaščita same Čopove ulice, ki v času gradnje ne more biti zaprta za promet. Višinska razlika m ed nivojem Čopove in dnom iz­ kopa gradbene jame znaša približno 11 m. Zaradi tega je bil izdelan poseben projekt za zaščito so­ sednjih obstoječih objektov in gradbene jame. Va­ riantno so bile obdelane zaščite z vkopanim zidom, berlinskim zidom in z vodnjaki, sidranimi v zaledno zemljino. Vsi ponudniki so bili dolžni nuditi vse t r i va­ rian te zaščite. Po pregledu ponudb je bilo za izva­ janje del kot najugodnejši ponudnik izbrano Sploš­ no gradbeno podjetje »Pionir« Novo mesto. Poleg tega je bila istočasno kot ekonomsko najugodnejša varianta izbrana zaščita z vodnjaki. V oktobru 1971 so se pričela pripravljalna dela in dela za zaščito objektov in gradbene jame. Ker so ob Čopovi ulici obstajale še vse kleti porušenih objektov, je bilo najprej potrebno odstraniti strope kleti, istočasno pa je potekalo že tudi strojno izko- JOZE SL A PN IČ A R , GRADB INŽ. pavanje gradbene jame do globine obstoječih kleti ob Čopovi ulici oziroma do globine tem eljev drugih obstoječih objektov. Po izkopu do teh globin smo pričeli podbetonirati tem elje obstoječih objektov, ker so bili tem elji višji od kote pričetka izkopa vodnjakov. Pričeli smo tudi rušiti notranji vzdolžni kletni zid te r sidrati zunanji kletni zid ob Čopovi ulici. Na ta način je bil zavarovan zgornji del gradbene jame. Kletni zid je bil sidran s sid ri iz dywidag jekla profila 16 mm. Na dolžini 45 m je bilo upo­ rabljeno 14 kos. sider, od katerih je bilo pet kosov irijektiranih, devet s podložno ploščo in sidrno matico p ritrjen ih na kletne zidove objektov na drugi strani Čopove ulice. Največji problem je bil v tem, da potekajo pod Čopovo ulico napeljave elektrike, plina, vodovoda, telefona in pa kanalizacija. Za nekatere od njih ni bilo mogoče dobiti popolnoma točnih podatkov ne o poteku, ne o globini. Višina sidranja je bila računsko določena in ob upoštevanju znanih po­ datkov o poteku instalacij smo že pri v rtan ju prve­ ga sidra prevrtali vodovodno cev 0 300 mm. Zaradi tega je bila Čopova ulica nekaj dni zaprta in smo šele ob izkopu za popravilo ugotovili točno lego instalacij in kom unalnih vodov. Po izvršenem pod- betoniranju tem eljev objektov in napenjanju sider smo pričeli izkopavati vodnjake. P rojekt je predvideval izvedbo z arm iranobe­ tonskimi vodnjaki notranjega prem era jedra 110 cm in zunanjega prem era 140 cm; osna razdalja vod­ njakov 1,80—2,10 m. Na osnovi teh podatkov in terminskega plana je bilo naročenih 10 kosov ša­ s i . 1. P o g led v grad b en o jam o blon za izdelavo vodnjakov. Izdelane so bile iz že­ lezne pločevine 2 mm, višine 60 cm in zaradi 1'ažje m anipulacije iz treh delov. Višina šablone je bila 60 cm, kolikor je znašala enkratna globina izkopa. Po izvršenem izkopu smo postavili šablono in vsta­ vili železo, ki je kasneje služilo za pritrjevanje obodne stene na vodnjake. Za betoniranje oboda vodnjaka smo uporabljali lafarge cement, ker so bile vremenske razm ere ob tem času izredno slabe in smo m orali h itro razopaževati obode in nadalje­ vati izkope. Za samo dviganje izkopnega m ateriala je bilo pripravljeno več variant, vendar je bila končno iz­ b rana varianta, da se dviga m aterial z vitlom, pritrjen im na trinožcu. Vodnjaki, v katerih je bil izkop enak izkopu, ugotovljenem u s sondažnimi vrtinam i, so dela potekala časovno razmeroma ugodno. Ob samostanski knjižnici se je v globini 5 m pod vrhom vodnjakov pojavila podtalnica z močnim dotokom, tako da je bilo zapiranje dotoka izredno težavno. Poleg tega je dotekajoča podtal­ nica izpirala prodnato vodonosno plast, k i sega pod samostansko knjižnico. To bi lahko v skrajnem prim eru povzročilo posedanje objekta. V vodnja­ kih ob Čopovi ulici, v katerih smo pričakovali slabo vezane konglom erate s plastm i gline, pa se je po­ javil izredno kom pakten konglomerat, tako da so dela potekala izredno počasi kljub velikim naporom delavcev. Zaradi ugodne sestave ta l je bilo število vodnjakov ob Čopovi ulici precej zmanjšano. Ko so bili vodnjaki izkopani do predvidene globine, to je 9,15 m globoko, kar je 3 m pod dnom tem eljne plošče, smo vložili arm aturo in vodnjake zabetonirali. P ii betoniranju ob samostanski knjiž­ nici smo zaradi vode uporabljali metodo betonira­ n ja pod vodo s cevmi. Ko so bila jed ra vodnjakov zabetonirana, smo pričeli nadaljn je široke izkope. Globina izkopa je bila 2,00 m od v rha vodnjakov, to je 1,00 m pod sidri, kolikor znaša višina, po treb­ na za nam estitev vrtalne garniture. Istočasno s pričetkom izkopa smo med vodnjaki pričeli beto­ n ira ti obodni zaščitni zid debeline 40 cm, k i je po­ vezan z vodnjaki s sidri, vloženimi v obod vodnja­ ka in ob izkopu zakrivljenim i v obodni zid. Poleg tega je v obodni zid vložena še arm atura samega zidu. Zaradi nevarnosti bočnih pritiskov in izriva­ n ja m ateriala med vodnjaki je bila globina izkopa in betoniranja pasu obodnega zidu 1,00 m. Po za­ betoniran ju obodnega zaščitnega zidu v globini 2,00 m smo pričeli sidranje vodnjakov. Vsak vod­ n jak je sidran s po dvema sidroma iz dywidag jekla profila 26,5 mm, katerih sidrišča so v prodnih slojih za kritično aktivno porušnico. Po napetju vseh sider smo nadaljevali postopni izkop in isto­ časno betonirali obodni zid od zgoraj navzdol do v rha tem eljne plošče. Poseben problem je bil izkop med Čopovo ulico, SDK in obstoječim objektom MGL. K er se je v tem delu pojavil dobro vezan konglomerat, smo ves izkop izvršili z m iniranjem . Ob tem pa n i smelo p riti do nobenih poškodb sosednjih objektov. P rav tako ob času m in iran ja ni smel biti prekinjen pro­ m et oziroma prehod pešcev po Čopovi ulici, zato smo izvajanju izkopa posvetili dosti časa in ga v sodelovanju z Geološkim zavodom rešili tako, da ni prišlo do nobene nezgode ali poškodbe. K er se je konglom erat razširjal še naprej od dilatacije objekta, k atera poteka v podaljšku vzhodne stranice obstoječega objekta MGL,, ista geomehanik in statik izdelala načrt za preprečitev morebitnega neenakom ernega posedanja objekta. Zaradi tega je bil do globine 60 cm pod dnom te­ m eljne plošče navzdol odstranjen konglom erat in izvršen naboj iz gline tako, da smo dobili v tem elj­ n ih tleh približno enake pogoje kakor v preostalem večjem delu proti sam ostanski knjižnici. Glede na veliko globino izkopa in izredno kratko dolžino poti za odvoz izkopanega m aterala v Nazorjevo ulico smo bili prim orani več kakor polovico, to je ca. 5000 m3, z buldožerjem odriniti v doseg bagra in v višino, s katere je bil mogoč nemoten odvoz. Da pa je bilo izvajanje teh del še težavnejše, so nam v najbolj kritični fazi, to' je ob izkopu in zapiranju jam e v globini podtalnice te r v sami glini vsakodnevni nalivi popolnoma razm o­ čili teren. Tako je bila pomoč mehanizacije popol­ noma nemogoča in smo m orali ves preostali izkop opraviti ročno, prav tako tudi že prej omenjeni naboj gline pod tem eljno ploščo. Precej nam je bilo v pomoč to, d a je bil žerjav že postavljen tako, da smo lahko ves tansport in nakladanje opravili d irektno z njim. Nekako nam je le uspelo zabetoni­ ra ti tem eljno ploščo objekta višine 100—120 cm, tako da so sedaj, ko dela nadaljujemo, razm ere ne­ prim erno boljše. Sam novi objekt — dozidava — je pravzaprav glede na izredno neugodno sestavo ta l sestavljen iz dveh popolnoma ločenih objektov, ki sta med seboj elastično povezana s tako im enovanim klinom, v katerem potekajo vse vertikalne komunikacije in instalacijski vodi. Osnovna konstrukcija je arm ira­ nobetonski skelet z razponi 8,40 X 9,60 m te r p ri­ m arnim i nosilci v smeri Čopove ulice in s sekun­ darnim i pravokotno na njo. Betonske plošče so debele 8 cm. Vsi horizontalni vodi in instalacije potekajo med nosilci. Fasada bo iz 10-centimetrskih arm iranobetonskih neobdelanih sten, betoniranih na k ra ju samem. Objekt dozidave ni izkoriščen le s s tran i MGL, tem več je razdeljen v: — trgovski del, ki obsega pritličje, mezzanin, prvo in le delno drugo klet; — pisarniški del, ki obsega vse gornje etaže vzhodnega dela objekta. Novi prostori MGL so le v podaljšku že obstoje­ čega objekta proti Čopovi ulici. V tem delu bodo novi prostori uprave, kostumografska delavnica, garde­ robe in skladišča kostumov. Poleg tega bosta v tem delu tudi povečani glavni oder in del stranskega odra. Zaradi tega so postavljeni tudi ostrejši akustično-izolacijski pogoji in bodo ravno le-ti za­ htevali izredno vestnost p ri obdelavi. Z zabetoniran jem tem eljne plošče objekta sta sovpadla tud i pričetek adaptacije dvorane MGL in dvig obstoječega dela. Dvig obstoječega dela objekta — prizidka MGL je izveden z jekleno kon­ strukcijo. Dokaj zahtevna je bila m ontaža kon- S l. 3. O paženje p lo šč e na n iv o ju Č opove u lice . V id n i so p rim arn i in sek u n d a r n i n o s ilc i Sl. 4. P o g led na d v ig n jen i d e l o b s to je č e g a ob jek ta strukcije oziroma priprava za pričetek montaže. Obstoječa stropna konstrukcija je iz siporex krov­ nih plošč debeline 20 cm, položenih preko arm ira­ nobetonskih nosilcev. Glede na razm erom a veliko težo posameznih elem entov jeklene konstrukcije, to je od 400 kg do 750 kg, in ker doseg žerjava ni zadosten, oziroma je bil možen dvig le na rob strehe, smo za montažo izbrali igličasto dvigalo Gradis tipa LD 500/750. K er pa znaša njegova lastna teža z balastom 2500 kg, smo m orali na strehi izvesti progo iz UNP profilov tako, da je bil raznos obtežbe po širini in dolžini takšen, da ni prišlo do poškodb plošče. Skladno z montažo jeklene konstrukcije smo izvajali tudi adaptacijo dvorane. Zasnova nove dvo­ rane je takšna, da se od odra pod dvorane am fite- atralno dvega do zadnje stene. Na ta način odpade uporaba obstoječega odra. Zaradi nove zasnove je bilo potrebno porušiti stranske balkone in pa armiranobetonsko ograjo balkona te r dvigniti ob­ stoječo enokapnico tlorisnih dimenzij 20,00 X 12,50 m etrov za 3 m. P rav tako je bilo potrebno san ira ti obodne zidove. V zidove so bili izsekani u to ri za stebre, in sicer 6 stebrov v vsaki steni, k i potekajo od kote dvignjene strehe pa do vzdolžne vezi v višini obstoječe arm iranobetonske plošče dvorane nad pritličjem, v katero so tud i sidrani. Horizon­ talno so stebri med seboj povezam, z obetoniranim i INP profili 40 cm, dolžine 12,50 m. Njihova m onta­ ža je bila izredno težavna, saj potekajo v višini vezi pod že dvignjeno streho. Zaradi tega smo mo­ rali preko cele površine dvorane izvesti težki de­ lovni oder. Ta oder je hkra ti služil tud i za montažo novega stropa dvorane. V vzdolžni sm eri pa smo izdelali štiri arm iranobetonske vezi na vsaki strani, povezane s stebri v celoto. Dva potekata v obsto­ ječem zidu, dve pa v novem, zvišanem delu. Nova konstrukcija poda dvorane bo arm irano­ betonska stopničasta plošča v nagibu. Ležala bo na Sl. 5. D voran a v ča su o p ažen ja p lo šč e S lapničar: G radnja M G L 14 G radbeni vestnik, L jubljana 1973 (22), št. prečnih betonskih in jeklenih nosilcih s prenosom obtežbe na obodne zidove. Jekleni nosilci so škatla­ sti in bodo služili istočasno za vpih toplega zraka pod ploščo, odkoder se bo z nadpritiskom vpihoval v vsaki zrcalni ploskvi stopnice in po njeni celi širini v dvorano. Prvotni načrt novega poda je predvi­ deval izvedbo s HOP profili v vzdolžni smeri, oslo- njenimi na prečne nosilce. Na HOP profile bi bile postavljene armiranobetonske m ontažne plošče. Sedeži bi bili p ritrjen i na cevi, ki bi bile pri varjene na HOP profile. Skozi cevi bi se pod vsakim se­ dežem vpihoval topel zrak. Ob času, ko so se dela v dvorani že izvajala, je bil izdelan tudi prototip sedeža. K er pa investitor za projek tiran i sedež ni dobil nobenih garancij in atestov, je bil' prim oran preiti na izvedbo z znanimi in preizkušenimi se­ deži. Vse to pa je izpodbilo celotni koncept izvedbe poda s HOP profili. Zato so m orali b iti izvedeni novi preračuni za pod dvorane. Velike probleme so imeli tud i z organizacijo gradbišča, Naj večjo težavo so imeli z žerjavom. Montaža na dvoriščni s tran i objekta ni prišla v poštev, ker je dostop možen samo skozi pasažo iz Nazorjeve ulice, višina pasaže pa je le 2,50 m. Za U D K 69.059.3:69.03 G R A D BEN I V ESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ST. 1, STR. 10—15 Jože S lapničar: PROBLEM I PR I GRADNJI MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJA N SK EG A M estno gledališče ljub ljansko je v le tu 1971 pričelo g rad iti nov prizidek in p reu re jev a ti obstoječo dvorano in oder. K er n ač rt novega ob jek ta predvideva dve k le ti in m ezzanin, se je pojavilo v p rašan je zaščite vseh sosednjih obstoječih objektov. Za to zaščito je bil iz­ delan poseben p ro jek t z več varian tam i. Č lanek po­ drobno obravnava gradbeno problem atiko in potek del, zabetoniranje tem eljne plošče, adap tacijo dvorane in m ontažo jek len e konstrukcije. to je edini možni prostor bil v Čopovi ulici. K er pa pomeni žerjav še dodatno obtežbo za obodne zidove zaščite gradbene jam e in k er je postavljen na in­ stalacije in kom unalne vode pod Čopovo ulico, je bil izdelan poseben elaborat za izvedbo tem eljne plošče žerjava. Po izvršenih računih bi glede na zahtevnost konstrukcij novega objekta in čas grad­ n je m orala biti postavljena dva žerjava. K er pa to glede na prostor ni mogoče, bo potrebno glavna betoniranja izvesti s črpalko za beton. Zaradi utes­ njenosti smo prim orani vsak dan dovažati ves potrebni m aterial in nimamo nobene možnosti za deponije in večje uskladiščevanje. Z dosegom nivoja Čopove ulice se bodo razm ere delno popra­ vile in bomo tako pridobili nekaj več prostora tako, da bomo vso nadaljnjo organizacijo osredotočili na dvoriščno stran objekta. K ljub tem u da zahteva izvajanje del' na takem objektu izredno zavzetost vseh, pa menimo, da smo si pridobili novo znanje p ri izvajanju vodnjakar- skih del, del v izredno težkem terenu, v adaptiranju objektov, organizaciji del pri. m inim alnih možnih pogojih itd. Vse to nam bo v bodoče v veliko pomoč p ri iskanju pravilnih tehničnih prijem ov in rešitev. UDC 69.059.5:69.03 G R A D BE N I VESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) NR. 1, P P . 10—15 Jože Slapničar: THE PROBLEMS OF THE BUILDING OF MUNICIPAL THEATRE IN LJUBLJANA In the year 1971 th e M unicipal T heatre in L ju b ­ ljana began to bu ilt th e new w ing and to reconstruct the existing th e a tre and stage. The p lan of th e new construction forsees tw o underg round objects and mezzanine, because of th is fac t em erged the problem of the protection for all n e a re r existing objects. The special pro ject w ith several varian ts w as prepared. The au thor deals w ith th e build ing problem s and w ork process, especially w ith th e foundation p la te concreting, the stage adaptation , and th e steel construction erec­ tion. Stanovanjski objekt S-3 v Soseski SM-1, center Most v Ljubljani UDK 728.2,011.26 Urbanizem Kompleks Centra Most leži ob cestnem križišču Zaloške in Proletarske ceste. Upoštevaje že pred nekaj leti zgrajene nove objekte, je bil' le ta 1968 organiziran tečaj, čigar rezultat je zazidalni načrt za to centralno območje mestnega predela Moste. Koncept zazidave obsega naslednje elemente: Ob glavni osi — veliki pokriti pasaži, k i pote­ ka vzdolž celotnega kompleksa v smeri V—Z, se na južno stran nizajo sam ostojni objekti javnega zna­ čaja: trgovine, lekarna, tržnica, pošta, gostinski objekt, kino dvorana, na severno stran pa večla- melni stanovanjski objekt s trgovinami, lokali in obrtnim i delavnicami v pritlič ju — objekt S-3. Celotni urbanistično-arhitektonski ansambel je zasnovan v dveh nivojih: na prvem nivoju Rojčeve ulice (tako imenovani »Zgornji trg«) in drugem, M A TJA Ž STEG U, D IPL. INŽ. ARH. FRANCE ZU PA N Č IČ , DIPL. INZ. 3,20 m nižjem (to je tako imenovani »Spodnji trg«) nivoju Zaloške ceste. Novi stanovanjski kompleks »Blok S-3« je v skladu s predhodnim i urbanističnim i pogoji na se­ vernem delu obravnavanega območja, s tem da tvori formacijo na jug odprtega »mestnega bloka« in z garažam i pod »Zgornjim trgom«, s trgovinami ob n jih in s pošto 1. faze izgradnje soseske. Stano­ vanjski objekti oklepajo m irnejši »Gornji trg«, to je zeleno površino, ki služi za otroško igrišče. Dovozi v območje centra so iz Rojčeve ulice in Pokopališke ulice, tako da je samostojen dovoz do park irn ih prostorov stanovanjskih objektov in di­ rektno pod stanovanjskim objektom po ram pah v garažo. Ločena od tega pa je dovozna suterenska cesta za javne objekte z uvozno ram po vzhodno od obstoječega objekta »Mercatorja« in izvozno rampo na severni stran i stolpnice na Pokopališko ulico. ta g s s rs e ls 1 * « a n o v » n j< 8 |k « ® tr» ip rsic« i S „ M e r c a t o r * 8 3 stanovanjski blok S--3 4 p o l i t» p - 1 5 pmmtaza p S novi „ M e r c a to r ” p 7 b a n k a p <1 S trünio® H ^gpm & in& pw a ' p i Sl. S l. 1. S itu a c ija s o s e s k e »Cente(r M ost M S. 1«. T em n o o zn a čen i o b jek t je s ta n o v a n jsk o -p o s lo v n i o b jek t »B lok S-3«, k i im a 6 s to p n išč :. ----- ----- t t i r a f e Projektiranje Načrt za objekt S-3 je v le tih 1970-1971 izdelal projektivni biro SGP »Pionir«. Objekt obsega 256 stanovanjskih enot v 6 ločenih stolpnicah-stopni- ščih. Višinsko so stopnišča določena tako, da se s svojimi po 2 etaži naraščajočim i višinami objekt pne med »Mercatorjem« in stolpnico ob Pokopališki ulici. Stopnišča so visoka 6, 8, 10, 12, 14 in 16 etaž. Za konstrukcijo objekta s tako različnimi višinami je bil izbran liti beton. Glavne značilnosti zasnove objekta so nasled­ nje: — Naravno osvetljena stopnišča, dvoje dvigal v jašku, ki je konstrukcijsko ločen od stanovanj, da je ob dvigalu čim m anj zvočnih motenj. — Tlorisne rešitve stopnišč so take, da je ob osrednjem, enoramnem stopnišču nanizan krog stanovanj. Stanovanja sama pa so postavljena tako, da jih im a čimveč dvojno orientacijo: spalnice na sever, bivalni prostori pa na sončni južni »Zgornji trg«. — Veliki razponi nosilnih zidov o,40 X 6,40 m omogočajo dobro organiziranje stanovanjskih po­ vršin. — Vsako stanovanje im a balkon, obrnjen na jug, severna fasada pa je gladka. — P ri izvedbi pro jek ta je bila upoštevana so­ dobna instalacija, naprej izdelani montažni insta­ lacijski vozli, p rav tako tud i obrtniški detajli, pred­ vsem izvedba oken in vrat. Okna in v ra ta so serij­ ske proizvodnje, suho montažna. — Da bi se dim enzionirana arm atura čimbolj približala naj nižjemu, po predpisih dovoljenemu obsegu, je bil statistični račun za ves objekt izdelan s pomočjo elektronskega računalnika. Na ta način je bil dosežen znaten prihranek arm ature. Gradnja Zaradi obsežnosti objekta in v začetku ne v celoti pripravljenega zemljišča je bilo potrebno predvideti postopno izvajanje del. Tako je bila gradnja celotnega kom pleksa razdeljena na štiri kontinuim e faze. Vsako izmed njih smo v organi­ zacijskem pogledu obravnavali samostojno, kot ce­ loto. Posamezne faze del pa so obsegale: — prva faza: stanov, stopnišče I in II, — druga faza: stanov, stopnišče III in IV, — tre tja faza: stanov, stopnišče V in VI, — četrta faza: podzemne garaže. Oddelek za pripravo dela in razvoj je imel do­ kaj zahtevno nalogo z izdelavo projektov, ureditv i­ jo gradbišča, upoštevajoč fazno gradnjo in medse­ bojno močno odvisnost. Uspešno je rešil tudi raci­ onalno uporabo Hünebeck opažev, čeprav zasnova objektov ni ustrezala uporabi le-teh. Problem opa- ževanja dvojnih arm iranobetonskih sten med so­ sednjim a stopniščema pa smo po njegovi sugestiji izvedli tako, da smo prvo steno opaževali na obi­ čajni način, drugo, kasnejšo, pa pozidali z zidaki »čigon«. Celotni objekt je izveden v litem betonu z arm iranobetonskim i nosilnimi stenam i in arm ira- Sl. 4. O b jek t v grad n ji. P o g led na sto p n išča š t. 4, 3, 2 in 1 nobetonskimi polnilnimi ploščami. Ves beton je bil pripravljen v centralni betonarni in dostavljen na gradbišče z avtomešalniki. P rav tako je bila vsa potrebna arm atura pripravljena v centralni žele- zokrivnici in nato pripeljana na gradbišče. Za plašče je bila uporabljena le m režna arm atura. Predelne in polnilne stene so pozidane iz siporex bloketov oziroma plošč. Zunanje, nosilne betonske stene pa so toplotno izolirane s predhodno v opaž vloženimi siporex bloketi debeline 12,5 cm. Vertikalne transporte v času grobe gradnje smo opravljali s stolpnimi žerjavi tipov Weitz in Liebherr. Za betoniranje smo občasno uporabljali tudi črpalko za beton. P ri dovršitvenih delih pa smo uporabljali GD dvigala, konzolna dvigala »Pionir« te r za transport m alte Turbosol. U D K 728.2.011.26 G R A D BE N I V ESTNIK , L JU BL JA N A , 1973 (22) ST. 1, STR. 16—19 M atjaž S te g u -F ra n c e Zupančič: STANOVANJSKI OBJEKT S-3 V SOSESKI SM-1, CENTER MOST V LJU B LJA N I Kom pleks C entra M ost leži ob cestnem križišču Zaloške in P ro le ta rske ceste. N ačrt za objekt S-3 je v le tih 1970—1971 izdelal p ro jek tivn i biro SGP »Pio­ nir«. O bjekt obsega 256 stanovanjsk ih enot v 6 ločenih stolpnicah. G radn ja celotnega kom pleksa je bila raz­ deljena na š tiri kontinu irne faze. Z ahtevna naloga je b ila izdelava pro jekta, u red itev gradbišča, uporaba opažev in sam a gradnja. O bjekt je izveden v litem betonu z arm iranobetonskim i nosilnim i stenam i in a r ­ m iranobetonskim i polnilnim i ploščami. Č lanek navaja vse podrobnosti gradnje. Gradnja »Nove farmacevtike« UDK 69.059.5 V zadnjih letih je SGP »Pionir« zgradilo za tovarno farm acevtskih in kem ičnih izdelkov »Krka« v Ločni pri Novem m estu večje število objektov: tabletni oddelek, paviljon II (kontrola gotovih izdelkov), skladišče vnetljiv ih tekočin, mo­ derno visokoregalno skladišče embalaže, hleve za živali te r največji in najnovejši objekt »Novo far­ macevtiko«. Tudi sedaj gradim o nekaj večjih ob­ jektov: novo upravno poslopje, k je r bodo tudi za­ htevni prostori za računski center, objekt nove sinteze z laboratoriji in energetski objekt. V »Novi farm acevtiki« so štirje obrati: obrat za proizvodnjo injekcijskih raztopin, za aseptično Skupno smo vgradili naslednje količine grobih gradbenih materialov: — betona vseh znamk 15.000 m3 — opaža 105.000 m 2 — arm ature 1.000 ton — siporex bloketov 1.800 m 2 — siporex plošč 8.000 m 2 Izvršenega pa je bilo tudi 20.000 m!3 izkopov, od tega skoraj polovico v konglomeratu. Pripravljalna dela smo pričeli v jun iju 1970, zadnja stanovanja pa predali investitorju v de­ cembru 1972. UDC 728.2,011.26 G R A D BE N I V ESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) NR. 1, P P . 16—19 M atjaž S tegu - F rance Zupančič: DWELLING HOUSE S-3 IN THE COMMUNITY SM-1, THE CENTER OF MOSTE IN LJUBLJANA The entity of th e C enter of Moste in L jub ljana is situated a t the crossing-point of Zaloška and P ro le­ ta rsk a street. In the period from 1970 to 1971 th e p ro­ jecting bureau of the E n te rp rise “P ion ir” p repared the p lans for the dw elling un ity S-3. The building house contents 256 dw elling un its in 6 separated ta ll bu il­ dings. The en tity erection w as going on in four con- tinous phases. The pro jec t p reparing, th e bu ild ing-site arrangem ent, and the p lan ing w ere the m ost d ifficu lt building tasks. The construction is executed in flow concrete, the bearing w alls a re m ade of p restressed concrete as w ell as th e fille r plates. The paper trea ts w ith all building details. v Ločni pri Novem mestu JOŽE G ABRIJELČIČ, D IPL. INŽ. polnjenje antibiotikov, za proizvodnjo m asti in si­ rupov te r obrat za kozmetiko in tehnične artikle. »Nova farm acevtika« ni le največji, temveč tud i najzahtevnejši objekt od vseh, kar jih je naše podjetje doslej zgradilo za »Krko«. Najzahtevnejši ne m orda toliko v konstrukcijskem pogledu, pač pa zaradi specifičnih pogojev kemično-farmacevtske industrije. Objekt je funkcionalno razdeljen v tr i dele: vhodno skladišče s pisarniškim traktom , osrednji proizvodni del ter skladišče gotovih izdelkov s pi­ sarniškim traktom . Najprej smo pričeli z gradnjo srednjega, proiz­ vodnega dela objekta v tlorisni velikosti 96 X 66 m. V drugi fazi je bilo zgrajeno vhodno skladišče s pisarniškim traktom in strojnico. Na koncu pa je prišlo na vrsto skladišče gotovih proizvodov s pi­ sarniškim in garderobnim traktom te r strojnico II. Delo na objektu »Nove farm acevtike« je trajalo dve leti in pol. Pripom niti pa je treba, da je bil osnovni pro jek t nepopoln. Med samo gradnjo je prišlo do številnih dopolnitev in sprememb, kar je vplivalo, da se je čas gradnje podaljševal. P isarni- ško-garderobni trak t te r skladišče gotovih proiz­ vodov sta v celoti sprem enjena: nam esto jeklene konstrukcije po prvotnem projektu im ata arm ira­ nobetonsko. Precej so bili sprem enjeni tudi tlaki in predelne stene v proizvodnem delu. Proizvodni del, ki je naj večji, je v konstruk­ cijskem pogledu jeklena konstrukcija s sistemom prim arnih in sekundarnih strešnih nosilcev, ki leže na stebrih. Na spodnji del paličnih nosilcev je p ri­ trjen lahek strop iz alum inijaste pločevine, ki obe­ nem ločuje spodnji, proizvodni del od zgornje, in­ štalacijske etaže. V inštalacijski etaži je speljan pretežni del inštalacij, ki so zelo obsežne in zahtev­ ne. Obodne stene so zgrajene iz siporex bloketov. Znotraj proizvodnega dela so nekateri prostori zaradi tehnoloških zahtev izvedeni z betonsko ploščo npr. sterilni prostori, v katerih m ora biti popolnoma sterilna atmosfera. Zaradi narave dela v kem ično-farm acevtski industriji je bila posebna pozornost posvečena iz­ biri ustreznih tlakov. V večini prostorov, k je r ob­ staja možnost močenja ta l s kislinami in lugi, je bil izveden aralditni tlak. Položen je na betonski tlak MB 300. Kaže da je bila izbira tlaka pravilna. V drugih proizvodnih prostorih, k jer ni nevarnosti dotika s kislinami in lugi, je b il uporabljen durolit. V nekaterih prostorih so bile položene tudi do kisli­ ne odporne ploščice Högenas in keram it. Osvetlitev prostorov je v celoti izvedena z um etno svetlobo. Zaradi boljšega počutja zaposle­ nih na delovnem mestu je bila posvečena velika pozornost pravilni izbiri barv, torej pravilni kom­ binaciji barv tlakov in sten. P ri tem delu je sode­ loval prof. dr. A. T rstenjak in rezultati so prese­ netljivo ugodni. P ri gradnji so bili uporabljeni nekateri novi m ateriali, uvoženi iz Nemčije, in sicer alum inijasta streha, strop in fasada. Streha je iz dveh plasti alum inijaste pločevine Aluform Standard, vmes pa je toplotna izolacija iz tervola. Sendvič se m ontira na mestu samem. Posebnost je to, da je zgornji sloj po dolžini iz enega kosa = od slemena pa do priključka na žleb. Dolžine so seveda točno po specifikaciji. Doslej se je pokazalo, da je zgornji sloj pretenak in zelo ob­ čutljiv za mehanske poškodbe. Stropi so iz trapezne alum inijske pločevine, spodaj lakirane. Montaža je bila zelo hitra, ker smo plošče direktno (s streljanjem ) pritrjevali na se­ kundarne strešne nosilce. Sl. 1. V iso k o reg a ln o sk la d išče em b alaže v L očn i S l. 2. » N ova fa rm a cev tik a « . V h od n o sk la d išče (lev o ), p ro izv o d n i p rostori (v sred i) in sk la d išče g o to v ih iz d e lk o v (desno) Fasada vhodnega skladišča in skladišča gotovih izdelkov je izvedena z montažnimi alum inijskim i ploščami »Normco.« Fasada je zelo lepa, razgibana. Znotraj so plošče obložene s samogasnim okipor- jem zaradi toplotne izolacije. Tudi tu je po vsej dolžini element iz enega kosa in je m bntaža zato dokaj hitra. Skladišče gotovih izdelkov je razdeljeno na dva dela: ekspedit je arm iranobetonska konstruk­ cija, visokoregalno skladišče končnih izdelkov pa je jeklena konstrukcija. P ri gradnji visokoregalne- U D K 69.059.5 G R A D B E N I VESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ST . 1, STR. 19—21 Jože G abrijelčič: GRADNJA »NOVE FARMACEVTIKE« V LOCNI PRI NOVEM MESTU SG P »Pionir« je v zadn jih letih zgradilo za to v a r­ no farm acevtsk ih in kem ičnih izdelkov »K rka« v Loč­ n i p ri Novem m estu večje število objektov. N ajvečji in naj novejši objekt je t. i. »Nova farm acevtika« s š ti­ rim i obrati: ob rat za proizvodnjo in jekcijsk ih raztopin, o b ra t za aseptično po ln jen je antibiotikov, ob rat za p ro­ izvodnjo m asti in sirupov in obrat za kozm etiko in tehn ične artik le. Č lanek podrobno obravnava pogoje te specifične in zahtevne gradnje. ga skladišča smo imeli težave s fundiranjem zaradi nehomogenega kraškega terena. Uporabili smo franki pilote z dopustno obremenitvijo 55 ton na pilot. Izbran je bil nakladalnik firm e B ütner s talnim vodenjem; upravljanje je polavtomatsko, v območ­ ju prenosnice pa v celoti avtomatsko. Dokončane so bile tudi vse dovozne ceste, pla­ toji, pa tudi hortiku lturna ureditev okolice. Tako tvori objekt skupaj z urejeno okolico lepo, zaklju­ čeno celoto. UDC 69.959.5 G RADBENI V E ST N IK , L JU B L JA N A , 1973 (22) NR. 1, PP . 19—21 Jože G abrijelčič: THE BUILDING OF THE “NEW PHARM ACEUTICS” IN LOCNA AT NOVO MESTO In last years the Building E n terp rise “P ion ir” con­ structed g rea te r num ber of objects fo r the factory “K rk a” in Ločna near Novo mesto. The g reatest and the m ost m odem object is the »New Pharm aceutics« w ith four p lan ts: the p lan t for in jection em ulsion production, th e p la n t fo r antibiotic filling, the p lan t for cream s and syrups, th e p lan t fo r cosmetic and technical products. The paper deals w ith details of th is specific and difficult building work. Termalno kopališče v Šmarjeških toplicah UDK 725.73 m i h a J a l o v e c , g r a d b . t e h n . G radnja term alnega kopališča v Šmarjeških toplicah, ki je tra ja la leto dni, je predstavljala za naše operativce precej trd oreh. Največje težave nam je povzročalo tem eljenje bazena. Kopališče je locirano v dolini potoka Dolnice ob starem bazenu. To lokacijo je narekovala pred­ vsem term alna voda in delno odm aknjenost kopa­ lišča od prom etnega vrveža. Kopališče je namreč namenjeno predvsem gostom iz hotela. Kot kopa­ lišče odprtega tipa ga bodo uporabljali le toliko Časa, dokler ne bo zgrajen nov športni bazen olimpijskih dimenzij, ki bo lociran na čisto drugem koncu. Zgrajeni bazen im a posebno obliko: vogali so podaljšani v krake, v katerih kopalci lahko po­ čivajo. Za to lokacijsko območje so bile predhodno opravljene hidrogeološke raziskave. Tu nas seveda najbolj zanima geološka sestava tal. Raziskave so Sl. 1. S itu a c ija pokazale, da je dolina napolnjena s holocenskimi sedimenti, pobočja okoliških vzpetin pa sestavljajo triadni, dolomitni, ju rsk i in kredni apnenci. Ho- locenske naplavine v dolini potoka sestoje v zgor­ njem sloju iz sivkastozelene barske gline, ki je po­ nekod tako pomešana z organskimi ostanki, da je podobna šoti. Poleg tega je glina še močno nasičena z vodo. Vodostaj v v rtinah je bil različen. Dokaz, da to ni bila talna voda, je v tem, da je b il vodo­ staj v vrtin i neposredno ob potoku za 80 cm višji od gladine potoka. Spodnji sloj naplavin tvorijo peski različne granulacije. Pod tem slojem, na globini 5 do 8 m, pa so kredni apnenci. Iz tega je razvidno, da je bil teren zelo neugoden za temelje­ nje težkega arm iranobetonskega bazena, ki ga je bilo treba z vodnjaki povezati s trdno podlago. Širokega izkopa gradbene jam e ni bilo mogoče izvesti z običajno težko m ehanizacijo zaradi slabe nosilnosti tal. Zato smo uporabili bager Priestm an, lažje izvedbe, ki im a širše gosenice. Najtežje je bilo kopanje vodnjakov do globine 5 do 7 m v be­ tonskih ceveh 0 120 in 140 cm. K opanje je bilo Sl. 3. P o g led n a c e lo tn i b a zen v Š m a rješk ih T op licah ročno ob uporabi vodnih črpalk zaradi stalnega do­ toka mrzle in term alne vode. Da bi zm anjšali dotok vode, smo izvir term alne vode zajeli in s cevmi spe­ ljali v bližnji potok. Dodatne težave je povzročalo tud i posedanje vodnjakov izven osi zaradi Žitkih tal. Za betoniranje talne plošče bazena je bilo po­ trebno doseči stabilna tla. Tla sestoje iz meljaste gline, pomešane z organskimi snovmi, ki je mehke konsistence (holocenski sedimenti), in so zaradi pri­ mešanega peska nehomogene sestave. Ta sloj sega 5 do 7 m globoko. Na dnu pa je apnenčastodolo- m itna podlaga. Talna plošča bazena v tlorisnih izm erah 55 X X 33 m leži na arm iranobetonskih nosilcih, ki stoje zaradi nestabilnih tal na betonskih vodnjakih v osni razdalji 6,70 m. Da se tla ne bi podajala p ri razm erom a m ajhni obremenitvi arm iranobetonskih nosilcev in plošče U D K 725.73 G R A D BEN I V E ST N IK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ST. 1, STR. 22—24 Miha Jalovec: TERMALNO KOPALIŠČE V ŠM ARJEŠKIH TOPLICAH G radnja term alnega kopališča v Š m arješk ih Topli­ cah je tra ja la leto dni. P red stav lja la je zelo težavno nalogo, zlasti zaradi tem eljen ja bazena. O pravljene so bile vse hidrogeološke raziskave, k i so pokazale kom ­ plicirano sestavo ta l in močno nasičenost z vodo. Za­ rad i slabe nosilnosti ta l n i bilo mogoče izkopa g rad­ bene jam e opraviti z običajno težko m ehanizacijo. Č la­ nek podrobno prikazu je prob lem atiko tem eljen ja in gradnje. te r zaradi v ibriranja betona p ri vgrajevanju (be­ toniranju) vsaj 48 ur, so b ili potrebni posebni uk re­ pi. Pod nosilce plošč smo zabili »viseče- hrastove pilote, dolge 1,50 do 2,50 m v razdalji po 80 cm. Na te pilote se je postavil opaž, ki je ostal' v terenu po zabetoniranju. Ostalo površino mehkega zemlji­ šča smo morali najprej u trd iti s plastjo peščenega filtra debeline 15, cm, nato pa še s 25 cm plastjo gramoza. Zadnjo plast smo zvibrirali z lahkim vi- bromaksom majhnega vibracijskega učinka. Plošča je bila izdelana s pomočjo črpalke za beton, da ni prišlo do prevelike neposredne obremenitve talne podlage. P ri tem eljenju garderobe, sanitarij in drugih spremljajočih prostorov ni bilo posebnih proble­ mov, ker je bil objekt lociran tik ob pobočju hriba, k je r je trdna podlaga (apnenec) precej bliže po­ vršini, tako da je delo potekalo v norm alnih raz­ m erah. U D C 725.73 G R A D B E N I V ESTN IK , L JU B L JA N A , 1973 (22) NR. 1, P P . 22—24 M iha Jalovec: THE THERMAL BATHING-ESTABLISHM ENT IN ŠM ARJEŠKE TOPLICE The building of the rm al bath ing-estab lishm ent in Šm arješke Toplice lasted one year. This w as a very d ifficu lt building task, especially the basin foundation. The hydro-geological researches indicated a com pli­ cated soil composition and a strong w ate r satiation. Because of defficient bearing capacity of soil it w as n o t possible to do the excavation by the help of the heavy m echanization. The pap e r trea ts th e m ost foun­ dation and building problem s. Značaj metode »Direct costing« pri podjetju SGP »Pionir« v Novem mestu UDK 69.002 (Direct costing) I. Splošno o metodi »direct costing« Veliko je dejavnikov, ki povzročajo, da je gradbeniška panoga zelo kom plicirana. Zaradi tega so pred organe vodenja in uprav ljan ja postavljene še dodatne naloge, ki zahtevajo nove napore pri organizaciji gradbenih podjetij. Težave se pojav­ ljajo zlasti na področju p lan iran ja prodaje, proiz­ vodnje in financ te r na področju kontrole in obra­ čuna teh dejavnosti. Kot izredno učinkovita m etoda načrtovanja in kontroliranja poslovne dejavnosti podjetja se zad- JA N E Z GABRIJELČIČ, D IP L . OEC. nje čase povsod po svetu in tudi p ri nas uveljavlja m etoda »direct costing« ali m etoda direktnih stro­ škov. To je dejansko neke vrste poslovni pripo­ moček, ali kot ga s tujko imenujemo, »management support«. Metoda tem elji na zakonitosti gibanja stroškov glede na obseg poslovanja. Koristna je v tem smislu, ker omogoča, da lahko iz številnih va- ria t v poslovnem procesu oziroma procesu odloča­ n ja izluščimo na sorazm erno enostaven način n a j­ boljšo rešitev. Metoda vnaša s pomočjo svojih elementov pla­ n iran ja in kontroliranja poslovanja veliko jasnost v ekonomsko poslovno dogajanje podjetja, kar omogoča zelo točno in objektivno ugotavljanje te r form iranje odgovornosti za posamezne subjekte po­ slovanja podjetja. Nekatere načelne karakteristike oziroma pred­ nosti metode »direct costing«, ki so obenem tudi vzroki, da se je naše podjetje odločilo za to meto­ do, so naslednje: 1. P laniranje in obračun sta enostavnejša in razum ljiva tudi tehničnim kadrom« in direktnim proizvajalcem. 2. P ri nihanju obsega poslovanja so popolnoma jasne posledice, ki jih povzročijo fiksni stroški. 3. Pokritje kot razlika med prodajno ceno in direktnim i stroški v kalkulaciji po posameznih pro­ izvodnih učinkih je m anevrski prostor, ki omogo­ ča elastično politiko cen p ri posameznih stopnjah zasedenosti kapacitet. 4. Analiza poslovanja je mnogo nazom ejša, možna je uporaba različnih grafičnih m etod in m etod operacijsko m atem atičnih raziskav, ker so k rite riji pokritja in direktnih stroškov zelo realen pripomoček za določanje optimalnega modela po­ slovanja. 5. Kontrola poslovanja po posameznih nosilcih odgovornosti in poslovnih enotah je učinkovita in enostavna. 6. Naloge in odgovornosti za posamezne ele- niente rezultatov poslovanja, kot so masa pokritja, obseg realizacije, direktni stroški, posamezni fiksni stroški in čisti finančni rezultat, se lahko zelo enostavno razmejijo, k a r usm erja k boljšem u po­ slovnemu rezultatu. 7. Obveščanje vodstvene s tru k tu re v podjetju je ekspeditivnejše in vsebinsko boljše, ker posa­ mezni vodja dobi le nekaj pomembnih podatkov o poslovanju, na katere je sam tudi lahko vplival in je zanje odgovoren. 8. Selekcija problemov glede na pomembnost omogoča s pomočjo metode »direct costing« vse­ binsko uspešnejše vodenje poslovanja, h itrejše od­ ločitve in objektivne poslovne zadolžitve. 9. Samoupravnim organom in vodstvu podjetja so is pomočjo te metode poročila o rezultatih po­ slovanja razumljivejša. 10. Zaloge se vrednostno izkazujejo samo po direktnih stroških, kar daje realnejšo sliko o fi­ nančnem rezultatu posameznega obdobja in boljšo perspektivo, ker vrednotenje zalog ni fiktivno in se ne morejo skrivati izgube. 11. Nova metoda v gradbeništvu oziroma pri SGP »Pionir« Metoda »direct costing« se je pokazala za zelo uporabno tud i p ri praksi našega podjetja, predvsem pri kontroli poslovne učinkovitosti posameznih gradbišč oziroma objektov in p ri poslovno-komer- cialni politiki podjetja kot celote. Po tej metodi namreč ni osnovni kriterij uspešnosti gradbišča ali objekta čisti finančni rezultat, am pak je mnogo važnejše merilo za uspešno, ekonomično in racio­ nalno poslovanje rezultat glede na d irektne stroške. Za gradbišče je torej mnogo objektivne j še me­ rilo uspeha prihranek pri d irektnih stroških glede na predračun, kot pa doseženi finančni rezultat. Le-ta je lahko tudi plod več ali manj uspešnega komercialnega dogovora, na katerega posamično gradbišče ne mlore vplivati, kar je rezu lta t poslovne politike celotnega podjetja. Sl. 1. D e lo v m eh a n o g ra fsk em cen tru S to metodo smo torej zelo jasno precizirali nosilce odgovornosti za posamezne elemente po­ slovanja. V prim erjav i s prejšnjo prakso nam je metoda »direct costing« prinesla čista m erila za elastično komercialno politiko in politiko form iranja cen s ciljem1, da se maksimizira dosežena masa pokritja in čistega finančnega rezultata. Izredno pomembno je tudi dejstvo, da nam je metoda »direct costing« omogočila prim eren instrum entarij za boljše stimu­ lativno nagrajevanje. III. Nekaj važnejših parametrov, ki jih upo­ rabljamo pri »direct costingu« 1. Pod kategorijo bru to realizacija spadajo na­ slednji pojm i: — eksterna realizacija gradbenih sektorjev, kamnolomov, gramoznic, betonarn, projektivnega biroja, mehansko-kovinskega obrata, lesnega obrata in strojnega parka te r — prodaja trgovskega blaga in odpadkov. Če od b ru to realizacije odštejemo stroške za komunalno oprem ljanje zemljišča, obresti, projek­ tov itd., dobimo neto realizacijo. 2. P okritje I je kategorija, ki označuje razliko med neto prodajno vrednostjo oziroma neto reali­ zacijo te r direktnim i stroški — variabilnim i stroški za eksterno realizacijo podjetja. S to razliko se po­ krivajo vsi fiksni stroški podjetja, ostanek pa je planirana akum ulacija (čisti finančni rezultat). Pokazovalec mase pokritja I je zelo pomem­ ben in pom eni področje odgovornosti za prodajno službo. Kolikor ustvari prodaja p ri planiranih di­ rektnih stroških ugodno maso pokritja I, je zaradi stalnosti fiksnih stroškov tud i čisti finančni rezultat ugoden. P ri tem pa ni nujno, da m ora prodaja, če tržišče ne dopušča, p ri vseh objektih oziroma sto­ ritvah doseči tud i m aksimalno stopnjo pokritja I in da se m orajo vsi objekti oziroma storitve pro­ dajati po planski kalkulativni p rodajni ceni. Vztra­ jan je p ri visokih cenah in visokih stopnjah pokritja in odpovedovanje naročil je napačno, če teh ob­ jektov oz. storitev ni mogoče nadom estiti z renta- bilnejšimi. Če namreč za take objekte oz. storitve ni nadom estila in so na voljo razpoložljive zmog­ ljivosti, je napačno, če le-te odklanjamo, ker v tem prim eru ne pokrivajo nobenih fiksnih stroškov, ki bi jih sicer pokrili že takoj, ko bi bile njihove cene samo malo višje od direktnih stroškov. Vsi fiksni stroški nam reč podjetju ostanejo in je prodaja preostalih proizvodov oz. storitev z n ji­ mi relativno bolj obremenjena, tako da je finančni rezultat slabši, kot bi sicer bil. Tako se ob določe­ nih pogojih izplača prodajati proizvode oziroma storitve, ki so sicer na videz nerentabilni. Odgovornost prodajnih služb za pokritje I je torej upravičena. S kalkulacijo po direktnih stro­ ških je prodaji dan večji m anevrski prostor za odlo­ čanje o cenah in prodaji glede na obstoječo zasedbo zmogljivosti. 3. Pokritje II je razlika med pokritjem I in fiksnim i stroški gradbenih sektorjev, obratov in projektivnega biroja. S tem pokritjem se na nivoju podjetja kot celote pokrivajo fiksni stroški uprave in strojnega parka ter p lan irana akum ulacija pod­ jetja. Pokritje II se lahko ugotovi še na nivoju po­ samezne ekonomske enote, m edtem ko je pokritje III skupno za celotno podjetje, ker so tudi fiksni stroški uprave skupni za celotno podjetje. 4. P okritje III je posebna kategorija, ki vse­ buje razliko med pokritjem II in fiksnimi stroški uprave podjetja te r strojnega parka. Z drugim i besedami: ta razlika je čisti finančni rezultat — dobiček podjetja. 5. Stopnje posameznih pokritij so analitični pokazovalci in pomenijo odstotek planirane mase posameznega pokritja v planirani neto prodajni vrednosti. 6. Prag rentabilnosti je zlasti zanimiv pokazo­ valec, saj določa enega najpom em bnejših trenutkov v poslovanju podjetja. Izraža nam reč vrednost re ­ alizacije, p ri kateri so pokriti vsi fiksni in vari­ abilni stroški podjetja. Takoj ko prodaja preseže to planirano višino, začne podjetje, pod pogojem, da so dejanski stroški enaki planskim, ustvarja ti čisti finančni rezultat. P ri tej točki se pričneta torej dve kategoriji, ki s ta alternativni: ali izguba ali dobiček. IV. Zaključek Lahko rečemo, da je nova metoda pognala v podjetju že trdne korenine. Vsi tisti, ki jo uporab­ ljajo, čutijo, da je to dejansko pripomoček in p re­ cejšen napredek v prim erjavi s prejšnjim načinom poslovanja. K er smo uvajan je nove metode kombi­ nirali še z elektronsko obdelavo podatkov, smo tudi s tem pridobili na h itrosti in natančnosti. Tako smo v precejšnji m eri zm anjšali konfliktne situacije, ki so bile d irektna posledica neadekvatnega načina poslovanja. K er je postal sistem obračuna po metodi »di­ rect costing« bolj razum ljiv, se je s tem povečala zainteresiranost in m otiviranost odgovornih. S tem pa je bilo doseženo tisto, k čemur si prizadevajo vsa načela sodobne ekonomike, ki pravijo, da mo­ ram o pospeševati porajanje novih idej, da moramo težiti k integraciji proizvodnega procesa in stim u­ lira ti zainteresiranost zaposlenih za boljše rešitve. U D K 69.002 (D irect costin g) G R A D B E N I VESTNIK , L JU B L JA N A , 1973 (22) ST . 1, STR. 24—27 Ja n ez G abrijelčič: ZNAČAJ METODE »DIRECT COSTING« P R I POD JETJU SGP »PIONIR« V NOVEM MESTU K ot učinkovita m etoda načrtovan ja in kon tro lira­ n ja poslovne dejavnosti pod je tja se v zadnjem času povsod po svetu in tud i p ri nas uveljav lja m etoda »d irec t costing« ali m etoda d irek tn ih stroškov. To je odličen poslovni pripomoček, ki ga s tu jo besedo im e­ nu jem o »m anagem ent support«. M etoda tem elji na zakonitost g iban ja stroškov glede n a obseg poslovanja. A v to r obravnava uvedbo in uspešne rezu lta te te m e­ tode p ri SGP »Pionir« v Novem mestu. iz naših holehtivov ZA UVOD — VABILO K SODELOVANJU G radbeni vestn ik ob jav lja že peto leto pod skup­ n im naslovom IZ NAŠIH KOLEKTIVOV zgoščene in fo rm acije o pom em bnejših dogajanjih v delovnih organizacijah gradbeništva. Č lani ZGIT, k a terim je GV predvsem nam enjen, so na ta način sproti sezna­ n je n i s številnim i novicami, iz katerih zvedo zanim i­ vosti o p ro jek tih in izgradnji mnogih, tehnično zah tev ­ n ih objektov, o težavah, k i neizogibno p ri tem nasto ­ pajo, o uspehih, neuspehih in problem ih delovnih ko­ lek tivov itd. Ti kratk i, čeprav skopi sestavki so jim dobrodošli, saj jih nekako bolj povezujejo kot g radbe­ n ik e in jim večkrat koristijo tudi p ri n jihovem stro ­ kovnem delu. Tako m i povedo, če v razgovoru z njim i nanese beseda tud i na cit. naslovno rubriko. N a vprašanje, ali jim rubrika , tak šna ko t je, za­ dostu je oziroma kaj predlagajo , da b i b ila še boljša, p a povedo, da si želijo še večjo pestrost. Zakaj se om e­ ju je m samo na nekatera podjetja , saj so tud i še druga, nedvom no enako uspešna in b i bile vesti iz n jihovega dela enako zanimive. Ta n jihova sicer skrom na želja je p ra v gotovo upravičena in tud i precej u resničljiva, če m i boste, spoštovani inženirji, arh itek ti, tehn ik i in d rug i — p ri tem pomagali. Doslej so nam reč posam ezni sestavki ru b rik e GV — IZ NAŠIH KOLEKTIVOV nasta ja li tako, da sem vestno p reb ira l vse in te rne časopise te r glasila tis tih g radben ih podjetij, k i jih sploh izdajajo in iz n jih po­ vzem al najprim ernejše. Teh časopisov ni veliko in zato č ita te v GV le novice iz »Gradisa«, »Slovenija cest«, »Gorice«, »Ingrada«, »S tavbenika« Koper, »S tavbarja« , »Konstruktorja,«, »Gradišča« Cerknica, »Prim orja« in m orda še katerega. Iz svojega »zelnika« sem včasih dodal še kakšno inform acijo iz razn ih sestankov ipd. iz delokroga B iroja g radbeništva Slovenije, k je r delam in — konec! Več sam ne zmorem, n iti si inform acij n e sm em izm išljati. Zato apeliram tud i na vaše osebno sodelovanje in n a sodelovanje vaše delovne organizacije na podlagi nasledn jih ugotovitev in predlogov: 1. R ubriko IZ NAŠIH KOLEKTIVOV v G radbe­ nem vestn iku je potrebno in tud i mogoče h itro in p re ­ cej popestriti in izboljšati. 2. P ošljite s tem v zvezi takoj vaše konkretne pripom be, želje in predloge. 3. Redno pošiljajte vsa in terna glasila, a lm anahe in druge publikacije vaše delovne organizacije v 1 iz­ UDC 69.002 (D irect costin g ) G RADBENI V ESTNIK , L JU BL JA N A , 1973 (22) NR. 1, P P . 24—27 Janez G abrijelčič: THE “DIRECT COSTING” METHOD IN THE ENTERPRISE “PIO N IR” IN NOVO MESTO In the last tim e everyw here on th e w orld and also in our country is valuated the “d irect costing” method, it m eans the m ethod of d irect costs. I t is a perfect busi­ ness means, nam ed in english language “m anagem ent support”. This m ethod is found on the regu larity of costs according to the activities ex tent. The au thor deals w ith in troduction and resu lts of “d irect costing” m ethod in the Building E n terp rise “P ion ir” in Novo mesto. vodu (ne glede na to, ali so tiskane ali n a kak drug način razmnožene). 4. K jer tega nim ajo, naj nekdo prostovoljno ali pa po službeni zadolžitvi v pod je tju prevzam e obvez­ nost, da bo redno, en k ra t na mesec sestavil in poslal k ra tk e sestavke, za ka tere meni, da so p rim ern i za objavo v tej ru b rik i GV. Seveda je ozirom a bo takšna zadolžitev zelo dobro­ došla tud i v delovnih organizacijah iz toč. 3. 5. Glede vsebine pride v poštev vse, k a r zanim a čimveč bralcev GV. P redvsem so to gradbeno-tehnični, ekonomski, organizacijski in d rugi sestavki iz vsak­ dan je prakse, dela te r uspehov v gradbenih , m ontažno- instalacijsk ih te r pro jek tivn ih podjetjih , pod je tjih za gradbeno-zaključna dela, proizvodnjo g radbenih m a­ terialov, elem entov ali opreme, itd. S estavek m ora b iti kratek , vendar vsebinsko zgoščen in celovit. Osnovno vodilo naj bo: po vsebini in obliki ta k sestavek, k ak rš­ nega si v tej ru b rik i vi želite od drugih. 6. Vse od tč. 2 dalje našteto pošljite na moj naslov: Bogdan M elihar — Biro g radbeništva S lovenije, L jub­ ljana, T itova c. 25 a (telefon 310 377). Š e en k ra t priporočam bralcem in organizacijam , v katerih delajo, da predloge proučijo in se odločijo za organizirano, redno sodelovanje. To ne bo pretežko, čeprav je res, d a smo gradbinci »slabo pism eni«, k a r nam pa zelo škoduje. Ne gre za n ikak ršne vrhunske članke, tem več le za preproste, resnične, ažurne in k ra tk e sestavke, ki bodo v vaše in d rug ih zadovoljstvo prispevali k boljši in h itre jš i inform iranosti. L e-ta pa je dostik ra t zelo pom em bna tud i za poslovni uspeh, česar ne kaže podcenjevati. Cilj je to rej znan in z ne- prezahtevnim skupnim delom ga bomo lahko u resn i­ čili. B o g d a n M elihar 25-LETNICO SO PRAZNOVALI O SGP »SLOVENIJA CESTE« LJUBLJANA U stanovljeno je bilo z odločbo v lade LR Slovenije 27. II. 1947 kot GRADBENO PO D JETJE ZA CESTE LRS. Z arad i nestalnega in v estiran ja v ceste in druge objekte nizkih gradenj je podjetje v ju liju 1953 raz­ širilo svojo dejavnost tud i na visoko gradnjo in se preim enovalo v SGP »SLOVENIJA CESTE«. Izredna aktivnost tega ko lektiva je bila p rikazana tako ob ju ­ bileju, kakor tud i sproti v dnevnem in strokovnem tisku, z n jihovim i lastn im i filmi, d iapozitivi in foto­ kopijam i, v RTV in še v n jihovem časopisu KOLEK­ TIV, iz katerega je tud i GV povzem al najpom em bnejše inform acije. V endar je tu le treb a poudariti, da je pod­ je tje v 25 le tih trdega dela vseh svojih delavcev, stro ­ kovnjakov, vodstva in sam oupravnih organov zgradilo na cestah 826 km spodnjega te r 1.062 km zgornjega ustroja , skoraj 700.000 m 2 razn ih drugi ureditev , p lato­ jev in park irišč , 3.000 m predorov, 2.050 m mostov, nad 13 km železniških te r drugih prog, 686.000 m 2 asfaltne u trd itve letališč, 11.000 m kanalizacije, 1,8 m ilijona m 2 litoasfaltnega tlaka, proizvedli so 3,8 m ilijonov ton asfaltn ih in zgradili nad 200 industrijsk ih , športnih, letališčnih, stanovanjskih in drugih objektov. N ašteti objekti so b ili zgrajeni v ožji in širši do­ m ovini te r v tu jin i in večji del p redstav lja jo najsodob­ nejše dosežke tako v tehnologiji kot v kvaliteti. V 25 le tih prehojena pot SGP »SLOVENIJA CE­ STE« je b ila torej zares uspešna. Š tev ilna pom em bna priznanja pa dokazujejo, da se je ko lek tiv razvil v so­ lidno delovno skupnost, k i je danes sposobna p ravo­ časno in kakovostno izvršiti tu d i n a jtež je naloge. O SGP »STAVBENIK« KOPER 9. decem bra 1972 je bilo v koprskem gledališču svečano, jub ile jno zasedanje delavskega sveta tega edinega obalnega gradbenega podjetja . K akor večina drugih, je tud i nekdan ji EDILIT pričel obnav lja ti objekte v glavnem le s pomočjo rok, lopat in sam okolnic. S poznejšo združitv ijo z drugim i tak ra tn im i sorodnim i podjetji obalnega področja te r v Ilirsk i B istrici je nasta l današnji, več ko t tisoččlanski kolektiv z le tn im bruto dohodkom 120 m ilijonov d in a r­ jev. Več kot 700 najrazličnejših objektov, ki so jih zgradili, je povsem sprem enilo podobo slovenske obale. P a tud i v L jub ljan i, še zlasti v Šiški in B ežigradu se močno uveljav lja jo njihovi stanovan jsk i te r drugi ob­ jekti. Razvoj pod je tja in najpom em bnejši zgrajeni ob­ jek ti so lepo prikazan i v posebnem jub ile jnem alm a­ nahu. Za uspehe pa je bilo v p retek lih 25 le tih potrebno vložiti veliko truda, žuljev in res požrtvovalnega dela zlasti še, če upoštevam o, v kakšn ih izredno težkih k a ­ drovskih in drug ih pogojih so b ili doseženi. To pa je obenem že tu d i jam stvo, da bodo vsi člani tega ko lek­ tiva tudi ju tr i znali u b ra ti pravo po t do še pom em b­ nejših uspehov. DELOVNI SKUPNOSTI SGP »SLOVENIJA CESTE«, LJU BLJA N A IN SG P »STAVBENIK« KOPER ISKRENO ČESTITAMO IN JIM A ŽELIMO VSE N A JBOLJŠE TUDI V PRIHODNJE! DRUŽINA »KONSTRUKTORJA« SE JE ŠE POVEČALA P uspešnem referendum u 6. dec. 1972, n a katerem so se delovni lju d je KONSTRUKTORJA — M aribor. POM URJA — M urska Sobota in GRADBENIKA — Lendava zavestno te r v veliki večini odločili, da bodo v prihodnje hodili skupno pot, se je d ružina K onstruk ­ torjev ih članov povečala n a 3100 zaposlenih. Kako je z delom v A vstriji V decem brski številki »GLASILO KONSTRUK­ TORJA« o tem berem o: »Do konca le ta m an jka še nekaj dn i in lahko smo zadovoljni z do sedaj opravljenim delom konstruk to r- jevcev v A vstriji. L etni p lan smo po vrednosti presegli že konec septem bra za 7 °/o. K tako dobrem u rezu latu je p rispeval zgodnji p ri­ četek del v tem le tu in pa tu d i izvajan je del na veli­ k ih objektih. Med največjim i objekti je h id roelek trarna n a Do­ navi v O ttenheim u, k je r g radbena dela že končujejo, in p rv a atom ska centrala v A vstriji v Zwentendorfu, k je r so dela šele postala razgibana. V iden je silovit napredek tehnike v zadnjem času. K onstruk to rjevo tu ne zaostajajo, am pak so cenjeni, k e r se h itro vklju-, čujejo tud i v najbolj kom plicirana izvajanja te r jim zato pogosto izrekajo pohvale. K er se leto bliža h koncu, je treb a reci še nekaj o p rip rav ah za naslednje leto. K on junktura v A vstriji kaže, da bo leto 1973 ugodno. Zato smo začeli že v ok tobru s p rip ravam i te r p redgovori za prevzem anje novih del, tako, da bomo že p red novim letom vedeli, za koliko se bo povečal obseg del v naslednjem letu.« Rekonstrukcija opekarne v Puconcih SG P »POMURJE« se je resno lotilo rekonstrukcije svojega obrata-opekarne v Puconcih. Investicijski p ro­ g ram se realizira, čeprav nekoliko počasneje. Zaradi ob jek tivn ih težav se je g rad n ja nove velike proizvodne hale zapoznila za 2 meseca. Vseeno je že pod streho in bodo zam ujeno nadoknadili in v jeseni 1973 bo pro­ izvodnja že stekla v novem sodobno oprem ljenem ob­ jek tu . Kaj bodo gradili pozimi v Pomurju K ot je razvidno iz že c itiranega GLASILA KON­ STRUKTORJA, im ajo delavci POM URJA za čez zimo p riprav ljenega dela več ko t dovolj, in sicer: »Plan, ki smo si ga postav ili za delo v zim skih m esecih na obstoječih ob jektih , je tak, da bomo lahko celotno delovno silo operative zaposlili. Predvidevam o, da bomo v zim skih m esecih nadaljevali z delom na naslednjih večjih ob jektih : trgovinsk i del shopinga v M urski Soboti, dela na poslovno stanovanjski zgradbi v M urski Soboti, dela na dveh stanovanjskih sto lpni­ cah v M urski Soboti, ad ap tac ija v Tovarni m lečnega p rah u v M urski Soboti, n o tran ja dela v restav raciji v M oravcih, dela v bolnišnici v Rakičanu, trip lex garaže v R adencih in dela v proizvodni hali A vtorem onta. N ajbolj k ritičen objekt je restav rac ija v M oravcih k je r smo z rokom v ostanku. Vsi navedeni objekti, k i jih bomo gradili v zim skih mesecih, bodo vidno n ap re­ dovali, k e r bomo imeli za to vse pogoje.« Z DRUGIH KONSTRUKTORJEVIH GRADBIŠČ Gradnja za trg V Ruskem k are ju smo že dokončali prvega od treh objektov in k ljuče stanovanj predali kupcem. V ob­ je k tu so tud i poslovni p ro sto ri Geološkega zavoda in Zavoda za raziskavo m ateria la in konstrukcij iz L ju b ­ ljan e te r p rostori SGP K onstruk tor. P red dnevom republike smo v Soseski S-21 do­ g rad ili zadnjo od petih stolpnic. V 10-nadstropnem ob­ je k tu je 88 stanovanj. Tako smo kupcem v tej soseski p reda li skupaj že 580 stanovanj. V planu so še tr ije objekti, od katerih je 1 blok s 152 stanovanji v gradnji. Kanalizacija na Tezenski Dobravi Skupščina občine M aribor je p rodala na Tezenski D obravi kom pleks parcel za individualno g radnjo in jih je takoj začela tud i kom unalno u reja ti. N aše pod­ je tje je začelo n a tem kom pleksu z gradnjo kanaliza­ cije in kasneje še vodovoda. Do sedaj smo zgradili ca. 3 km kanala in 2 km vodovodnega omrežja. Zgradili smo tudi nad 70 kanalskih jaškov iz m on­ tažn ih elem entov tipa »Nigrad«. Tak jašek je lahko zm ontiran v če trt ure, k a r p redstav lja ogromno p rido ­ b itev n a času. Z aradi naknadnih sprem em b pro jek ta in dodatnih del bomo z deli nadaljevali tu d i pozimi. V P rlek iji: gradim o za našega dolgoletnega inve­ s tito rja M arles, M aribor-L im buš novo proizvodno halo in energetski objekt. V rednost objekta z dodatnim i deli bo okrog 7,000.000 din, in to brez instalacijsk ih del. P roizvodna hala je betonska konstrukcija velikosti 97,00 X 36,50 m. Tem elji so točkovni, povezani z a rm i­ ran im i betonskim i parapetn im i nosilci. S tebri so iz arm iranega zidnega betona. Obodno je ra s te r 6,00 m. Vzdolžne sm eri sestoje iz treh ladij. V sredini sta dva betonska p rim arna nosilca, beton irana n a k ra ju sa­ mem, velikosti 0,40 X 1,80, in ležita na stebrih v osni razd a lji 21,00 m. Za krovno konstrukcijo služijo p red ­ nape ti Gradisovi predelčni nosilci MPP-12. Robni fa ­ sadni elem enti so m ontažni in težki 2800 kg. E nergetski objekt: t ra f o postaja, betonski silos v i­ šine 17,00 m, enonadstropna kotlovnica, ki je izdana s fasadno opeko in im a sam ostoječi Schiedlov dim nik v išine 25,00 m. P ri tem eljen ju smo im eli velike težave. P od proizvodno halo je potekala struga potoka Glo- betka, širine okrog 10,50 m, in je b ila v n je j voda v iši­ n e 3,00 m. V tej strugi so tem elji, tlo risna velikost je tu d i n ad 4,00 X 4,00 m. P od talna voda je vedno visoka. Ko so bile izkopane jam e za tem elje, je geom ehanik ugotovil, da so tla nenosilna te r je zah teval raziskavo ta l z v rtan jem . Med v rtan jem ta l je p rva poplava u n i­ čila vse izkope. Zalite in zasute so bile vse jam e za tem elje in jih je bilo treb a ponovno izkopati. Po prv i poplavi je p rišla d ruga — še hu jša ; ta k ra t so b ili te ­ m elji že zabetonirani in tu d i nekaj stebrov te r izvršen deln i zasip struge. D vakrat smo im eli uničeno žerjavno progo, da ne naštevam o drugega. K ljub velikim težavam in težkem u delu smo sp ra­ vili proizvodno halo pod streho v sedm ih in energetski ob jek t v šestih mesecih. Z roki res kasnim o, toda iz ob jek tivn ih razlogov. K er je gradbišče oddaljeno od M aribora 70 km in je p ro jek tan t v L jub ljan i, nadzorna služba pa im a sedež v M ariboru, smo m orali veliko problem ov in detajlov reševati sami. G radim o tud i v Križevcih, in sicer opekarno. V red­ nost del je 2,500.000 din. Zgradili smo tem elje za peč, dolžine 130,00 m, sedaj zidamo celice za sušilnice s treš­ ne in m odularne opeke. Delo je lepo, pod streho, suho in zah teva dobre zidarje z dobrim »očesom«, k er igrajo tu k a j vlogo m ilim etri, česar pa nismo vajeni. O betajo se nam dodatna dela, m azutna posta ja in tra f o po­ sta ja , pa še m orda kaj drugega. Živilski kombinat INTES V teh dnevih končujem o objekt proizvodne hale za k ru h in pecivo v In tesu . V rekordnem času smo1 zgrad ili objekt, k i bo predčasno predan investito rju . Tukaj smo prvič uporab ili za stropne om ete Bi- P u tz omet, s katerim smo bili zelo zadovoljni in ga bomo še naprej uporabljali, k e r im a odlične term ične lastnosti in je predvsem uporab ljiv za om et siporexa, česar ne m orem o trd iti za navaden promet. Gradbišče Ceršak V C eršaku smo začeli za tovarno lepenke grad iti novo kotlarno, podaljšek proizvodne hale, novo tra f o postajo in m azutarno. Pospešeno delamo p ro jek te za m ost čez rokav M ure, k je r bo K onstruk to r s svojim i strokovnjak i po­ ložil p rv i izpit v kom plicirani g radn ji mostov. Gradbišče bolnišnica Končno so po dolgih šestih le tih nadaljevali z iz­ gradnjo stolpnice v bolnišnici. O bjekt, na katerem se je že pošteno poznal zob časa, predvsem na strehi, se je močno sprem enil v tem k ratkem času, odkar de­ lamo. Im pol je vgrad il že več kot polovico alum inijastih oken, S likar pa je stavbo že pobarval. Največ problem ov smo im eli mi, k e r smo m orali za vse p rip rav iti viseče odre. Upamo, da bomo čim- prej začeli z no tran jim i deli in da bo objekt, k i bo v celoti rab il k iru rg iji, v le tu 1974 p redan svojem u n a­ menu. Gradbišče Pinus, Rače Proizvodna hala v P inusu je kom pliciran sistem nosilnega jeklenega skeleta, ki ga izvaja M etalna, z nosilnim i arm iranobetonskim i ploščam i, ki jih izvaja naše podjetje. K er p a ni mogoče nap rav iti plošč, p re ­ den ni postavljen skelet, kasnimo. Kopališče Pristan zgrajeno Naše podjetje je sprva prevzelo za 11 m ilijonov din obveznosti, pozneje pa še za dodatnih 5 m ilijonov din. Z delom smo začeli 12. ap rila 1971, pogodbene ob­ veznosti pa so bile izpolnjene v roku. Težave, s katerim i smo se srečevali, so bile stare znanke: izredno pom anjkan je cem enta, betonskega jek la in kvalificirane delovne sile v začetku gradnje te r neizvršene pogodbene obveznosti do izvajalca, ki so se kazale s tem, da je bila pogodba za instalacijska dela podpisana s trim esečno zamudo. To je zadržalo norm alno napredovan je n o tran jih gradbenih del. Mno­ go detajlov so reševali k a r sproti. Izredne težave pa so bile p ri izbiri razn ih m aterialov, npr. keram ike ali uvozne opreme. Sodelovanje s kooperanti je bilo z nekaj izjem am i na dostojni ravni, saj se je večina trud ila , da bi izpol­ n ila zahteve gradbincev in s tem svojo nalogo. Čeprav je s to otvoritvijo bilo izročeno svojem u nam enu le zimsko in san itarno higiensko kopališče te r se bo g radn ja še nadaljevala z izgradnjo letnega ko­ pališča, je že ta ob jek t velika pridobitev za delovnega človeka. P riso tn i p redstavnik i gospodarskih organizacij so ob o tvoritv i ugotovili, da so denarna sredstva bila dobro in koristno upo rab ljena te r da je začeto akcijo vredno nadaljevati. Naše pod je tje je s svojim i kooperanti dokazalo, da je sposobno izvaja ti še tako zapleteno gradnjo kvali­ tetno. V sekakor je kolektiv tega gradbišča v prv i v rsti poklican za n ada ljn jo izgradnjo sistem a kopališč v M ariboru. GLASILO KOLEKTIVA »GRADIŠČE« CERKNICA Zazidalni načrt za UNEC Z aradi pom em bnosti naselja glede n a prik ljuček na avtocesto je občinska skupščina spreje la zazidalni načrt za ta k ra j. S tanovanjska naselitev predvideva izgradnjo ind iv idualn ih hiš, k i je združena v dva n a ­ selitvena območja, južnega v sm eri p ro ti R akeku in severnega v sm eri pro ti Lazam. V obeh p rim erih gre za dopolnitev in razširitev obstoječe ind ividualne z a ­ zidave. S taro vaško jedro ob cesti P lan in a—Rakek, ki je še neokrnjeno, ostane tud i še v bodoče agrarno in je zanj predvideno, da ne b i m enjalo svoje oblike. Bodoči cen ter bo ležal m ed novo predvideno in staro cesto in bo vseboval trgovine, gostišče in ku ltu rn i dom. V zazidalnem načrtu je predvidena tudi izgrad­ n ja m otela ob p rik ljučku n a avtocesto. Posebej je do­ ločeno, da m orajo biti vse garaže v ob jek tu in da je prepovedano postav ljan je različnih dvoriščnih provi­ zorij e v. Doslej je imelo naselje Unec 107 stanovanjskih hiš, na novo predvidene zazidalne cone pa predvide­ vajo še 118 hiš tako, da bo v bodoče imelo naselje 225 hiš in kasneje okrog 900 prebivalcev. Otroški vrtec na Rakeku je dograjen Stavbo je gradilo naše podjetje, ki je za dogradi­ tev porabilo slabih šest mesecev. V začetku smo imeli povrhu vsega še velike težave z izredno trd im terenom in prestav itv ijo glavnega vodovoda, k i n i sm el pote­ kati p rav pod objektom. O bjekt je lociran na p la to ju nad obstoječo osnov­ no šolo Jožeta K ran jca Rakek. Oba ob jek ta bosta med seboj povezana s hodnikom, ker bo k u h in ja v vrtcu oskrbovala učence osnovne šole s toplo malico. Vrtec je zasnovan in dograjen sodobno in ima vse potrebne naprave in prip rave, k i se za take ob­ jekte zahtevajo pri nas. Stanovanjska bloka v Cerknici pod streho Dobrih p e t mesecev je minilo, odkar smo pričeli z gradnjo dveh 18-stanovanjskih blokov v Cerknici ob N otran jsk i cesti in že je ta p rede l Cerknice spre­ menil svoj videz. Konec m eseca avgusta sta bila oba bloka že pod streho. Vključeni v projekt GORNJI JADRAN V p ro jek tu G ornji Ja d ra n je vključeno tud i ob­ močje občine Cerknica. S trokovn jak i OZN, ki so skup­ no z našim i, domačimi, delali p ri izdelavi projekta, so določili š tiri področja, ki so pom em bna in turistično zanim iva za n ad a ljn ji razvoj in to : področje Rakovega Škocjana, C erkniškega jezera, p a rk a vključno z g ra ­ dom Snežnik in področje Slivnice, k o t zimsko šport­ nega centra. Za področje C erkniškega jezera in gradu Snežnik so že izdelani zazidalni nač rti, idejn i načrt pa je že izdelan za Rakov Škocjan in Slivnico. Iz dolgoročne o rien tacije tu rističnega razvoja prav tako pa tu d i v srednjeročnem program u razvoja ob­ čine C erknica je p rio rite tnega pom ena izgradnja si­ stem a Slivnice, ko t zaključnega cen tra. Ta vsebuje poleg sedežnice še š tiri sm učarske vlečnice, vse pa na 77 ha sm učišč s skupno dolžino 15.400 m sm učarskih prog. K apacitete, kot so naštete, so izračunane na 2500 sm učarjev. Zavod za turizem C erknica se je, kot nosilec tu r i­ stičnega razvoja, letos odločil, zgrad iti prvo fazo po­ stopne realizacije celotnega slivniškega kompleksa. O m enjena p rva faza p red sta v lja g radnjo vlečnice, ki se im enuje »Gradišče« in to po v rhu , kam or te p ri­ pelje vlečnica. N aprava je dolga 840 m im a vstopno postajo n a koti 670 m in izstopno posta jo na koti 840 m nadm orske višine. GRADNJA MOSTOV V CELJU Iz Ingradovega glasila povzemamo P rizadevan ja za zgraditev dveh novih mostov čez Savinjo, enega v Čopovi ulici te r drugega na Polulah, so b ila dolgotrajna. Na ja v n i razpis o gradnji mostov sta se p rijav ila Ingrad te r G radis. Investitor se je odločil za m osta v klasični izvedbi. Ob podpisu po­ godbe sta bila določena tu d i roka za dograditev; za Čopov m ost do 10. novem bra, za m ost v Polulah pa do 20. novem bra 1972. P ri tem niso bili všteti cestni prik ljučki. M osta za Ingrad je p ro jek tira l inž. V rabec iz L ju b ­ ljane. Razpisni pogoji so zahtevali, da m orata biti takšne konstrukcije, da lahko sk rije ta v n jih vse in sta ­ lacije. N ajdebelejša cev je b ila določena v prem eru 80 cm in je m orala b iti m on tirana med m ostovnim a nosilcema. N aslednji pogoj je b ila višina — spodnji del nosilca m ostu m ora b iti 50 cm nad visoko katastro fal­ no vodo. P rip rav lja ln ih del m ostu v Čopovi ulici smo se lo tili 8. m aja, v Polulah pa 26. m aja 1972. Težav ni m anjkalo . K vsem u tem u pa je dala svoj delež še Sa­ v inja, ki je zaradi deževja močno narasla in ovirala dela. S tem eljenjem m ostu v Čopovi ulici smo pričeli 25. m aja. Tem eljno peto je bilo treb a izvesti v andezit- nem grohu. Oba rečna tem elja je bilo treb a tem eljiti d irek tno v kam enino, k er je b ila struga brez prodca. Zaporo okoli tem eljev smo izvedli z glinastim nabo­ jem v posebnem opažu, k a r se je dobro uveljavilo. M edtem , ko se je del ko lek tiva boril s Savinjo pri izva jan ju tem eljenja, je d ruga skupina opravljala opažno konstrukcijo in elem ente za novi most. Dne 26. ju lija smo pričeli z opaženjem m ostne konstrukcije in dela opravili do 8. avgusta, n ak a r so železokrivci položili arm aturo. B etoniran je m ostne konstrukcije je bilo izvedeno 31. avgusta 1972. P ri tem smo uporabili sistem beto­ n ira n ja s črpalko za beton in dovoz betona z avto- m ikserji. K ljub težavam je b ila m asa betona ca. 350 m 3 zabeton irana v 28 urah . M ost v Čopovi ulici je b il po­ vsem razopažen 18. sep tem bra 1972. P ri nadaljn jem delu n a m ostu je imelo gradbišče velike težave in zastoje, saj je bilo precej preostalih del nerešenih in odvisnih od dokončne u red itve p ri­ k ljučkov cest in vseh instalacij. M ost v Polulah je im el tež je pogoje za tem eljenje, saj je tu reka globlja in im a prodnato dno. Zato je bilo potrebno globoko tem eljen je, k a r smo izvedli z betonskim i odprtim i kesoni, ka tere smo zabeton ira li n a p rej izdelanem delnem zasu tju struge. Tu je več­ k ra t tu d i n ara sla S av in ja opravila svoje uničevalno delo. T em eljenje je b ilo opravljeno 18. septem bra. M ost je b il z opažem in arm a tu ro p rip rav ljen za beto­ n iran je v enem mesecu. B etoniranje smo izvedli 6. novem bra na isti način v 22 urah . Razopaženje je bilo po šestih dnevih. P re ­ ostala so še m anjša dela, ki bodo zaključena v letu 1973. Investito r nam erava m ost v Polulah usposobiti začasno samo za prehod pešcev, k e r še nim a na voljo sredstev za izvedbo cestnih priključkov. Dela p ri u re ­ je v an ju cestnih in drugih prik ljučkov na m ostu v Čo­ povi ulici se nadalju jejo , n jih zaključek pa je odvisen od vrem enskih pogojev. B ogd an M elihar iz strokovnih revij in časopisov NASE GRADJEVINARSTVO — BEOGRAD, 1972. Št. 10—11 Dr. ing. J . H a h a m o v i č , prof. univ.: R azm atran je povodom godine kvaliteta. Str. 217—219. M gr. ing. A. A l u j e v i č : Prostorsko stan je term o- elastičnih napetosti z m etodo končnih elementov. St. 220—223, 2. sl. P rof. dr. ing. E. N o n v e i l l e r , ing. B. K l e m e n ­ č i č , ing. L. L o r e n c i n , ing. K. P o l a k : K li- zilište Jelenovac u Zagrebu. Str. 223—229, 11 sl. Ing. D. N i n k o v i č : D eterm inante položaja, uloge i organizacija vodoprivrednog preduzeča za vodna područja (I). Str. 229—236, 4 tab. D ruštvene vesti. Str. 237—239. S tru čn e knjige i časopisi. Str. 239—240. U istom broju Tehnike: Ing. V. D j o r d j e v i č , ing. K. N e i m a n o v i č : H idroenergetski i plovidbeni sistem »Djerdap«. T ehnika 10-11/72, str. 217—240 c, 65 sl. Dr. S. M a r j a n o v i č : N auka i praksa. O rganizacija rad a 10-11/1972, str. 217—218. M gr. M. Z i v k o v i ć : U ticaj savrem enog tehničkog razvo ja na uprav ljan je . O rganizacija rad a 10-11/ 1972, str. 218—221, 1 sl. D ipl. ek. M. B a 1 a c : R entabilnost investicionog u la ­ ganja. O rganizacija ra d a 10-11/1972, str. 222—225, 3 sl. D r. D. S t a m b u k : P rim ena fizioloških principa u racionalizaciji rada. O rganizacija rad a 1G-11/1972, str. 226—232. GRADJEVINAR — ZAGREB, 1972. Št. 8 Ing. E. S o v i n e : V ertika lna i horizontalna nosivost šipova u raspadnutom flišu. Str. 333—339, 7 sl. Ing. H. K o l b : Lučko željeznički čvor R ijeka i v a ­ r ija n ta alternative nove željezničke pruge K arlo ­ vac—R ijeka dolinom Kolpe. Str. 339—343, 4 si. Dr. ing. P. M i l e t i č : Regionalna hidrogeološka is tra ­ ž ivan ja u H rvatskoj. S tr. 344—346. P. M i l o v a n o v i č : Isp itivan je vodoprepustljivosti uz upotrebu »Cirkulacionog« pakera. S tr. 347—348, 1 si. K ra tk e vijesti. Str. 348—350. S naših i inozemnih gradilišta. Str. 350—353, 4 si. G rad jevn i m aterijal. S tr. 354—356, 9 si. Iz Saveza gradj. inž. i tehn . H rvatske. S tr. 357—365. O bavijesti. S tr. 366—368. IZGRADNJA — BEGRAD, 1972. Št. 10 Dr. ing. D. M i l o v i č : N aponi i pom erenja u tlu ispod idealne savitljive pravougaone površine izlo­ žene kosom opterećenju. Str. 1—15, 15 si., 11 tab. Ing. A. F 1 a š a r : O brada podataka o izm erenoj d i­ m enziji gradjevinskog elem enta. Str. 16—29, 5 si., 8 tab. Ing. P. P e t r o v i č , ing. M. J a r e l i m e k : Neka iskustva o prim eni keram zit-betona za nenoseče sp olj ne i unu trašn je zidove u m ontažnom skele t­ nom sistem u IMS. S tr. 30—38, 12 sl., 4 tab . Ing. M. T e š i č : T em peratu rn i uticaji i odredjivanje tem pera tu rn ih naprezan ja u cem ent-betonskom za­ sto ru (I). S tr. 39—45, 8 sl., 5 tab. Ing. V. D u č i č : Neka zapažanja o k re ta n ju sadržaja su lfata u podzemnim vodam a novobeogradskeg te ­ rena s osvrtem na ocenu sulfatne agresivnosti p re ­ ma betonu. S tr. 46—48. 1 tab. Iz inostranskih časopisa. S tr. 49. Ing. D. P e t k o v i č : Vesti i saopštenja. S tr. 50—51, 2 tab. Pregled periodike i knjiga. S tr. 52. IZGRADNJA — BEOGRAD, 1972. Št. 11 Prof. dr. ing. J. S t e v a n o v i č : A naliza tačnosti od- red jivan ja koordinata tačke u lancu trouglova. Str. 1—8, 5 sl., 1 tab. Prof. ing. B. T r b o j e v i č : T ransportovani beton i savrem ena tehnologija betonskih radova. S tr. 9— 24, 13 sl., 6 tab. Ing. M. T e š i č : T em peraturn i u ticaji i odredjivanje tem peratu rn ih naprezanja u cement, betonskom za­ storu (II). S tr. 25—36, 20 sl., 25 tab. Ing. E. H e l m i n : D im enzionisanje keram zit-beton- sk ih ventilacionih kanala stam benih zgrada. Str. 37—51, 21 sl., 7 tab. Iz inostranih časopisa: M inhen 1972 (Arch. Design 8/ 1972). S tr. 52—55. Vesti i saopštenja, Str. 56 Pregled periodike i knjiga. S tr. 57. Ing. M. K r a s t a v č e v i č : »Podovi u stam benim , društvenim , industrijsk im i p riv rednim zgrada­ ma«. (Prikaz knjige ing. V. K am enareviča, izd. Rad, Beograd, 1972.) S tr. 58. STANDARDIZACIJA — BEOGRAD, 1972. Št. 10 Dipl. hem. J. C a i r o v i č - D u r i č e k , ing. V. K r - 1 j i č : O svrt na standardizaciju am balažnih su­ dova iz term oplastičnih masa. Str. 233—236. Ing. S. S a v i č : S aradn ja u oblasti standardizacije zem alja — članica SEV. S tr. 237—238. Ing. S. L e v a n t a : Nova organizaciona s tru k tu ra tehničkog kom iteta ISO (TC 47 »Hernija«. Str. 239—240. Predloži standarda za javnu diskusiju. S tr. 241—250. M edjunarodna standardizacija. P rim ljena dokum entacija. Str. 251—252. Novi objavljeni jugoslovenski s tandard i (Sl. lis t SFRJ br. 17, 18, 19 i 26 (1972.). S tr. 253—256. STANDARDIZACIJA — BEOGRAD, 1972. Št. 11 Ing. S. S a v i č : Uslovi prim ene odredaba standarda za tkan ine nam enjene konfekciji i koristi u p ro­ izvodnji odeče. S tr. 259—263 Dipl. fizik L. R e š e k : Predlog za novi JU S »P rim ar­ ne celice in baterije«. S tr. 263—264. A notacija predloga standarda. Str. 265. M edjunarodna standardizacija. P rim ljena dokum entacija. S tr. 266—271 K alendar zasedanja organa ISO i IEC (od 2. 11. 1972. do novem bra 1973.). Str. 271—279 Inform acije ISO. Str. 280—284 Novi objavljeni JUS standard i (Sl. lis t S FR J br. 27, 31 i 33/1972.). S tr. 285. IZGRADNJA — BEOGRAD, 1972. St. 12 A kadem ik Ing. M. K r s t i č : T anke ljuske od arm i­ ranog betona. Str. 1—2, 2 sl. A kadem ik Ing. Dj. L a z a r e v i č , prof. univ.: Zna­ čajn i dom eti putokaz su za redovna strem ljenja. S tr. 3—7, 5 sl. Ing. P. B l a ž i č , Ing. D. T o d o r o v i č : Izgradnja to rn jeva u K uvajtu. Str. 8—23, 17 sl. Ing. M. J e r o t i j e v i č : P ro jek tiran je i izg radn ja si­ losa. S tr. 24—31, 8 sl. G rupa autora. O rganizacija g rad jen ja druge faze fab rike autom obila »Crvena zastava« u K ragujevcu. Str. 32—38, 9 sl. Prof. Ing. B. A l e k s i č , Ing. S. A l e k s i č : Rekon­ strukcija poteza bulevar Vojvode Stepe — projekat cen tralne zone. Str. 39—54, 15 sl. Prof. Ing. I. A n t i č : Sportsko-rekreacijsk i cen tar op- štine S tari grad u Beogradu. S tr. 55—58, 5 sl. Ing. V. Ć i r k o v i č : Visoke stam bene zgrade u nase­ lju »K onjarnik« u Beogradu. S tr. 59—68, 8 sl. Ing. S. V r b i č : Izgradnja tr i 23 — sp ra tn a solitera u naselju »Konjarnik« u Beogradu. Str. 69—75, 5 sl. Ing. V. T o m i č : Neka iskustva p ri fund iran ju crpne stanice Z 5 u Mladoj Boleslavi u ČSSR. Str. 76— 78, 8 sl. G rupa au to ra . GP »Rad« p red kvalitetno novim problem im a. Sloga delovanja i daljeg razvoja. Str. 79—82. Ing. V. M i l o s a v l j e v i č : Tesarski pogon. Str. 83 do 89, 14 sl. Ing. M. G a j i č : F abrika grad jev insk ih elem enata od gline u Zem unu. Str. 90—91, 2 sl. Ing. M. P a v l o v i č : F abrika stanova i betona u No­ vom Beogradu. Str. 92—96, 6 sl. Ing. V. P e t r o v i č : A rm irački pogon. Str. 97—99, 2 sl., 1 ta Vesti i saopštenja. Str. 100. Pregled periodike i knjiga. S tr. 100. 25 godina GP »Rad«. Str. 101—132, 100 sl. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU. BEOGRAD, 1972. St. 234 ILG — 505. Proizvodnja u g rad jev inarstvu do k raja avgusta 1972. g. ILG — 506. Proizvodnja u in d u striji gradjevinskog m a terija la do k ra ja avgusta 1972. g. 2 str. ILG — 507. Lični dohoci u g rad jev inarstvu i ostalim oblastim a privrede u ju lu 1972. g. 2 stir. DGA — 1222 a. Iskustva i rezu ta ti isp itivanja kolovoz­ nih konstrukcija u okviru am eričkog opita AASHO. 170 str. KIG —• 136. Klasifikovani ind ikatori za gradjevinar- stvo (od r. tar. 872 do r. br. 970: prikaze članaka iz jugosl. i s tran ih stručn ih knjiga i časopisa). 20 str. TKD —i 212. Cene gradjevinskih radova u drugom tro ­ m esečju 1972. g. 10 str. TKD —• 213. Prosečna p rodajna cena proizvodjača gradjevinsikiog m ateria ja la za te rito riju SFR J u septem bru 1970., 1971. i 1972. godine. 10 str. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU. BEOGRAD, 1972. St. 235 DGA — 1222b. Iskustva i rezu lta ti ispitivanja kolovoz­ n ih konstrukcija u okviru am eričkog opita AASHO. Str. 171—304 (nadaljevanje iz br. 234). TKD — 214. Prosečna p rodajna cena proizvod jača g ra­ djevinskog m aterija la za te rito riju SFRJ u ok to ­ b ru 1970., 1971. i 1972. godine. 10 str. TKD — 215. Cene gradjevinskog m aterila ja u junu 1972. g. 24 str. DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU. BEOGRAD, 1972. St. 236 ILG — 508. Proizvodnjia u grad jev inarstvu do k ra ja sep tem bra 1972. g. 4 str. ILG — 509. Proizvodnja u gradjev. do k ra ja okt. 1972. g. 4 str. ILG — 510. Proizvodnja u industriji gradjevinskog m a terija la do k ra ja sept. 1972. g. 2 str. ILG — 511. Proizvodnja u industriji gradjev. m a te ri­ ja la do k ra ja okt. 1972. g. 2 str. ILG — 512. Lični dohoci u grad jev inarstvu i ostalim oblastim a p riv rede u avgustu 1972. g. 2 str. ILG — 513. Lični dohoci u grad jev inarstvu i ostalim oblastim a privrede do k ra ja sept. 1972. g. 2 str. ILG — 514. S tam bena izg radn ja u društvenom sektoru do k raja septem bra 1972. g. 2 str. DGA — 1223. P rim jena elek tronsk ih računara u gra­ d jev inarstvu 8 str. KIG — 137. K lasifikovani indikatori za gradjevinar- stvo (prikaze članaka iz s tran ih stručnih časopisa — od r. br. 971. do r. br. 1004.). 8 str. TKD — 216. Prosečna p rodajna cena proizvadjača gradj. m a terija la za te rito riju S FR J u novem bru 1970., 1971. i 1972. g. 10 str. TKD — 217. Cene gradjevinskog m aterija la u ju lu 1972. g. 24 str. Ing. A. S. INFORMACIJE 153 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto X IV 1 S erija : ŠTUDIJE JANUAR 1973 Teoretične in tehnične osnove Z adnja leta se v vedno večjem obsegu tud i p ri nas vgra ju je jo v nosilne p lasti novih voziščnih konstrukcij z različnim i vezivi stabilizirani m ateriali. Da so takšna strem ljen ja prav ilna in upravičena, po trju je grad ivo Svetovnega kongresa za ceste, ki je b il lani jesen i v Pragi. Osnovo vsem načinom stab iliziran ja m aterialov je tre b a iska ti v zakonitostih m ehanike tal. P ri tem je pom en osnovnih lastnosti vg rajene m ineralne zmesi, to je gostote in vlage, najlaž je ugotoviti p ri m ehanič­ nem stab iliziran ju ali kakor ga tud i im enujem o — stab iliz iran ju po principu kontro lirane zrnavosti. Gostota zmesi M ineralna zmes za m ehanično stabilizirano p last m ora b iti pravilom a sestavljena iz določenega razm er­ ja zrn različnih prem erov. O ptim alna nosilnost takšne p lasti je dosežena, če so posam ezna nosilna zrna pod­ p r ta s čim večjim številom tako im enovanih polnilnih zrn. S tem se specifične obrem enitve posam eznih pol­ n iln ih zrn zm anjšajo v največ ji možni m eri ozirom a raznos obrem enitev se najbo lj poveča. Od razm erja nosiln ih in polnilnih zrn v m ineraln i zm esi je v tre ­ n u tk u obrem enitve odvisno no tran je tren je. Razen tega, da polnilna zrna s podpiran jem nosilnih zrn omo­ gočajo boljši raznos nastopajočih prom etnih obrem e­ n itev , delom a tud i vežejo ozirom a zlepijo posam ezna zrna m ed seboj in tako povečajo kohezijo. M edtem ko sta to rej no tran je tren je ozirom a stabilnost vg rajene stabilizacije materialov m ineralne zmesi odvisna predvsem od grobejših f ra k ­ cij, je kohezija (poleg stisljivosti te r sposobnosti n a ­ b rekan ja in krčenja) odvisna predvsem od fin ih frak c ij. Čimbolj kon tinu irna zrnavost m ineralne zmesi pa je potrebna tud i zato, da bi b ila vg rajena p last p r i­ m erno gosta. Izvršene preiskave kažejo, da v pogledu gostote m ineraln ih zmesi ni bistvenih razlik, če znaša v Fullerjevi enačbi za zrnavost: - - (Ü)' 100 k je r pomeni: p — presevek v utežnih %>, d — prem er zrna, katerega presevek iščemo in D — prem er naj večjega zrna v m ineraln i zmesi, eksponent parabole n = 0,35 do 0,55. Ta odvisnost vseb­ nosti votlin v m ineraln i zmesi od eksponenta parabole n je p rikazana v diagram u na sliki 1. Očitno je, da samo za približno 0,5 vol. % raz­ lična vsebnost votlin p ri razm erom a širokem območju zrnavosti m ineraln ih zmesi z navedenim a m ejnim a eksponentom a parabole omogoča ozirom a dovoljuje široko praktično uporabo tega k rite rija . Po drug i s tra ­ ni pa je to dokaz, kako nerealne zahteve za m ateria le za m ehanično stabilizirane nosilne (tam ponske) plasti, še posebno za drobljen i m aterial, so v tem pogledu postavljene v naših veljavnih predpisih. Sl. 1. O d v isn ost v seb n o sti v o tlin v m in era ln i z m e s i in str ižn e s i le od ek sp o n e n ta p arab ole n 22 m 20 £3u M m Od gostote vgrajene m ineralne zmesi je odvisna predvsem strižna trdnost, k a r tudi kažeta k rivu lji za drobljeni in p rodnati m a teria l na gorn jem diagram u, v odvisnosti od eksponenta parabole n. V tem pogledu pa je predvsem p ri d robljehcu opazno bistveno zm anj­ šanje strižne trdnosti, če je eksponent parabole izven območja n = 0,45 do 0,55. P ri okroglo zrnatem m ate­ rialu je to obm očje približno m ed n = 0,40 in 0,60. Vlažnost zmesi O ptim alno gostoto vsake vgrajene m ineralne zmesi je mogoče doseči le p ri določeni, optim alni vsebnosti vlage v takšn i zmesi. To je mogoče razložiti z Laplaceo- vim zakonom o kap ilarn ih silah zaradi m em branskega stan ja m ase: ravnotežni p ritisk dveh delcev je prem o sorazm eren s površinsko napetostjo tekočine, ki ju ob­ daja in obratno sorazm eren polm erom meniskov, ki se tvorijo m ed delci, po enačbi k je r pom eni: p — ravnotežn i pritisk , a — proporcionalno silo, ki delu je pravokotno na obodu ozirom a robu površine, ri, r2 — polm ere m eniskov poljubne površine, ki se tvo rijo m ed delci v dveh p ravokotn ih smereh. Iz enačbe izhaja, da m orajo b iti polm eri m eniskov čim m anjši, d a bi nastopil čim večji ravnotežni p r i­ tisk. To pa pomeni, da m ora m ineralna zmes vsebo­ vati tud i naj finejša zrna in b iti čim bolj gosta. Določena v lažnost m ineralne (ali stabilizacijske) zmesi pa je tu d i pogoj, da je takšno zmes mogoče ustrezno zgostiti in sicer z najm anjšim zgoščevalnim delom. To je mogoče razložiti s tem , da im a vlažen m ateria l m an jše n o tran je tren je, poleg tega pa se po­ sam ezna zrna prim erno vlažne m ineralne zmesi p ri vg rajevan ju lepše razporedijo; s tem pa je zagotovlje­ n a največja gostota takšne zmesi. Spremembe lastnosti stabiliziranih materialov Težiti pa je za tem , da so v voziščno konstruk ­ cijo vgrajenem u m ateria lu predvsem čimbolj tra jno zagotovljene p r i vg ra jev an ju dosežene lastnosti. S s ta ­ b iliziranjem m ateria lov z vezivi je p ravilom a: — zm an jšana m ožnost naknadnega zgoščevanja ali deform iran ja tako vgrajene p lasti m a teria la pod p ro ­ m etnim i obrem enitvam i, —■ zm anjšana m ožnost d rob ljen ja nosilnih zrn zmesi pod prom etom in prak tično izključena možnost segreg iran ja m ateria la v tako obdelani plasti, — povečana strižna trdnost zm esi ozirom a m eša­ nice, p ridobljen i pa natezna in tlačna trdnost, — mogoče sicer na vrem enske vp live (voda, mraz) občutljivi m ateria l — in zaradi tega za cestogradnje prak tično neuporaben — nap rav iti odporen p ro ti tak š­ nim vplivom , — prak tično izključena m ožnost hidrogeneze v z vezivi stab iliziran ih p lasteh m aterialov, — bistveno olajšano vg ra jevan je p lasti nadgrad­ nje, tako v pogledu gostote, kakor tu d i ravnosti, višine in debeline n adg ra jen ih plasti. S postopkom stab iliziran ja m ateria lov z vezivi je torej mogoče bistveno zm anjšati vse tis te vplive n a v voziščne konstrukcije vgrajene m ateria le , ki so doslej im eli najbo lj ka tastro fa ln e posledice za obstojnost vozišč. Debelina plasti Z anorganskim i vezivi stab iliziran i različni m ate­ riali se v p rim eru strokovno p rav ilne vgrad itve n a k ­ nadno pod prom etnim i obrem enitvam i ne zgostijo več. V tem se bistveno raz liku je jo predvsem od m ehanično ali z b itum enskim i vezivi stab iliziran ih m aterialov, k jer se zarad i naknadnega zgoščanja pravilom a defor­ m ira površina plasti. Po ugotovitvah AASHO testa pa je naknadno zgoščevanje nevezane nosilne p lasti m a­ te ria la pod prom etom vzrok za približno 45 °/o celot­ nega obsega deform acij n a vozni površini. To pa po­ meni, da je debelina nosilne p lasti iz nevezanega kam ­ nitega m ateriala v voziščni konstrukciji, še posebno, če je le -ta nam enjena za prevzem večjih prom etnih obrem enitev, om ejena in odvisna od kvalitetn ih zahtev p ri vg rajevan ju te r nadgra jene voziščne konstrukcije. Po izkušnjah bi m orala b iti za p lasti nevezanih m a­ terialov vedno zahtevana vsaj 100 Va gostota v g ra je­ nega m ateriala, določena po navadnem Proctorjevem postopku, k a jti tud i tako zgoščeni m ateria l se s časom pod prom etom zgosti vsaj še za 4 do 5 vol. %>. To pa je lahko m ejna vrednost posedka, p ri katerem že ni več zagotovljena obstojnost nadgra jene vezane nosilne plasti. Po drugi stran i p a b i lahko bilo potrebno v p rim eru prevelik ih deform acij ozirom a kolesnic na vozni površini nadgrad iti voziščno konstrukcijo z novo obrabno plastjo, čeprav tega zarad i same nosilnosti ozirom a sposobnosti obstoječe voziščne konstrukcije za prevzem prom etnih obrem enitev še ne bi bilo treb a storiti. O hranitev ravnosti p lanum a stabilizirane no ­ silne plasti, kot je bila dosežena p ri vgrajevanju , je to rej pom em bna lastnost tako obdelanega m ateriala. Od tega pa je v veliki m eri odvisna tudi ekonom ič­ nost izgradnje celotne voziščne konstrukcije. P ra v v tem pogledu je treb a kritično in objektivno presoditi p rim ernost g radnje debelejših, z bitum enom vezanih nosilnih p lasti m aterialov v naših razm erah (po tako im enovani »Full depth« m etodi), čeprav bi lahko bil takšen način v določenih pogojih dela tud i p ri nas ekonomičen. Z bitum enskim i vezivi ustvarim o več ali m anj tra jn o elasto-plastične zmesi, k i se — še posebno v po le tn i vročini — pod prom etnim i obrem enitvam i n ak ­ nadno zgoščajo, še posebno v toplejših obdobjih in področjih. Po drugi s tran i pa je treba dopustiti že p r i sestavi določeno vo tlavost zmesi, dodatno pa še tu d i p ri vgrajevanju . To p a lahko im a za posledico, da že p ri 25 cm debeli p lasti z bitum enskim vezivom stabiliziranega m ateria la — po zgostitvi zmesi z do­ pustn ih samo 92 vol. “/o n a 100 vol. °/o in preizkušanca po M arshallu z 98 na 100 % , to rej vse v m ejah dovo­ ljenega po veljavnih p redpisih — nastane zaradi p ro ­ m etn ih obrem enitev na površin i p lasti deform acija v obliki kolesnice, globoke prib ližno 25 mm. Tako globoka kolesnica pa že bistveno zm anjša vozno sposobnost vozišča. Trdnost Vsak m aterial, vg ra jen v nosilne p lasti voziščnih konstrukcij, je izpostavljen tu d i znatnim strižnim si­ lam . Če je povezava m ed posam eznim i zrni pom anj­ k ljiv a ali je sploh ni, se nevezana zrna m ateria la pod tem i silam i izmikajo. P ri tem se v začetni fazi brusijo in drobijo robovi nosilnih zrn in tako nastali finejši delci zapolnjujejo p ri v g ra jev an ju preostale votline. K er je no tran je tren je tak šnega m ateria la vedno m a n j­ še, se prične m ineralna zm es — predvsem zaradi p re­ nosa vibracij z vozil na takšno nevezano plast m ateria la — segregirati. S egreg irana zmes p a im a zm anjšano stab ilnost in nosilnost že v naravno vlažnem stan ju . K er pa se je tud i povečala vsebnost finih frakcij v m ineraln i zmesi, je le -ta znatno občutljivejša na sp re­ m em be vlažnosti, k i pa jih po drugi stran i z m očnej­ šim kapilarn im dviganjem vode v bolj fino zrn a ti zm esi sam a še pospešuje. V nevezani nosilni p lasti se to re j pod prom etom zm anjša stabilnost ozirom a nosil­ nost m ateria la zaradi: —- drobljen ja nosilnih zrn pod prom etom in s tem povezane segregacije m ineralne zmesi te r — zaradi večjega kap ilarnega dviganja in zadrže­ v an ja vode v bolj fino z rn a ti m ineraln i zmesi. Z vezivi stabilizirane nosilne p lasti m ateria lov so zarad i m edsebojne povezave in delno izboljšane za- k lin jenosti zrn sposobne p revzeti znatno večje strižne sile kot nevezani m ateria li. Z dodanim i vezivi p a so p ri takšn ih stabilizacijskih m ešanicah ali zm eseh do­ sežene tud i določene tlačne trd n o sti in natezne trd n o ­ sti. Kaj te sprem enjene lastnosti nosilnih p lasti vo­ ziščnih konstrukcij pom enijo pa je prikazano na skici na sliki 2. o S £ o, s X i,o tua Ul t c 5 O O. 17,5 cm s cementom stabilizirani pesek ( nosilno plosi ) tlačna plošča d=30cm 2100 kp ise 120 17.5cm graniiirar» prodec { nosi! na pl o s t} 3,8 asfa lt bet on £ 'V*«*«»«_■■■_ -s r y---- - X \ i / XN; \ M 1j se «s » 3® «0 90 ODDALJENOST OD SREDINE TLAČNE PLOŠČE v cm 120 ISO Sl. 2. S h em a tsk i p r ik a z p o tek a po- sed k o v in ra zm erja ob rem en itev ra ličn ih v o z išč n ih k o n str u k c ij, k i p o v zro čijo e n a k p o se d e k Iz diagram ov posedkov toge plošče n a razm erom a šibkih voziščnih konstrukcijah , zgrajenih n a spodnjem u stro ju z nosilnostjo CBR približno 3°/o, je razvidno, da je p ri voziščni konstrukciji s cem entom stab ilizira­ no nosilno p lastjo nastal enak posedek, kot p ri vozišč­ n i konstrukciji z nevezano nosilno p lastjo šele, ko je b ila obrem enitev toge plošče na stabilizirani nosilni p lasti približno tr ik ra t tolikšna. Naj večji delež za to povečano nosilnost je mogoče vsekakor p rip isa ti u stva rjen im trdnostim stabilizirane nosilne plasti. P redvsem v pogledu doseganja tlačn ih trdnosti s cem entom stabiliziranih m ateria lov nosilnih p lasti je treb a upoštevati, da m orajo b iti tlačne trdnosti m eša­ nic v odvisnosti od: — lege stabilizirane p lasti v voziščni k o n stru k ­ ciji in — predvidenih prom etnih obrem enitev. K er je razm erje tlačn ih in nateznih trdnosti s ta ­ b ilizacijsk ih m ešanic — podobno kot p r i betonih — 10 :1 , na j znaša trdnost m ešanice približno toliko, da bo le -ta v določeni globini pod voziščem sposobna p re ­ vzeti napetosti, k i nastanejo pod kolesom nom inalnega vozila z največjo dopustno osno obrem enitvijo 101. O vojnica teh napetosti, določena po enačbi Boussinesqa za specifični p ritisk kolesa 7,8 kp/cm 2, je p rikazana na slik i 3. Z upoštevanjem fak to rja varnosti 2,5 naj bi zna­ ša la strižna trdnost stabilizacijske m ešanice v globini 20 cm pod voziščem le približno 2,5 kp/cm 2 ozirom a tlačna trdnost približno 25 kp/cm 2. Znatno večje trd ­ nosti stabilizacijskih mešanic, kot jih po gornjem d ia­ g ram u strižnih napetosti v voziščnih konstrukcijah za poljubno globino pod voziščem lahko določimo, niso n iti potrebne, n iti zaželene. Z naraščajočim i trdnostm i stabilizacijskih m ešanic narašča nam reč tu d i obseg razpok, ki pa so pravilom a velikostnega reda nekaj desetink m ilim etra in jih nadgra jene asfa ltne p lasti lahko še brez poškodb prem ostijo. Ob razpokah pa n a ­ stane tud i vertikaln i prem ik stabilizirane plasti, k i je p rav ilom a največ enak obsegu razpoke in to rej p rav tako nenevaren za obstojnost nadgra jen ih plasti. Razm erom a m ajhne potrebne trdnosti stab ilizacij­ skih m ešanic za nosilne p lasti voziščnih konstrukcij pa ustrezajo tud i načelom kvalite tne kontinu itete vozišč­ n ih konstrukcij: Nad stabilizirano p lastjo z elasticitet- nim modulom m ešanice približno 25.000 kp/cm 2 (kot ga im a n a p rim er s cem entom stabilizirani m ateria l s tla č ­ no trdnostjo po 7 dneh približno 25 kp/cm 2) so v zad­ n jem času pravilom a vgrajene p lasti različnih as fa lt­ n ih zmesi z elasticitetnim i m oduli od 30.000 do 50.000 kp na cm2. Torej tudi s cem entom stab ilizirane nosilne plasti v p rim eru ustrezne izgradnje ne predstav lja jo v voziščnih konstrukcijah nesorazm erno z ostalim i zmesmi togega elem enta, tem več je z n jim i še vedno zagotovljena želena elastičnost voziščnih konstrukcij. P ri trenutno še veljavnih kvalite tn ih zah tevah za z bitum enom vezane nosilne p lasti voziščnih konstrukcij pa dejansko obstoji možnost, da im ajo takšne zmesi m anjši m odul elastičnosti od s cem entom stabilizirane­ ga m ateriala. Toda asfa ltne zmesi, k i izpolnju jejo samo zahteve veljavnih predpisov, lahko m im o označimo kot stabilizacijsko zmes z bitum en, p rip rav ljeno po vro­ čem postopku. T a n g e n c i a l n e n a p e t o s t i X , ... < :' 1 ? kp/Crr|2 —i j 1 .. __ i i / i i j 3 0 - / i i i i ,, j i i i i ------ '----- — f -I i cnrt _ _ f -J -j - ; ' ..... - : ... . SL 3. O vojn ica ta n g en c ia ln ih n a p e to sti v v o z išč n i k on stru k ciji efetfww m vpt na tte2n* trdncs» SLINA « tl, V SUHEM STANJUt ----- ------- j ß v M * CBmtfrt* ♦ ipyt*WSW«t «po» V MOKREM STANJU: * -------- t f i >A*f, c«n»«nu n -------- ut1.c»fF*«t« ♦ VOut'T.htđrjl «pr« fSMJ 'puli» glin»prwmjhen utlrdKfcmg». hkj«it apna Sl. 4. T la čn e trd n osti p o sk u sn ih s ta b iliz a c ijs k ih m eša n ic v o d v is ­ n o s ti o d v r ste u p o ra b ljen eg a v e z i ­ v a in n a č in a p re isk av Obstojnost Z vm ešanjem veziv pa je tudi mogoče stab ilizirati proti v rem enskim vplivom (vodi, m razu) občutljive m ateriale, ki bi bili sicer za cestogradnje neuporabni. Predvsem ceneni lokalni m ateria li pogosto vsebujejo preveč — za heterogeno zm rzovanje — nevarn ih fra k ­ cij do 20 m ikronov. P rav te frakcije je z vm ešavanjem veziva mogoče zaščititi p red vodo, s tem pa je njihova negativna lastnost nev tra liz irana. V časih je za s tab ili­ ziranje tak šn ih nečistih m ateria lov priporočljivo tud i kom biniranje različnih veziv. P rim er za to je p rikazan na drobljenem tam ponskem m ateria lu zrnavosti do 50 m na d iag ram u na sliki 4. Do določene vsebnosti frakcij do 20 m ikronov (do 4,8 ut. °/i>) tlačne trdnosti stabilizacijske m ešanice z do­ datkom 4 ut. »/o cem enta naraščajo, nato pa pričnejo upadati. Če pa se v takšno m ešanico vm eša dodatno k cem entu še 1 ut. %> h id ratiz iranega apna, naraščajo tlačne trd n o sti m ešanice do vsebnosti 6 ut. °/o frakcij do 0,02 m m ozirom a ostanejo na enakem nivoju, kot so bile p ri vsebnosti teh frakcij 4,8 u t. %> še tud i p ri vseb­ nosti 7,1 ut. %>. Iz d iag ram a pa je tu d i razvidno, da se z razm erom a m ajhnim dodatkom h id ratiz iranega apna poveča tud i obstojnost stabilizacijske m ešanice v vodi. Takšne kom binacije veziv so pogosto potrebne za­ radi tega, k e r bi bil za nev tra liz iran j e fin ih frakcij sicer po treben večji dodatek cem enta, s tem pa bi n a ­ stala stabilizacijska m ešanica s p revelik im i trdnostm i, k i pa niso zaželene. Do d rob ljen ja stabiliziranega in prim erno nadg ra­ jenega m ateria la pravilom a ne m ore priti. P a tudi, če bi to nastopilo, se vezani m ateria l ne bi zdrobil v tako fine delce, da bi zaradi tega postal nevaren za hetero ­ geno zam rzn jen je ozirom a kapilarno dv iganje vode. To pa je tu d i pom em bna kvalite tna pridobitev z vezivi stab iliziran ih m ineraln ih zmesi. N evezane m ineralne zmesi, tu d i če so vgrajene pod plastm i vezanih m aterialov, k ljub več ji debelini p lasti ne m orejo v zadostni m eri zm an jšati učinkovanje m ra­ za n a voziščno konstrukcijo . R ezultati p reiskav kažejo, da se za rad i padca tem pera tu re v nevezani nosilni (tamponski) p lasti zb ira jo v njej več je količine vode, ker zračni to k v številn ih porah oddaja vlago. Pozimi pa nas tan e zarad i oh la jevan ja od vozne površine n a ­ vzdol tem p ertu rn i padec in s tem navzgor usm erjeni zračni tok. ki navzam e vlago iz por. Ta celotni proces im enujem o hidrogeneza. P ri tem nastane obogatitev z vodo ne samo na spodnjem robu vezanih nosilnih oizrom a obrabnih p lasti (k jer im ajo nevezani tam pon­ ski m ateria li zaradi zak lin jen ja s finejšim i frakcijam i in d rob ljen ja pod učinki prom eta že itak slabo s tab il­ no sestavo, če se poveča vlažnost), am pak tud i na p la - nem u spodnjega ustro ja , k je r zaradi povečane vseb­ nosti vlage m ateria l znatno izgubi na nosilnosti. Do tega po java pa praktično ne m ore priti, če je m ateria l stab iliziran z vezivom, k a jti poleg večje gostote takšne zm esi (in s tem m anjše vsebnosti por) so tudi finejše frakcije , k i sicer lahko navzam ejo največ vode, m ed seboj povezane, s tem pa je zm anjšana specifična po­ v ršina zrn. Niso pa redki prim eri, ko zaradi raznih pom anj­ kljivosti, predvsem p rem ajhne nosilnosti spodnjih p la ­ sti, sicer kvalite tn ih asfa ltn ih zmesi ni mogoče u strez­ no vgraditi. Tem u se je enostavno mogoče izogniti s stab iliziranjem m orda delno občutljivega m ateria la nosiln ih p lasti z vezivi. S cem entom stabilizirana no­ silna p last im a že po nekaj dneh tolikšno nosilnost, da je v vsakem prim eru omogočena zadovoljiva zgo­ stitev nadgrajene zmesi, pa tu d i vse delo z asfaltn im i razdelilci je bistveno lažje in predvsem lahko znatno natančnejše. V zvezi s stab iliziran jem m ateria lov z vezivi velja še pripom niti, da je enega od osnovnih nam enov, to je kvalite tno kontinuiteto voziščne kontrukcije ozirom a sam e stabilizirane p lasti m a teria la mogoče v naj večji m eri doseči s postopkom m ešan ja na m estu v g ra jev a­ n ja . Zaključek Vse navedeno verje tno dovolj nazorno kaže, da je stab iliz iran je m aterialov z vezivi proučen in dognan postopek. Odraz tega je tud i velik obseg gradn je s ta ­ b iliz iran ih nosilnih p lasti — predvsem težje obrem e­ n jen ih voziščnih konstrukcij — po vsem svetu. K er pa je treba v voziščne konstrukcije vgrajene m ateria le usposobiti za prevzem čim večjih prom etnih obrem e­ n itev tak ra t, ko so še dostopni (to je m ed gradnjo), bi z ozirom na v tem prispevku navedene prednosti m o­ ralo postati stab iliziran je m ateria lov nosilnih p lasti z vezivi pravilo v cestogradnji tud i p ri nas. To še po­ sebno zaradi tega, ker z res ustreznim i m ateria li za tam ponske p lasti razpolagam o le v zelo om ejenem ob­ segu. Ja n ez Ž m avc, d ip l. in ž. S. G. P. » P I O N I R « N O V O M E S T O KETTEJEV DREVORED 37, TELEFON 21826, TELEX 33710 TE K O Č I R A Č U N PRI SDK 521-1-29 N O V O M ESTO Harmonika vrata »Pionir« Lesni obrat je specializiran za polserijsko pro­ izvodnjo znanih harmonika vrat »Pionir«. Prva vrata so bila izdelana leta 1958, v letu 1972 bo izdelanih 15.000 m2, plan za leto 1973 pa je 25.000 m2. Harmonika vrata »Pionir« so vsestransko upo­ rabna ne samo kot vrata, temveč tudi kot premična predelna stena med dvema prostoroma ali več pro­ stori, primerna zlasti v stanovanju med jedilnim ko­ tom in dnevno sobo, v restavracijah, hotelih, šolah, športnih dvoranah in poslovnih prostorih. Harmonika vrata »Pionir« izdelujemo in dobav­ ljamo po želji kupca v vseh dimenzijah. Dimenzije vrat so poljubne, vendar z omejitvijo na minimalno širino 120 cm, v izjemnih primerih 95 cm. Širina vrat je praktično neomejena, višina je določena na 6 m, možno pa je tudi več. Širina posamezne lamele je 9— 25 cm, kar je odvisno od razmerja širina : višina vrat. Raster med vsemi lamelami je zmeraj enako­ meren in paralelen glede na podboj. Harmonika vrata »Pionir« izdelujemo v vseh vrstah žlahtnega furnirja v naravni barvi, ultrapasu (mat ali lesk), skaju, vinil koži, plišu, tapetah ter raznih kovinskih in plastičnih folijah. Harmonika vrata »Pionir« so lahko enokrilna, dvokrilna in večkrilna. Možna je tudi izvedba z nadsvetlobo na steklo a!i pa polna gladka, v enaki obdelavi kot vrata. Harmonika vrata »Pionir« so oležajena spodaj in zgoraj, zato se odpirajo povsem brez težav. Harmonika vrata »Pionir« je brez truda mogoče vgraditi v že vseljene prostore. Pred montažo vrat se v tlak vgradi vodilo v višino tal. Po položenem finalnem tlaku se izvrši montaža na ta način, da se stranska in zgornja letev okvira pritrdita z vijaki in plastičnimi vložki na zid oziroma strop. Harmonika vrata »Pionir« s svojo funkcional­ nostjo in estetskim videzom osvajajo ne samo do­ mače tržišče, uveljavljajo se tudi že v tujini.