GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA L J U D S T V i T O LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24 Stev. 23 (481) LETO X. NOVO MESTO, 11. JUNU A 1959 UREJUJE ured UREDNIŠTVA Poštni predal I> Nenaročenih rok _,OV staneta 30 -—.^unistva in uprave št. 127 --^j ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje »Delo* v Ljubljani Od srca do srca >•>... Nikar ne mislite, da je brez koristi in da ni zelo važno, da se mi danes, v teh razmerah, borimo za vsakega mladinca. Kot nekoč, pred vojno. Takrat je bilo takole: imeli smo celični sestanek, mladinski aH partijski, na katerem smo razpravljali o različnih vsakodnevnih stvareh, govorili o ideološkem delu in vzgoji, brali ali spreminjali letake za razpečavanje itd. Toda vedno je bila na dnevnem redu tudi točka, ki se je nanašala na vprašanje: koga si pripeljal v Partijo ali koga imaš zdaj v mislih, da bi lahko postal član Partije. To je pomenilo, da se je bilo treba takemu človeku približati, biti kar največ z njim skupaj ter mu pojasnjevati najrazličnejše stvari in to vztrajno mesece in mesece. To je pomenilo, da naj vsak član Partije pripelje čez pet ali šest mesecev novega člana Partije. Za to je bilo potrebno dolgotrajno in zelo vztrajno delo, ki pa je bilo zelo koristno. Tudi danes je treba tako delati in ne samo z enim ali dvema mladincema, amp:v / vsemi; stvari jim je treba pojasnjevati ter dosed. da jih bo preveval isti duh ter da bodo mislili tabo pravilno kot ti. Propagandistično ali bolje rečeno informativno delo je tudi danes neobhodno potrebno. Niso še vsi naši mladinci in mladinke v Ljudski mladini in organizacije spodaj še niso dovolj močne. Zato je potrebno tu več dela. V organizacijah in v vrstah naše mladine nasploh je treba gojiti mladinske tradicije iz preteklosti — heroizem, samopožrtvoval-nost ter svetal moralni lik. To je treba presejati, to je treba dajati našim mladim ljudem za vzgled. In če bo moralni lik naše današnje mladine tak, kot je bil prej, potem bo šlo vse zelo lahko, mladina bo vedno pripravljena tako kot doslej, sprejemati vedno nove in nove naloge . . .« Iz razgovora maršala TITA z glavnim urednikom »MLADOSTI« 8. maja 1959 v Beogradu. Vloga stanovanjske skupnosti -socialistična politika na vasi 0 Pretekli petek ln soboto je predsedstvo Glavnega odbora # SZDL Slovenije sklicalo dvodnevno posvetovanje predsed-4$ nikov vseh občinskih in okrajnih odborov Socialistične nT?,i- delovnega ljudstva. Prvi dan so- obravnavali referenti in 9 udeleženci nadaljnje uveljavljanje stanovanjskih skupnosti % na podlagi novih stanovanjskih zakonov. y soboto pa so 0 govorili o socialistični politiki na vasi pp JX. plenumu % Zveznega odbora SZDL. Posvetovanje je vocHl predsednik • GO SZDL Slovenije MIha Marinko, v razpravi pa je sode-0 lovala vrsta tovarišev. — Od uspešnega razvoja stanovanjske f| skupnosti in uresničenja socialistične politike na vasi je zdaj odvisen naš nadaljnji napredek v povečevanju življenjih ske ravni. Zato bodo prav o teh nalogah razpravljale tudi % vse občinske in osnovne organizacije SZDL y našem okraju, $ medtem ko je o prvem vprašanju pred kratkim že razprav-^* Ijalo predsedstvo okrajnega odbora SZDL. Bogatega gradiva dvodnevnega posvetovanja, zlasti pa referatov tov. Lidije Sentjurc, Vld& Tomšič In Jožeta Ingoliča, v kratkem poročilu seveda ne moremo v celoti zajeti. Naj zato najprej opozorimo bralce ln vodstva organizacij Socialistične zveze, da se seznanijo z vse. bino poročil in razprave v sobotni in nedeljskj številki »DELA« (6. n 7. junija) jn da s\ to gradivo shranijo, saj ae INTERVJU S SEKRETARJEM OK ZKS NOVO MESTO TOV. FRANCEM PIRKOVlCEM Kje je lanski polet? Bodo večji kraji ob avtomobilski cesti Se dolgo brez prave povezave s svetom, zavoljo katere je bila ta moderna premetna magistrala zgrajena? — Cemu kratkovidnost pri Investicijah v cestne priključke? Tovariš sekretar, lani nam je socialistična skupnost z milijardni-mi investicijami odprla pot v svet. Izkušnje kažejo, da bodo navzlic velikim potrebam ostali priključki v Trebnjem, Karteljevem, pod Gomilo, na Krškem polju in še kje še lep čas taki kot so: neurejeni, blatni in razriti. Motorist in avtomobilist si kar ne upata na naše stare ceste in pota. Mar ni v vsem tem nezdrava ozkost ln drobljenje okrajnih sredstev? Res je. Lani in že prejšnja leta smo znali zelo dobro dokazovati, kaj vse nam bo po-rnenilq nova cesta. Podatki 'o si upa prevzeti odgovor-D°st, če krajev ob avto cesti ne kreta povezali s svetom?!« (se-l*r OK ZKS Franc pirkovi* T P°govoru z urednikom našega lista) Povedo, da se je na primer dvignil promet v go-stiristvu samo v Novem me-*w za 30 odstotkov, čeprav je mesto tri kilometre oddalje-Jjp od avtomobilske ceste. Po planu cestnih del v letošnjem j**'11 pa ne vidimo pravo skr-°? d« bi kraje ob avtomobil-cesti navezovali na to »lavno prometno žilo. V cest-^^n skladu |e približno 130 mLlijonov dinarjev, ki pa so »ftmenjenl /:1 številna In naj- različnejša dela po vsem o-kraju. Nič s bil* obdelana predvsem vprašanja članstva, malih asanaclj, borbe proti alkoholizmu, razdeljevanje pomoč; in drugoi 0 čemer bomb podrobneje Poročali v naslednji številki. tam, kjer je proizvodnost dela visoka, kjer so torej visoki tudj osebni dohodki. Napačna je namreč usmeritev na suho zbiranje želja, »kaj vse ljudje potrebujejo« in na geslo »občina naj da!«, ali celo: »Saj plačujemo dajatve, naj pa nekaj vrnejo!«. Če kdaj, se zdaj podirajo zadnje ograje med »ml« (volivci) in »oni« (občinski ljudski odbor). Za najrazličnejše potre, be in ustanove (varovanje ln vzgoja otrok, urejanje družbene prehrane, organizaeiia različ- nih socialnih služb v stanovanjski skupnosti, ustanavljanje servisov, knjižnic, klubskih prostorov, zabavnih lokalov> organiziranje i-zletov in dopustov ter pod.) morajo prit} pobude in osnovna materialna sredstva s strani tistih, ki bodo te službe in ugodnosti koristili. Dotacija skupnosti bo prišla Sele zaten\ kot podpora družbe. Stanovanjska skupnost je vprašanje potrošnje. Pobudnik akcije mora biti Socialistična zveza, delavci pa naj bodo njeni praktični nosilci. * Na podeželju: krajevni odbori — organizatorji najrazličnejših dejavnosti Razumljivo je torej, da bodo prve stanovanjske skupnosti zrasle v mestih in industrijskih krajih, kjer terja take oblike niziranja take dejavnosti na krajevne odbore. Prav gotovo imamo tudi v manjših trgih m vaseh potrebe po otroških usta. vah. Ni pa to stvar kmetij, zadrug ln žena zadružni c; t* lahko dajo dragocene pobude, /.adruge morda tudi dotacije, dolžnost organizirati komunalne in socialne dejavnosti pa ostane na krajevnih odborih. V kmetijstvu imamo še veliko rezerv Da bo ena osnovnih nalog vseh organizacij Socialistične zveze priprava Študija in najširša popularizacija referata podpredsednika Kardelja na IX. plenumu SZDL in zaključkov s tega plenuma, je v uvodu svojega temeljitega prikaza naših nalog na vasi opozoril na sobotnem delu posvetovanja tov. Jože Ingolič. Nadaljeval je, da pomeni izpolnitev nalog v kme- (Nadaljevanje na 2. strani) Olajlatl zaposleni ženi skrbi glede prehrane, varstva otrok in pomoči družini jc ena prvih dolžnosti, o katerih bomo ta mesec še mnogo razpravljali in ukrepali, da se številni lepi in koristni načrti spremene v dejanja. Kaj so ukrenili v tem oziru za zaposlene v novomeški tovarni zdravil KRKA, berite na 4. strani današnje številke. — Na sliki: pogled v začasno urejeno jedilnico med toplim dopoldanskim obrokom, ki ga dobe tu zaposleni za 35 dinarjev. že gostota naseljenega prebivalstva in ekonomičnost skupnih služnosti (servisov, socialnih služb in pod.). Zakon o stanovanjskih skupnostih pa dopušča možnost, da se podobne dejavnosti lahko organizirajo tudi na vasi, na podeželju. Tu, kjer ne bomo ustanavljali stanovanjskih skupnosti kot v mestih, prehaja dolžnost orga- Gorenjski sejem Od 31. julija do 10. avgusta bo v Kranju IX. gorenjski sejem. K sodelovanju je bilo povabljenih 300 gospodarskih organizacij iz vse države. Prijavilo Se je že nad 100 podjetij in Turistične zveze Makedonije, Reškega turističnega baze. na, Dolenjske in Štajerske. Predvidena je tudi udeležba vaeh proizvajalcev tobačnih Izdelkov. Na sejmu bo tudi modna revija. novah, servisih, pralnicah, hladilnikih, pekarnah, kopalnicah in drugih komunalnih ustano- Brigadirji! VIII. novomeška srednješolska MDB Ivan Sta-rlha-Janko Ima zbor v Novem mestu 13. junija (sobota) ob 10. uri dopoldne na dvorišču novomeške osemletke. Brigada bo nastanjena v naselju Vera Clrivlrt v Demir Kaplji. Okrajni komite I.MS Novo mesto Razstava v Dolenjskem muzeju V ponedeljek dopoldne so v prostorih Dolenjskega muzeja ob navzočnosti predstavnikov OLO, ObLO, okrajnega in občinskega komiteja ZKS, zastopnikov prosvetnih, zdravstvenih, pravosodnih in drugih ustanov ter predsednikov nekaterih občin odprli razstavo ob 40-letnlci KPJ. Po pozdravnih besedah ravnatelja muzeja prof. Janka Jarca je razstavo odprl sekretar OK ZKS Franc Pirkovič. Obisk zanimive razstave, ki bo odprta do srede julija, toplo priporočamo, obširneje pa bomo o njej poročali v prihodnji številki. VREME ZA CAS OD 12. do 21. JUNIJA Od sredine junija dalje vseskozi nestalno s pogostimi padavinami. Hladneje bo. V. M. bistrim opazovanjem najmanjših malenkosti je ena izmed Kako so jo konec minulega tedna uporabili na VI. republiškem ribiškem prvenstvu na Otočcu, berite na i, strani današnje številke Potrpežljivo Gakanje, /(li'u/i'iio odlik ribičev ZABELEŽENO NOV ŽELEZNIŠKI VOZNI RED Z 31. majem je začel veljati na naših železnicah nov vozni red. Odhodi vlakov Iz Ljubljane proti Novemu mestu in Karlovcu: 23.20, 4.40, 6.43, 10,44, 13.35, 14.45 (vozi samo ob delavnikih) in 19.02. Prihodi vlakov iz Ljubljane v Novo mesto: 1.03, 7.14, 9.06, 12.32, 15.53, 17.15 (samo ob delavnikih) in 21.29. Odhodi vlakov iz Novega mesta v Karlovac: 4.35, 7.24, 12.40 (samo do Metlike), 16.03 in 21.39. Prihodi vlakov v Novo mesto iz smeri Karlovac: 6.43, 13.32, 15.44 (vozi samo iz Metlike), in 17.27. Odhodi vlakov iz Novega v Ljubljano: 1.15, 2.45 (vozi samo ob delavnikih). 3.20, 7.15, 13.36, 15.55, 17.37. Odhodi vlakov Iz Novega mesta v Stražo: 5.30, 7.17. 10.00, 13.30, 16.06, 18.00. Prihodi vlakov v Stražo: 5.46, 7.33, 10.16, 13.46, 16.22 ln 18.16. Odhodi vlakov Iz Straže: 6.30, 8.10, 12.03, 15.00, 16.48, 19.00. Prihodi vlakov iz Straže v Novo mesto: 6.47, 8.27, 12.20, 16.17, 17.05, 19.17. Odhod edinega direktnega vlaka iz Novega mesta proti Sevnici je ob 4.24 s prihodom v Sevnico ob 6.59. Proti Novemu mestu odpelje ta vlak ob 17.00 in pride v Novo mesto ob 18.55. Odhodi vlakov iz Trebnjega v Sevnico: ob 5.08, 8.40, 16.48 in 14.20 (pelje samo do Tržišča). Prihodi vlakov v Sevnico Iz smeri Trebnje: 6.59, 9.40, 18.22, 15.01 (vozi samo do Tržišča). Odhodi vlakov iz Sevnice za Trebnje: 5.30, 11.30, 17.00, 15.11 (vozi samo od Tržišča). Prihodi vlakov v Trebnje Iz smeri Sevnica: 6.39, KI.24, 18.09. 15.52 (vozi iz Tržišča). Zre publiškega posvetovanja SZDL (Nadaljevanje s 1. strani) ttjstvu iztoolj'šanje preskrbe s kmetij, pridelki in lažje premagovanje težav v naši trgovinski Izmenjavi s tujino. Oboje je tako pomembna gospodarska naloga, da je ne gre podcenjevati tudi v industrijsko najbolj razvitih občinah. Le-te so gospodarsko močnejše in bolj razvite kot druge občine in bi prav zato lahko še veliko več naredile za hitrejši razvoj kmetijske proizvodnje. Naš družbeno - gospodarski sistem in novi socialistični odnosi na vasi, ki se odražajo v uspehih kmetij, posestev in zadružne kooperacL' je, vzbujajo čedalje večji gospodarski interes pri vseh proizvajalcih za nenehno povečevanje kmetijske proizvodnje, za krepitev posestev in kmetijskih zadrug. Zato je možen tudi hitrejši razvoj socialističnih odnosov na vasi. Dosedanje1 izkušnje in visoki pridelki kažejo delovnim kmetom, kaj jim lahko omogoči sodobna socialistična proizvodnja. Vedno znova pa ugotavljamo, da imamo v kmetijstvu izredno velike rezerve Prva je v tem, da bi lahko vsi kmetje dosegali tako velike pridelke kot jih zdaj dosegajo najboljša posestva in posamezniki v kooperaciji. Rezerve so nadalje na vseh posestvih in v zadrugah, ki zelo slabo Izkoriščajo zemljo, last splošnega ljudskega premoženja. Veliko zemlje oddajajo ljudski odbori v najem, zadruge pa bi lahko prav tam združile Pred petim mednarodnim vinskim sejmom Zaradi vinske krize, ki je zajeda vse vinorodne drŽave, Je zelo naraslo zanimanje za sodelovanje na V. mednarodnem vinskem sejmu, ki bo od 28. avgusta do 6. septembra v Ljubljani. Doslej Je prijaivfio svojo udeležbo mnogo več držav %*% prejšnja leta. Celo oddaljena Avstralija Je že priglasila 24 vzorcev vina. Vlade posameznih držav so tudi že imenovale svoje člane za mednarodno komisijo za ocenjevanje in nagrajevanje najboljših vin. Novost na letošnjem sejmu pa bo mednarodno ocenjevanje in nagrajevanje embalaže. S to prireditvijo bo LJubljana prva na svetu onozorila vinske trgovce, da Ima pri prodaji vina važno vlogo tudi ustrezna embalaža. Prvovrstno opeko dobite v NOVOMEŠKI OPEKARNI ZALOG pri Novem mestu »BET i« BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA METLIKA /am nudi odlično žensko in moško perilo ter kvalitetne in moderne volnene izdelke. nova posestva in z moderno obdelavo veliko več nudile skupnosti in sebi. Znižanje pToiz_ vodnih stroškov v kmetijstvu je ena izmed nadaljnjih rezerv za hitrejši dvig posestev ln kmetijskih obratov, zvišuje pa hkrati zelo učinkovito tudi splošno življenjsko raven delovnih ljudi. Posvetovanje je ugotovilo, da gre v boju za socialistično politiko na vasi za trajno, načrtn0 politično delo. Pri tem morajo sodelovati vse družbeno - politične organizacije in ljudski odbori. Znova Pa se je potrdilo; naša vas zmore več kakor smo računali. Na kmečkih proizvajalcih je zdaj, da uresničijo načrte in naloge, ki so njihov delež v naši skupni proizvodnji % Da imajo pri prvi jn drugi (jjf nalogi izredno važno vlogo 0 politične organizacije, pa naj 9 gre za organiziranje stano-$j) vanjskih skupnosti ali za % uresničevanje socialistične politike na vasi, zdaj ni treba niti ponavljati. Predsedstvo Glavnega odbora SZDL Jugoslavije meni, da bi bilo t Ocenievanje stanovanj Na Reki bodo začeli kmalu ocenjevati vrednost stanovanj v mestu. V tej akciji bodo pregledali 12 tisoč stanovanj, ki so v državni lastnini, kasneje pa že preostalih 8 tisoč stanovanj, ki so last privatnikov. To delo bo trajalo okoli tri mesece in bodo na podlagi teh ocen izračunali najemnine. To je eden izmed ukrepov, da bi popravili napake pri do-sedanji-h najemninah. Predsedstvo občinskega odbora Socialistične zveze je namreč Z novomeškega sejmišča V ponedeljek, 7. junija, so na novomeško sejmišče pripeljali'. 934 prašičev, prodali pa so jih 677. Za manjše so zahtevali od 2500 do 4800 din, za večje pa od 4500 do 16.000 din. Cena prašičem še vedno pada. • OGLASUJTE™"T~ # V DOLENJSKEM • LISTU! ugotovilo, da plačujejo najemniki v novih poslopjih manjšo najemnino od tistih ki stanujejo v starih zgradbah. Morda bi bilo dobro tudi pri nas začeti s tako oceno! Odkrili bi lahko marsikaj podobnega! potrebno razmisliti o tem, da bi prilagodili osnovne organizacije Socialistične Szveze in druge organizacije področju, na katerem bodo 9 organizirane stanovanjske m skupnosti. Tu bodo tudi nali šle pravo vsebino svojega 4) dela. Ne bo se jim treba več 0 loviti v iskanju problemov, $ niti ne bodo več ločene od £ osnovnih naporov, kj zdaj £ najbolj zaposlujejo komune 0 in samoupravne organizme. Naj zaključimo z besedami 9 tov. Lidije Bentjurčeve, ki J« £ ca zaključek dejala: 0 »Ob širšem povezovanju z 0 našo splošno politično linijo, Ss tolmačenjem vloge m mesta Jugoslavije v svetu itd, 0 bo vsakdo v svojem konkret-0 nem življenju čutil, da je £ sam resnica] soustvarjalec 0 take Jugoslavije, ki pred-0 stavlja vzor drugim drža-0 vam in drugim razrednim 0 gibanjem, k i iščejo v njej £ napotilo za svojo konkretne # pot pri reševanju posames-0 nlh socialnih, družbenih in # drugih vprašanj.« Beseda o blagovnem prometu Količine mleka, ki prihajajo v mlekarne so vstak dan manjše, tako da mlekarne niso zadovoljivo preskrbljene z mlekom, ki je ena izmed osnov naše prehrane. Vzrok za takšno stanje je v tem, ker nimamo organiziranih sodobnih mlečnih zbiralnic po kmetijskih zadrugah, ker KZ nimajo sklenjenih pogodb o ntakupu in prodaji mleka s kmeti ter z mlekarnami; ker kmetje uporabijo mleko za pitanje prašičev in živine, kar se jim izplača; veliko mleka pa gre v predelavo. Razen tega je tudi nlaša krmna osnova slaba in marže prevelike. Goveje meso je drago in bo še dražje, medtem ko se bo svinina. pooenila. Tak položaj je nastal po zaslugi prekupčevalcev in izvoznikov, ker niso upoštevali dogovorjenih cen, ter mesarskih podjetji, ki ne izkoriščajo popolnoma vseh možnosti prodaje oziroma predelave vseh porabnih delov ži- V naših klavnicah bo publiškega sekretariata za bla-uvesti red, kajti skoro govni promet. S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS NOVO MESTO Kadri rešujejo vse RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KRMEU nudi rjavi premog za gpodinjstvo ln industrijo po zelo ugodnih cenah. Proizvajamo in prodajamo eidno opeko ln se sa naročila priporočamo! Prva seja novo izvoljenega občinskega komiteja Zveze komunistov Slovenije Novo mesto je bila 3. junija. Vodil jo je sekretar tovariš Miro Thorževski. Na seji so obravnavali nekatera vprašanja dela z mladino, zlasti štipendiranja, vprašanje kadrov in bodoče naloge glede izobraževanja strokovnega kadra. Sprejeli so sklep, da bo sekretariat občinskega komiteja posebej proučil sistem štipendiranja in kadrovsko politiko. Nadalje so na seji obravnavali krajevne odbore. Po predlogu komisije za družbeno upravljanje pri občinskem odboru Socialistične zveze naj bi bilo v bodoče v občini 14 krajevnih odborov. Dosedaj jih je bilo veliko več, vendar mnogo od teh le bolj na papirju. Spričo povečane občine in ob nadaljnjem prenašanju nalog upravljanja na volivce je vloga krajevnih odborov čedalje večja. Novi, večji krajevni odbori ne bi bili podaljšana roka občinskega ljudskega odbora, pač pa samostojni organi v okviru prenesenih pristojnosti. Krajevni odbori bodo ž* z letošnjim družbenim načrtom dobili nekaj sredstev za svoje naloge, v bodoče pa jih bodo dobili še več. O krajevnih odborih bodo razpravljali prihodnji zbori volivcev, ki bodo tudi volili krajevne odbore. Prav tako so na seji govorili o sprejemanju tarifnih pravilnikov. To važno nalogo so v veliko podjetjih vzeli premalo resno, kar ima lahko posledice za ves kolektiv. Do roka je predložilo tarifne pravilnike v potrditev 67 podjetij, 17 podjetij pa jih sploh ni predložilo. Pri tem so omenili vrsto slabosti, ki jih vsebujejo nekateri tarifni pravilniki in o katerih smo v našem listu že pisali KAJ BOM, KO BOM VELIK? Marsikateri mladinec letos za vedno zapušča šolsko klop, ni pa s« še odločil, eesa se'bo izučil. Misli si: v šoli je klop trda; čevljar ne bom, tam bi moral ves dan sedeti. Pa krojač? Ne, tudi ne, zbadal b! se v prst. Za pilota 'tudi nisem, ker se težko učim. Mehanik ali šofer? Ne. Bil bi vedno v nevarnosti. Za Za- RflZPIS za tečaj Politične šole pri CK ZKS (od 1. sept. 1959 do 31. Januarja 1960) Tečaj Politične Sole je namenjen predvsem delavcem in delavkam v industriji in kmetijstvu,'ki so se že uveljavili v organih delavskega in družbenega upravljanja, v organih oblasti, sindikatih, društvih itd. in jim daje potrebno širše znanje iz politične ekonomije in znanstvenega socializma. Prijave z osebnimi podatki, s podatki o dokončanih šolah, o osnovnem poklicu, zaposlitvi, višini mesečnih prejemkov ter tudi o stažu in funkcijah v političnih organizacijah in družbenih organih pošljite najkasneje do 30. junija 1959 na upravo politične šole pri CK ZKS, Ljubljana, Parmova 39 in tudi na svoj občinski komite ZKS. O sprejemu v tečaj in internat, ki je pri Politični šoli, bo vsak posameznik pismeno obveščen, in sicer najmanj 14 dni pred pričetkom tečaja. Podrobnejše informacije dobite na upravi šole oziroma na občinskem komiteju svojega področja. Poslovnim »rljateljem te priporoča KMETIJSKO GOZOARSK0 POSESTVO NOVO MESTO Aha, sem se že spomnili dimnikarja se bom izučili kaj? Potrebnih je samo sest razredov osnovne sole, učna doba pa je samo dve leti. Hodil bom okoli, prinašal ljudem srečo in jim čistil dimnike, da ne bo požarov. Marsikdo se bo prijel za gumb, ko me bo zagledal... Kdor se bo odločil za dimnikarski poklic, naj se oglasi pri rajonskem mojetou atli pa pel referentu za delo pri občinskem ljudskem odboru. tem tednu nabiramo vine. treba vsaka ima svojo kalkulacijo, razlike med njimi so včasih prav velike. Te razlike vzbujajo sum, da imamo tudi pri nas klavnice, ki delajo na škodo potrošnikov. V okraju imamo blizu 29 tisoč krav in okoli 20 tisoč telet. Približno 7 tisoč telet bo spi-tanih v naših pitališčih in pri kmetih do težine 200 kg, okoli 2 tisoč telet pa od 200 do 400 kilogramov. Tako bo delno omiljena mesna kriza.' Pripomniti je, da kmetje raje pitajo teleta sami, kakor da bi jih oddali v pitališča, ker se zavedajo, da s pitanjem precej zaslužijo. Zaradi špekulacij in lahkih zaslužkov raznih mešetarjev in prekupčevalcev, ki na ta način tudi pnisjpevajo k podražitvi mesa, bodo v našem okraju ukinjeni do 15. julija vsi sejmi za klavno živino. Namesto teh bodo kmetijske zadruge uvedle dogonske dneve. Nova pot klavne živine bo: kmet — zadruga — mesarija oz. izvozno podjetje. Zaradi takega položaja bodo morale imeti kmetijske zadruge svoje tehtnice in depoje. Strokovnjaki kmetijskih zadrug bodo na dogonih ocenjevali živino in ji hkrati določili tudi ceno. Vsaka zadruga bo lahko kupovala samo na svojem področju. Kjer bi bili dogoni manjši oziroma kjer jih zadruga ni zmožna organizirati, jih bosta imeli r>o dve zadrugi skupaj (isti dan, na istem mestu), vendar bo vsaka lahko kupovala le živino s svojega območja. O teh vprašanjih naj bi občine skupno z zadružnimi in poslovnimi zvezami ter zadrugami še razpravljale. Občinski ljudski odbori bodo s svojimi organi pomagali zadrugam, da bodo vsa ta vprašanja uredile, hkrati pa bodo prek svojih organov, predvsem tržnih inšpekcij, držali čvrsto v rokah politiko cen — seveda tako, da bo v skladu z odločbami re- NAJLEPSE BOSTE PREŽIVELI DOPUST V ČATEŠKIH TOPLICAH pri Brežicah Glede sklepanja pogodb ai. sadje in zelenjavo med trgovino ter proizvajalci so se kazali nezdravi pojavi, da sklenjena pogodba kratkomalo ni veljala. Pogodbe morajo brezpogojno veljati! V nasprotnem pa naj krivca prime gospodarsko sodišče. Pogodbe naj sklepajo tudi kmetijske zadruge s kmeti. 2e zdaj je mogoče približno oceniti kakšna letina 'bo, zato je treba čimprej začeti sklepati pogodbe, da se nam ne bo zgodilo tako kot lani s sadjem. Trgovinske zbornice in občinski ljudski odbori naj kontrolirajo izpolnjevanje pogodb. Uredba o znižanju prometnega davka je v veljavi, vendar prodajajo vino v nekaterih občinah še po starih cenah, v nekaterih pa po delno znižanih, Občinski sveti za blagovni ni promet in ObLO naj te stvari kontrolirajo. O vsem tem so razpravljali na posvetovanju predstavnikov občin in okraja, ki je bilo v Novem mestu v torek, 2. junija. Posveta se je udeležil tudi Miro Košmelj, sekretar Sekretariata za blagovni promet LRS, ki je posvetovanje zaključil z besedami: »O teh vprašanjih smo že dovolj razpravljali in je čas, da jih začnemo na terenu praktično izvajati!« Svoj prvovrstni premog priporoča RUDNIK riavega premoga Senovo Cvetje lipe (220 din), rdeče deteljice (100 din), kamilice —■ ESimo cele glavice (500 dlin), bezga — osut (200 din). Liste šmarnice (190 din), gozdne jagode (100 din), j »tonika (150 din), slezenovca (180 din), melise (14o din), ozkollatnatega trpotca (70 din), pekoče koprive (40 din), breze (22 din), hribske rese (500 din). Rastlino kopttnlka s korenino (75 din), krvavega mlečka (90 din), smolnice (40 din), melise (70 din), ženiklj* — sam« lepo zeleno sušen (130 din), vodne kreše (150 din). Korenine arnike (350 din), trobentioa <150 din), medvedovih tac (190 din), bodeče meže — kompava (115 din). Lubje češmlnovtfa korenin (320 din), cešminovih palic (65 din, krhilke (60 din). Čemu zaostanki? Štefanu Senidarja. vr&ilcu dol««««« »aftoinik« tajništva za finance pri OLO Novo mesto, smo postavili nekaj vprašanj: V: Koliko davkov je pobranih v prvih tromesečjih v nisem okraju in koliko po posameznih občinah? O: Okrajno povprečje pobranih davkov do konca maja je 62 odstotkov. Najmanjše je v občinah Trebnje — 55 odst., Videm-Krško — 56 odst. in Črnomelj — 58 odst., največ pa Senovo — 85 odst. ier Metlika in Sevnica po 75 odst. Tako smo bili v predzadnji dekadi drugega tromesečja glede pobranih davkov na zadnjem mestu v Sloveniji in to kljub temu, da smo med okraji, v katerih so davki najnižji. Omeniti moram še, da dobimo od republike dotacijo v višini 20 odst. od pobranih davkov. V: Zakaj taki zaostanki? O: Tako stanje je nerazumljivo z ozirom tta lansko dobro letino. Izterjava je odvisna v glavnem od občinskih uprav za dohodke, ki pa delajo še na odmeri davkov; bo ko to končano, začno z vsem razpoložljivim kadrom izterjavati. V: Kako nameravate ta položaj izboljšati? O: Sklicano je bilo posvetovanje s predstavniki občin, na katerem jim je bilo to stanje prikazano. Občinski ljudski odbori bodo morali začeti izterjavati čimprej, sicer ne bodo mogli izvrševati proračunskih izdatkov. Z novo bančno politiko so namreč krediti občinam znižani na 8 odst. od planirane oziroma od pobrane dohodnine. V: Kakšna je razlika med lansko in letošnjo odmero davkov? O: Lani je bil odstotek občinskih doklad odmerjen po enotnem načinu za vse zavezance, letos pa po progresivni lestvici. Letošnji davek in dohodnina sta odmerjena po novem Izračunu katastrskih dohodkov, razen pri gozdovih, kjer je osnova še stari katastrski dohodek. Osnovna dohodnina po zvezni lestvici je nižja od lanske, zato bodo občinske doki ade višje. Na splošno se bodo davki za nekaj odstotkov zvišali, kar je povsem razumljivo, saj so se zvišale tudi cene nekaterih kmetijskih pridelkov. r OB STLRIDESETLETNIGI KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE 22 GIBANJE V LETIH 1918 DO 1941 F RAN C S K SAJE V Novem mestu je bila krajevna organizacija KPJ razmeroma šibka. Zato jo je Obznana z lahkoto razbila. Sepetauc se je pred aretacijo umaknil v Zagreb, Svajger je odšel v službo v Ljubljano, veČina ostalih članov legalne KPJ pa se je pasivizirala. Po prvem jurišu na legalno KPJ, ki ga je 31. decembra 1920 opravila žandarmerija v mnogih krajih s pomočjo vojske, je s precejšnjo zamudo sledila še administrativna akcija za razpust komunističnih organizacij. Predsedstvo poverfieništva za notranje zadeve deželne vlade za Slovenijo je 1. februarja 1921 poslalo novomeškemu in ostalim okrajnim glavarstvom naslednji dopis: »Glasom brzojavnega ukaza gospoda ministra za notranje zadeve... se imajo vse one organizacije, ki so se poleg varovanja gospodarskih interesov delavcev bavile s komunistično propagando, v smislu razglasa kraljevske vlade z dne 29. decembra 1920 razpustiti. NasloviienS uradi se pozivajo, da v smislu tega ukaza nemudoma postopajo — v kolikor so to že ni zgodilo — ter o izvršitvi semkaj poročajo.« Novomeško okrajno glavarstvo je o tem odloku takoj obvestilo Stanka Svajgerja, pravnika v Novem mestu, kot predsednika razpuščene krajevne organizacije KPJ. Poslalo mu je tale dopis: »Vsled odloka deželne vlade, predsedstva poverjeništva za notranje zadeve z dne 1. t. m. št. 1177 pr. se s tem razpušča tukajšnja krajevna politična organizacija Komunistične stranke Jugoslavije.« Prepis tega dopisa je dobila v vednost orožniška postaja v Novem mestu, na katero je s tem prešla »skrb« za komuniste ... O razpustitvi je novomeško okrajno glavarstvo 7. februarja 1921 obvestilo deželno vlado v Ljubljani. Kmalu zatem je Svajger dobil nov dopis, in sicer, da je kot komunist odpuščen iz službe pri glavni carinarnici v Ljubljani. Komunistična organizacija v Novem rnestu je sicer bila razbita, ni pa bila uni-,čena komunistična ideja, ker so ji nekateri delavci kljub terorju ostali zvesti. Pod udarci Obznane so bile rarbite tudi skonaj vse druge komunistične organizacije in skupine na Dolenjskem. Takratno vodstvo KPJ ni pričakovalo tega udarca buržoazije. Ker KPJ ni bila nanj pripravljena, se je zgodilo, da je močno komunistično gibanje brez bitke utrpelo težak poraz. OBČINSKE VOLITVE MAJA 1921 Sede tedaj sd Je upala buržoazcia oblast izpisati občinske volitve, ki so bile v Sloveniji 3. in 10. maja 1921. Pokrajinsko /odstvo razpuščene KPJ je sklenilo, da 'udi komunisti nastopijo na volitvah kot Delavsko-kmečka republikanska skupina, kjer komunistično gibanje ni bilo razbito, drugod pa naj bojkotirajo volitve. V takratnem novomeškem okraju niso šli komunisti nikjer na volitve s svojo kandidatno listo. Socialisti pa so nastopili le v Crmošnjicah in dobili 70 glasov ter 5 odbornikov. V črnomaljskem, brežiškem in kočevskem okraju se prav tako niso komunisti nikjer udeležili volitev s svojo listo. Socialisti pa so nastopili in dobili v Črnomlju 3 in v Crešnjevcu 6 odbornikov, v Brežicah, Vidmu in v Sevnici po 5 odbornikov, v nekaterih drugih občinah brežiškega okraja pa tudi še nekaj odbornikov. V dolenjskem delu litijskega okraja so komunisti šli samostojno na volitve v Šentvidu pri Stični, ki je kljub vsem udarcem Obznane ostal komunistična trdnjava. Komunisti so dobili 3 odbornike od 16. V takratnem okraju Krško so socialisti nastopili na Čatežu in dobili 5 odbornikov ter v Kostanjevici 47 glasov in 3 odbornike. Edino v Šentjerneju pa so nastopili komunisti.s svojo listo. NASTOP 8ENTJERNEJSKIH KOMUNI8TOV Na Dolenjskem ni Obznana razbila komunističnega gibanja edino v treh najmoč- nejših revolucionarnih središčih: v Kočevju, Šentvidu pri Stični in v Šentjerneju. Sentjernejska organizacija KPJ je štela okrog 100 članov in imela še okrog 50 simpariizerjev ter bila direktno vezana na pokrajinsko vodstvo KPJ v Ljubljani. Z Obznano je bila sicer razpuščena, vendar pa so voditelji šentjernejskih komunistov kljub terorju uspeli zadržati v preganjanem komunističnem gibanju vse svoje nekdanje člane in somišljenike. Po razpisu volitev je Franc Jerele, posestnikov sin iz Šentjerneja, odhitel v Ljubljano. Poiskal je člane pokrajinskega vodstva, da je zvedel, kaj naj šentjemejski komunisti store za volitve. Nato so v Šentjerneju začeli sestavljati kandidatno listo Delavsko-kmečke republikanske skupine. Brez težave so zbrali 24 kandidatov za odbornike in prav toliko namestnikov. Zastopnik liste je bil Franc Jerele, ki so ga klerikalci v svojem propagandnem letaku zaničljiivo imenovali Nemanič. V Šentjernej je prišel dr. Lemež, da bi govoril na komunističnem shodu, ki pa so ga žandarji preprečili. Zatem Je komunistična Delavsko-kmečka republikanska skupina v Šentjerneju le dobila odobritev za shod. Na njem je začel govoriti komunistični poslanec Fabjančič, toda klerikalni voditelji so povedli nad zborovale? množico pijanih kmetov, ki so shod razbili. Ker zaradi terorja komunisti niso uspeli prirediti shoda v trgu, so hodili od vasi do vasi, sklicevali vaške sestanke in med ljudmi delili predvolilni letak Delavsko-kmečke republikanske skupine. Toda žandarji, duhovščina in pristaši Pucljeve Samostojne kmečke stranke so skušali preprečiti tudi te vaške sestanke. Kljub Obznani in preganjanju so komunisti na volitvah 10. maja dosegli velik uspeh, saj so prejeli kar 152 glasov in s tem zadržali število glasov, ki so jih zbrali pol leta prej na državno-zborskih volitvah. Dobili so pet občinskih odbornikov, za katere so bili izvoljeni: Anton Majzelj, Josip Kos iz Stran, Franc Jerele, Franc Smit in Jože Pirkovič iz Šentjerneja. Samostojna kmetska stranka je nabrala le 126 glasov in dobila prav tako 5 odbornikov, klerikalci pa so zbrali 389 glasov ln dobili 14 odbornikov. m Na prvi seji novega občinskega odbora petorica komunističnih odbornikov ni hotela priseči kralju. Zato so med prisego zapustili sejo in se nato vrnili v sobo. Za župana so kandidirali svojega odbornika Majzlja, ki je dobil celo 6 glasov, ker je zanj glasoval tudi samostojnež Kušljan. Komunistični odborniki pa so le malo časa sedeli v občinskem odboru. Ko je 2. avgusta 1921 reakcija v narodni skupščini izglasovala Zakon o zaščiti države, so komuniste pometali iz narodne skupščine in občinskih odborov. Okrajno glavarstvo v Krškem je že 16. avgusta 1921 poslalo šent-iernejskim komunističnim odbornikom naslednji dopis: »Na podlagi odloka št. 22410 z dne 9. 8. 1921 Pokrajinske uprave, oddelek za notranje zadeve, se razveljavi izvolitev v občinski zastop, ker pripadate Kmečki-delavski republikanski skupini.« Na nadomestkih volitvah za izpraznjena komunistična odborniška mesta komunisti niso smeli ponovno nastopiti. Zato so v protest prepleskali Šentjernej z rdečo barvo in s tem pokazali, da je Šentjernej rdeč. Btev. 23 (481) »DOLENJSKI LIST* Stran t Z roko v roki. 0 pomenu gospodarskega sodelovanja podjetij in primeru novomeškega KREMENA V razvijanju in utrjevanju našega gospodarstva pomenijo letošnji občinski družbeni plani znaten skok naprej. V vseh je poudarjena potreba po povečanju storilnosti, po maksimalnem izkoriščanju zmogljivosti in tudi po nujnosti povezovanja gospodarskih organizacij v obliki sodelovanja. To je razumljivo, saj se naš okraj šele razvija in moramo zato vsa sredstva uporabljati čimbolj skrbno, združevati sile in moči ter povezovati skupne napore v želji, da bi dohiiteli druga bolj razvita področja. je nazadovala. Kremenčev pesek uporabljajo v šitevilne namene: kot surovino za Izdelavo embalažnega In ravnega stekla, za brušenje in matiranje steklarskih izdelkov, kot sestavino osnovne zmesi v keramični in porcelanski industriji, za lošče-nje keramike in porcelana, za izdelavo kalupov v livarnah, za izdelavo bairv v kemični industriji. Iz njega delajo irazna čistilna sredstva, uporabljajo ga v čistilnih napravah, pri asfaltiranju cest, pri izdelavi vtso-kotrdnih betonov, za rezanje ln žaganje kamna ter marmorjev V novi pralnici peska v Globokem Pogosto se primeri, da ima podjetje sicer lepe pogoje za razvoj, nima pa potrebnih sredstev. Družba nima na razpolago dovolj denarja, da bi ga nudila v vseh primerih, lahko pa bi ga dala prizadetemu podjetju na razpolago sorodna podjetja, ki denar Imajo. Tukaj se po navadi ustavimo, ker ne gledamo dttužbe kot celote, ampak imamo pred očmi le ozke interese svojega podjetja. Prav zato ostanejo mnogokrat neizkoriščene lepe možnosti, ki bi imela °d njih vsa družba velike koristi. Staro pravilo je, da Veljajo praktični primeri več kot načelno razpravljanje. Tak primer plodnega gospodarskega sodelovanja ie dalo podjetje Kremen, rudnik nekovinskih rudnin Novo mesto. Tri podjetja — on izdelek Kremcnovi rudarji so v začetku lanskega leta zaskrbljeno gledall kopneče zaloge belega peska na svojih nahajališčih. Poizkusne vrtine niso dale do-,brilh rezultatov. Tržišče je nenasitno' zahtevalo vedno nove in nove pošiljke, proizvodnja na in tako naprej ln naprej. Razumljivo je torej, da potrošnja kremenčevih peskov neprestano raste in da tržišče zahteva vedno noviji in novih pošiljk. V Rudniku Globoko pri Brežicah kopljejo dober rjav premog, imajo pa tudi glinokop. Cena njihovega premoga je nekoliko višja, ker jo zaradi oddaljenosti od železnice podraži avtomobilski prevoz. Zato so imeli, posebno poleti, s prodajo premoga težave. Vsaj malo jih je reševal glinokop. Rudarji so pod zemljo nekega dne naletel: na žilo belega peska. Ugotovili so. da je to kremenčev pesek, ki ga tržišče zelo potrebuje. Toda kje dobiiti sredstva za opremo obrata, ki bi omogočil izkoriščam je? Na pomoč je priskočil novomeški Kremen. Raziskave zemljišča so odkrile velika nahajališča dobrega kremenčevega peska. Podjetje Kremen je letos pričelo graditi pralnico peska in druge potrebne naprave. Iz novega podzemnega rova, ki ima to posebnost, da. je »bel«, so pripeljali va-gončki, polni kremenčevega peska in preko čistilnih 'bobnov, v novi pralnici je stekla voda. Rudarji rudnika Globoko na-kopljejo vsak mesec več kot tisoč ton peska, Proizvodnjo so preusmerili tako, da v premogovnih rovih opravljajo poleti le vzdrževalna dela. Takrat kopljejo le v »belem rovu«. Zdaj se ne bojijo več težav. Kremen Novo mesto.pa je dobil novih 15 tisoč ton letne proizvodnje peska, ki ni odvisna od vre- menskih razmer, ker je Izkop pod zemljo. Tudi v Rudniku Krmelj so odkrili nahajališča kremenčevega peska. Rudnik ni Imel sredstev za raziskave ln opremo, ki bi mu omogočile izkoriščanje. Težave so odpravili z gospodarskim sodelovanjem med rudnikom ln podjetjem Kremen. Danes kopljejo v Krmelju razen premoga tudi kremenčev pesek, ga nalagajo na vagone in odvažajo v novomeško pralnico. Tri podjetja: Kremen Novo mesto, Rudnik in glinokop Globoko pri Brežicah ter Rudnik Krmelj proizvajajo v gospodarskem sodelovanju en izdelek — kremenčev pesek. Kmalu te jim bo pridružil še Rudnik Senovo, ker so »foelo zlato« našli tudi tam. Čemu trmo? Vsa podjetja, ki smo jih doslej omenili, so pokazala razumevanje in pripravljenost za sodelovanje. Drugače je bilo s podjettjem Kremenica v Sevnici, ki izkorišča nahajališča kremenčevih peskov na sevnlškem področju. Zaloge so velike, podjetje pa niima sredstev, ki bi omogočila Izkoriščanje v večjem obsegu. Podjetje Kremen je lani predlagalo Kremenlci združitev obeh podjetij, ki bi to omogočila. Toda kolektiv Kremen i ce je predlog odbil z nemogočimi pogoji, ki jih je predložil. Imeli so pred očmi le ozke interese kolektiva ln podjetja, pri tem pa so prezrti koristi, ki bi jih po združitvi zaradi povečane proizvodnje imela vsa družba. Tudi malo nezaupanja s strani občin je bilo občutliti, češ: kako pa bo z akumulacijo? Podjetje Kremen je to nezaupanje v praksi kmalu odpravilo. Glav-n; prispevki so proračunski ln pripadajo občini, kjer je nahajališče. Notranje sklade pa deli podjetje na posamezne obrate po ustvarjenem bruto proizvodu. Zaključek? Vsa podjetja, ki sodelujejo, so zadovoljna, saj imaijo od gospodarskega sodelovanja koristi ona ln družba. Kremenovi beli rudarji pa ne gledajo več zaskrbljeno v bodočnost. Njihovi pogledi so veseli, saj so našli novo pot — pot gospodarskega sodelovanja, ki jim zagotavlja lepo in svetlo bodočnost. M. J. Ne uničujte! Navzlic opozorilom se še vedno dogaja, da ljudje, ki odkrijejo gnezda koristne pernate divjadi, pobirajo jajca ln jih uničujejo. Tako je bilo pri vasi Krka zadnje čase več primerov, da so ljudje pobrali jajca fazanov in jerebic, jih odnesli domov, potem pa vrgli na gnojišče. Lovske družine ponovno prosijo in opozarjajo vse, ki bi našli gnezda pernate divjadi, da le-te puste na miru, o najdbj pa. takoj obveste najbližjega lovca. Kot je znano, je uničevanje jajc koristne pernate divjadi kaznivo. Lovska organizacija ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode: 600 din za eno fazanje jajce. Koristnost teh ljubkih pernatih dolgorepih ptičev je splošno znana. Med drngim uničujejo fazani tudi koloradarja. AVTOMOBILSKA CESTA IN SRNJAD Na avtomobilski cesti LJubljana — Zagreb j« bilo samo na območju našega okraja v kratkem času povoženih 6 glav srnjadi. V enem primeru je povozil srnjaka avtobus. Okrajna lovska zveza opozarja uporabnik« avtomobilske ceste na srnjad, ki se tu in tam pojavi na cesti, in naj zato na takih mestih vozijo bolj previdno. Ne samo, da Je vsak od- govoren za poškodovanje divjadi, tudi do nesreče lahko pride. Na krajih, kjer srnjad najbolj pogosto prehaja cesto, bodo postavljene opozorilne table. Ce navzlic previdnosti pride do nezgode % divjadjo, je treba to takoj »poročiti lovski organizacij] oziroma najbližjemu lovcu. Odškodnina za srnjad je po uradnem ceniku 10.000 din za glavo. Občina Novo mesto bo izdajala bilten Ker je občina Novo mesto zelo velika, nastaja resno vprašanje povezave občinskega ljudske^- odbora z volivci in s proizvajalci. Večina odbornikov obeh zborov stanuje izven Novega mesta in tako ne deluje v Opekarna Brežice se je spomnila bivših članov svojega kolektiva 16. maja J« bila v brežiški Opekarni manjša svečanost. V poizkusno obratovanje so spustili novo krožno p<*5. Med povabljenimi gosti smo bili tudi upokojenci •— bivši člani kolektiva Opekarne. Ogledali smo si krožno peč in prisostvovali njenemu spuščanju v pogon. Kolektiv podjetja nas je nato pogostil v svoji sindikalni dvorani. Kolektivu ln delavskemu svetu Opekarne smo za pozornost zelo hvaležni; vsem želimo pri njihovem nadaljnjem delu veliko uspeha! Upokojenci Opekarne Brežice raznih svetih in komisijah pri občini. Odborniki izgubljajo pregled nad celotnim delom občine, kar je čutiti posebno na_sejah pri razpravi. Zato bo ObLO Novo mesto ^ričel izdajati bilten, ki bo v zgoščeni obliki posredoval odbornikom vse podatke in jim pomia«?al zasledovati ^olitiko na vseh področjih dela občine. Odborniki bodo lahko ta bilten dobili na vpogled v zato določenih prostorih občinske stavbe. Nato bodo laže sodelovali v razpravah na sejah občinskega ljudskega odbora In tudi laže dajali pojasnila volivcem. V večjih občinah v naši republiki takšne biltene že izdajajo in so se sefo dobro obnesli. Za močne t ti pogumne »Ob zaključku šolskega leta, po mali maturi, Smo sredi razreda zažgali zvezke in knjige. Kadili smo na veliko. Iz vedenja sem imel 1. Ne vem kaj bi postalo iz mene, če ne bi bil šel v podoficirsko šolo,- je dejal Miki Jovanovič, vodnik, Miki Jovanovič je dober vodnik JLA: »Zadovoljen sem s poklicem, to pa je v življenju glavno ...« absolvent pešadijske podoficirske šole. »-Vojska te nauči discipline in pameti.« Janez Hočevar, artilerijski podoficir pa je povedal: -Rad bi se šolal, pa nisem dobil štipendije. Odločil sem se za podoficirsko šolo, v kateri sem bil popolnoma preskrbljen z vsem. To je bila edina možnost, da se izučim za nekaj več.*- Stara sta od 20—21 let. Oba sta priznala, da je bilo v začetku težko, predvsem zaradi vojaške discipline. Toda privadila sta se. Tam sta bila preskrbljena z vsem: s hrano, stanovanjem, z obleko in denarjem. Bila sta brez skrbi. Izhod v mesto so imeli po trikrat na teden. Dviakrat na mesec so obiskovali gledališče in večkrat kinopredstave. Ogledali so si tudi večje tovarne. Vsako leto so po en mesec tabori- li: Janez poleti ob morju, Miki pozimi v domu na Jahorini, kjer so smučali. Seveda je bilo tudi učenj*, prva straža, marši... Vojaška služba jo za močne, pogumn«, vzdržljive. Danes službujeta oba v Novem mestu. Imata vsak svojo opremljeno samsko stanovanje, za katero plačata nekaj manj kot 200 din na mesec. Skupnih mesečnih prejemkov imata po 20.000 din. Pravico imata, da se vključita v vse organizacije in društva. Pohvalita se, da do-živita na marših pri naših ljudeh lepe sprejeme. Marsikdo jima zavida to službo. Pravita pa, da bosta šla še naprej v šolo —' na Vojno akademijo. Tudi ti fant, če si zdrav, močan in pogumen, se lahko priglasiš v podoficirske in oficirske šole. Morda ne moreš dobiti nikjer štipendije? Tu jo boš dobil, seveda, če boš sposoben za vojaško službo. Vojska te lahko štipendira tudi od prvega do četrtega razreda gimnazije, če boš šel potem v oficirsko šolo. O vseh ostalih podrobnostih pa poizvedi pri najbližjem vojnem odseku. Janez Hočevar, artilerijski podoficir: »Šolal se bom Še naprej ...« Kakšno seme smo sejali ? Poslovna zveza je sprejela nekaj pritožb zaradi semena hibridne koruze. Pridelovalci se pritožujejo predvsem nad slabo kaKvostjo semena. Da Zamenjava izkaznic SZDL Med gradnjo nove pralnice proizvodnja že teče; industrija potrebuje vedno več kremenčevih peskov N A 8 OBISK I »Nisi tiste I sreče...« j Tako kot MIRKU MARl- \ CU, šoferju podjetja »Gor-l janci« in stanujočem v Jurki l vasi pri Straži, je menda zad-I nje tedne dejala Se preneka-\ tera ženica: »Beži, beži, saj l ne boš nič zadel, nisi tiste i sreče ...« Tudi Mirko ni ver-\ jel, da bi ga sreča pri našem j nagradnem žrebanju kaj pri-\ da upoštevala, pa je zadnje Goste in sočne redi padajo zdaj | dni minulega tedna le prišel Vsi občinski odbori SZDL so prejeli nove izkaznice za člane SZDL. Osnovne organizacije pa so pričele z zamenjavo Izkaznic, vendar ne še povsod. Zamenjava Izkaznic je važna naloga, ki terja vestnega dela odborov osnovnih organizacij. Nove izkaznice morajo dobiti vsi dosedanji člani, hkraii je to tudi lepa priložnost za ključeva nje novih članov v smislu sklepa okrajne konference SZDL. Nove izkaznice &o lepe obli-enega j kg> veafm6 y p^tno. Veljale bodo 10 let. Ker odpade plačevanje članarine v znamkioah, imajo nove izkaznice rubrike za vpis članarine za vsak mesec posebej. Krajevne organizacije SZDL so dobile tudi štampiljke. V kolikor člani potrebujejo razna potrdila od organizacije SZDL, jih bodo odslej dobili s štampiljko organizacije. Vse organizacije bodo dobile v kratkem tudi enotne knjige a evidenco članstva. bi stvar razčistili, smo pregledali nekaj neuspelih posevkov v zadrugah Žužemberk in Straža. Namen teh pregledov je bil ugotoviti, koliko so pridelovalci upoštevali navodila in kaj je vplivalo na slabo ka-livost in nezadosten sklop rastlin. Vse seme, ki so ga prejele zadruge, je bilo preko Poslovne zveze nabavljeno pri Semenarni v Ljubljani. Vse pošiljke semena, ki smo jih prejeli, so bile opremljene z u-radnim potrdilom Kmetijskega inštituta, ki je seme preizkusil. Kakovost, navedena v potrdilih inštituta, je pri vseh pošiljkah nad 94 odstotna. Po- teleui- Prometni dan na Senovem vsak dan. Košnja je letos boga- _ ta, saj aprila in maja dežja ni l manjkalo, zdaj pa je vendarle } pritisnila tudi že toplota... : vprašati, če tista objava v zadnji Številki drži. »Seveda!« smo mu rekli in mu čestitali, da je postal Na cestah seje zgodilo V aprilu smo zabeležili na cestah v našem okraju 28 prometnih nesreč. 19 se jih je primeril^ podnevi, 8 ponoči; 9 ljudi. Je bilo huje poškodovanih, 11 lažje. Skupna materialna škoda na vezllih, povzročena v teh nesrečah, znaša 530.200 din. Od naštetih nezgod jih je bilo največ na cestah III. reda — kar 12, na cestah II. reda 8, na avto cesti 5 in na cestah I. reda 3. Marca je bilo največ nezgod na cestah II. reda, v aprilu pa »Vodijo« ceste III. reda. 13 nezgod se je primerilo v naseljih, 15 pa izven naselij. Oglejmo si še vzroke in povzročitelje prometnih nezgod. V *tirih primerih je bila kriva vinjenost voznika, v štirih prirne-rih izguba oblasti nad vozilom kot posledica nepazljivosti voznika in njegove raztresenosti, v dveh primerih je zakrivil nesrečo Vt>znlk, ker je prehitro vozil, v dveh primerih pa sta nesrečo *&krivila pešca. Gotovo-vas bo zanimalo tudi to, kateri uporabniki cest so nfcsreče povzročili. Kar prisluhnimo: 11 voznikov motornih vozil, 7 kolesarjev, 2 pešca, 1 vprežni voz, v 7 primerih pa so nesreče Povzročili drugi vzroki. Ne bo odveč, če naštejemo tudi te: v dveh primerih se je pes zaletel v vozilo, v enem primeru kokoš, v enem primeru se je splašil konj, v dveh primerih so bili vzroki n* vozilu, v enem primeru pa voznik pri srečavanju ni zasenčil žarometov. Število prometnih nesreč je aprila v primerjavi z marcem Padlo za 7 primerov. Kljub temu je zelo žalostno, da se je zaradi vinjenosti in nepazljivosti voznikov primerilo kar 8 prometnih nesreč. Turistična sezona, ki obeta živahnejši promet na naših c«*stah, je pređ namj( za(0 DO prav. da se zdaj bolj kot kdajkoli P^fcJ poglobimo v analizo prometnih nesreč. Uporabnik] cestišč, ••ko pešci kot vozniki vseh vozil, naj s previdnostjo pri hoji ali ▼«*njl zmanjšujejo Število teh žalostnih primerov. srečen lastnik novega zijskega sprejemnika, prvih na vasi. »Z ženo detaua hišico, pa sva zares menila, da bi se kakšno darilo Dolenjskega Usta prileglo... Na televizor seveda nisva računala, no — 1 2daj ga pa imava«, nam je Š povedal, ko smo ga prosili za j kratek razgovor Mirko Marj \ y ^^eUek, 8. junija, je U°ier Vđ letal954; Z'l^ovm pionirski odred Cr- ZZ/\!l Pn aC:°T]an' n'\n\h rudarjev s. pomočjo LT kovat, potem pomožni meha- | pJriredil pred občin. [ skim poslopjem in na križišču j cest Senovo — Dovško — Bre-i stanica prometni dan. Ta dan [ so pionirji usmerjali ves pro-| met. Dan prej so pionirji pri-l redili v pritličju osemletke j razstavo, ki je bila odprta do ] ponedeljka. S samoprispevkom bodo olepšali Metliko Metličanam že dlje časa povzroča nemalo skrbi, posebno v poletnih mesecih, prah, ki ga na cesti v mestu vzdigujejo vozila. Zato so sklenili že pred Jeti. da bodo cesto asfaltirali in uredili tudi kanalizacijo. V letošnjem družbenem planu je občina namenila za to 10 milijonov dinarjev. Na zboru volivcev v sredo, 13. maja, so se volivci pogovorili tudi o samoprispevku. Sklenili so. da bo vsak občan od 18. do 60. leta starosti opravil pri teh delih 50 pro- nik, po vrnitvi iz Jugoslovanske ljudske armade pa se je spet vrnil k istemu podjetju [ in postal šofer. Ima sina in * hčerkico, stara pet in tri le- \ ta, domek pa si gradita z že- S no v Jurki vasi. Dolenjski \ Ust je spoznal pri vojakih, ko l mu ga je naročil stric Jože \ Hrovat iz Jurke vasi. »Ko sem prišel domov, brez \ lista kar nisem mogel biti in S fako ga prebiram že vrsto let. s Nekaj zaslug za televizor ima j torej tudi stric Jože ... « Mirku Maricu in njegovi \ dmžinici želimo pri prebira- \ nju domačega lista še mnogo \ prijetnih uric, pri poslušanju I radia in gledanju televizij- i skih oddaj v novi hišici pa \ vso srečo in kar največ zado- s voljstva! Menimo, da mu to j z nami vred želi tudi vseh j drugih 13.560 naročnikov na- j šega lista, ki so tokrat odstopili »častno prvo mesto« našemu bralcu in naročniku iz l Jurke va$i... Priporoča se cenjenim odjemalcem »KREMEN« rudniki nekovinskih rudnin Novo mesto Najboljši premog kosove« ln orehoveo dobite v RUDNIKU KANI2ARICA, ČRNOMELJ Moderno ln stilno pohištvo najboljše kvalitete izdeluje MIZARSKA PRODUKTIVNA ZADRUGA SEVNICA Priporoča se KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. BIZELJSKO s svojimi odseki: trgovina z reprodukcijskim materialom, vinarski odsek, žaga, mlin, ekonomija, strojni odsek, mesnica stovoljmih delovnih ur, gospodinje pa po 25. Kdor ne bo sodeloval fizično, bo prispeval ustrezni denarni znesek. Na zboru so izvolili ll-61ansko komisijo, ki bo pripravila osnutek odloka o samoprispevku. Ta osnutek bo se enkrat predložen v razpravo zboru volivcev in nato sprejet. Tako se bodo Metličant z 10 milijoni občinskih sredstev ln soudeležbo pri delu le rešili velike nadloge, ki jih že dolgo tare. pa ji občina sama zaradi pomanjkanja sredstev ni bila kos. Letos bodo uredili kanalizacijo, cesto razširili ter popravili, prihodnje* leto pa jo bodo še asfaltirali. Vsi načrti so še pripravljeni, delati bodo pričeli v juniju. Metllčanl so predlog o samoprispevku enodušno podprli, kar jim je le v čast. Ne uničujmo kož! Novomeška klavnica dobiva pogosto v zakol od rejcev odkupljene prašiče, ki imajo kožo na hrbtu in bokih obdrgnjeno. Zaradi tega odbije poslovalnica Koteks Novo mesto Mesariji pri ceni 30. 40 in 80 dinarjev na kilogram odkupljene kože. Obdrg-nine so posledica nepravilnega prevoza prašičev, ker kmetovalci vozijo na semenj 100 in 120 kg težke prašiče v zabojih, primernih za 60 kg težke. Prašič se zato med prevozom drgne ob deske In si kožo poškoduje. Kmetovalci naj skrbijo, da se to ne bo poanavljalo več, ker s tem povzročajo škodo vsej skupnosti. Tako poškodovane kože niso sposobne za izvoz, zato izgubljamo znatna devizna sredstva, razen tega pa gre škoda, ki jo trpi pri tem novomeška Mesarija, že v desettisoče dinarjev. V kolikor kmetovalci $ takšnim načinom prevoza ne bodo prenehali, bo Mesarija prisiljena rejcem odbijali ustrezni znesek pri odkupu prašičey, ki bodo imeli kožo poškodovano. slovna zveza je ob prevzemu kakovost semena preverila. — Preko 92 odstotkov kaljivosti je ugotovila tudi Kmetijska zadruga Straža, ki je seme preizkusila, preden ga je dala v predajo. Pri pregledu posameznih posevkov in iz razgovorov s pridelovalci smo ugotovili, da je bilo več vzrokov, ki so vplivali na slab vznik. Omenimo naj nepravočasno in slabo pripravo zemlje, ki je neugodno vplivala na vzbrstitev posebno na težkih tleh. Ugotovili smo tudi napake, da so kmetje trosili gnojila ob setvi ali le kak dan pred setvijo. Spričo letošnjega hladnega in deževnega vremena je bila tudi prezgodnja setev slabša kot poznejša. Ponekod so sejali že 15. aprila. Redki posevki so marsikje tudi posledica pregloboke setve. Ugotovili smo, da je prišlo seme pri setvi v jarke v globino 8 centimetrov. Po izjavah kmetovalcev, ki so na hektar porabili manj semena kot je bilo določeno v navodilih, menimo, da je tudi to nepravilno. Razeft vsega o-menjenega so naredili veliko škodo še živalski škodljivci — miši in strune. Spričo vseh ugtovitev lahko ko zaključimo, da so bile pritožbe na račun nekaljivega semena neutemeljene. Inž. Fani Darovec V Varšavi je bil podpisan protokol o zaključku dela jugoslovansko - poljske komisije za medsebojno trgovino, ki določa letošnjo medsebojno trgovinsko Izmenjavo v višini 65 milijonov dinarjev ali za 20*/i več kot lani. * Za dobrih 10 milijard dinarjev amo izvozili v letošnjem aprilu. Celoten letoš-n1i izvoz pa je presegel 40 milijard dinarjev, kar ustreza predvideni dinamiki zunanjetrgovinske Izmenjave. * 75.000 vagonov tržnih presežkov pri letošnji pšenici bo v Vojvodini. Predstavniki okrajnih koordinacijskih komisij Vojvodine so razpravljali o možnosti vskladlščenja teh presežkov. Ugotovili so, da jim primanjkuje skladišč še za 35.000 vagonov pSendce. * Jugoslavija bo Imela čez 10—iS let prvo uporabno jedrsko energijo, zagotavljalo naši znanstveniki Prvotno Je bilo namreč predvideno, da jo bomo imelj šele čez 20 let. v okolici Ogulina je 24. maja začela obratovati hidroelektrarna »Gojak«. S svojo letno proizvodnjo okoli lflo milijonov kWh bo precej pomagala kriti naraščajoče pot robe po električni eneraiii v piovenljl 'n Hrvatski OB 35-LETNICI OBOR02ENE BITKE Z ORJUNO V TRBOVLJAH Zaprli so pot fašizmu v dvajsetih letih (Nadaljevanje ln konec) Predsednik: No, kje ste bili pa takrat, ko je začelo streljanje? Erjavec: Delavci so vpili: Pfuj Orjuna! Orjunaši so pa začeli streljati. , Predsednik: Ali ste videli, kako se je streljalo? Erjavec: Ne natanko. Predsednik: Kako pa veste, da so Orjunaši streljali? Erjavec: Kako? Zato, ker se je zakadilo med Orjunaši ko, da sem videl in slišal iz orjunaških vrst streljati. Praporov nisem videl, kajti cesta je bila čisto natrpana. Potem •em se pa zadaj na dvorišču skril, ko je streljanje ponehalo. Takrat sem videl na koncu skednja enega starčka ležati; hotel sem ga dvigniti. Neki Orjunaš s ceste pa je dvakrat ustrelil proti meni, tako da sem slišal žvižgati strele okrog glave. Nato sem zavil čez mostič in šel domov. Zaslišanje Ivana Janca iz Trbovelj Jane: Jaz sem član »Vesne«. Predsednik: Pa kaj ste vi? Jane: Komunist. (Smeh.) Komunist sem in tudi ostanem. (Pavza.) Samo to mi je hudo, da nimamo komunistične organizacije, ker so bile razpuščene. Predsednik: Kje ste pa sedaj? Jane: Pri Neodvisni delavski stranki in tudi ostanem. Predsednik: Ali ste bili na shodu 25. maja? Jane: Sem bil. Predsednik: Kdo ga je sklical? Jane: Mladinska Zveza delavske mladine, prvega junija pa Neodvisna delavska stranka. Zraven sem bil pri obeh. Predsednik: Kaj ste po shodu storili? Aktivi LMS v čast kongresa ZKS Danes naj opišemo dejavnost mladinskih aktivov s področja celotnega okraja. AKTIV LMS OSEMLETKA ŠENTJERNEJ V mesecu aprilu so imeli z osemletko iz Kostanjevice dvoboj v mnogoboju. Ta dvoboj «o rešili v svojo korist. Lotili so se dela na športnem igrišču za šolo. Pri zadnijih oddiajah »Pokaži, kaj znaš« in »Spoznavaj prirodo ln družbo« so z uafpehom sodelovali, pripravljajo Pa se še na oddajo »Spoznavaj prirodo in družbo«, ki Pa bo zalktljiujčna. Mladinci so zelo razgibali svojo dejavnost z vrsto krožkov. A MLADINSKI! AKTIV LMS GORNJE SUŠICE Ta mladinski aktiv šteje okolj 20 mladincev. Imajo redne eestanke, na katerih se pogovarjajo o delu mladine in študirajo članke iz dnevnih časopisov. Letos je bilo vključenih v vrste ZK 6 mladincev. Jane: Po shodu sem šel na cesto fašiste gledat, ko bodo t Sodelovali so 8 kulturnim spo li skozi. f redom ob naših praznikih. Na prišl Predsednik: Kje ste se ustavili in kaj je bilo potem? Jane: Gor so prišli. Ko je prvi strel padel, sem pa zbežal. (Smeh.) Predsednik: Ja, vsi so zbežali, prav vsi? Jane: Saj so še žandar j i bežali. Predsednik: ... Kaj ste slišali, Jane? Jane: »Fuj Orjuna!« Predsednik: Sedaj ste pa blizu stali in bi lahko videli, od katere strani so streli padli? Jane: -Nisem mogel videti, ker sem bil bolj od zadaj v vrsti. Predsednik: AH je bilo več vrst? Jane: Ja, veliko ljudi je bilo. ... Predsednik: No in zdaj, ali ste tudi slišali, ali znate ločiti navaden strel od močnejšega? Jane: Ne, nisem bil vojak. Predsednik: Ali ste imeli orožje s seboj? Jane: Nič. Predsednik: Tudi sami niste nič pokali? Jane: Nič, nisem imel s čim. Predsenik (ironično): Niste imeli na koga. Ampak kolpor-ali ste različne slike in brošure. Kje ste jih dobili? Jane: Od .Neodvisne delavske stranke. Na osebe se ne spominjam. Predsednik: Koliko ste jih prodali? Jane: Ne vem ravno, koliko. Predsednik: No, no, približno? Jane: Tako, bolj malo. Sodni svetnik Bračič: I no, boste pa ja vedeli, koliko? Jane: Enih dvesto. Sodniki: O! To je pa veliko! <• - Jane: Bolj malo, ker je pet tisoč delavcev v Trbovljah. .., Sodni svetnik Bračič: Vi, ki ste tako navdušeni komunist, ko je še komunistična stranka obstajala, ali so vas poučili, kaj je pravzaprav komunizem, kaj namen njegov? Jane: Da. Sodni svetnik Bračič: No, povejte, kaj je komunizem v vaših očeh! Jane: Komunizem se bori proti 10-urnemu delovniku za 8-urni delovnik. Predsednik: Ja, že, pa še drugo; le povejte še naprej! Jane: Za 8-urni delovnik, za mladino pa za 6-urni. Sodniki: Ali je to vse, kar razumete pod komunizem. Le ppvejte še! Jane: Saj sem rekel. Predsednik: No, no, to pa ni vse. Jane: Zaenkrat bo dosti. Zaslišanje Josipa Sluge iz Zagorja Sluga: Sem komunist od 1919. leta, član »Vesne* in Neodvisne delavske stranke. Predsednik: Vi ste govorili 25. maja na shodu? Sluga: Govoril, da! Predsednik: Kdaj ste pa vi zvedeli, da pride Orjuna? Sluga: Maja enkrat sem zvedel. Predsednik: Vi ste na tistem shodu tudi hudo govorili! Sluga: Mogoče je bilo hudo, ampak tudi lahko povem, zakaj! Leta 1922 sem šel k vojakom; ko sem prišel nazaj, me je Trboveljska premogokopna družba, kljub temu, da nisem bil prav nikjer organiziran, vrgla na cesto. Na mladinski shod sem šel z namenom, da protestiram proti nasilju Trboveljske premogokopne družbe, ki me je nezakonito vrgla z dela in celo še naprej denuncirala. Ko sem šel k nekemu drugemu podjetju, so imeli tam že naznanjeno od Trboveljske družbe, da me niso sprejeli v službo. Moj govor je bil naperjen proti njej in pa Orjuni, ki jo podpira, obenem sem se na tem shodu poslovil od delavcev, ker sem se odpravljal na Francosko zaradi švabske premogokopne družbe. Predsednik: Kje ste bili 1. junija? Sluga: Doma. Enkrat sem bil v kino, tam je dejal eden od orjunaških smrkavcev: »Tistemu hudičevemu Slugi bom jaz pognal en ,šus' v njegovo kravžljasto glavo«. Neki drug Orjunec mi je pa grozil, da mi bo gobec odsekal. Zato nisem šel, ker so mi obetali smrt... Dalje se ■ čita izpovedba neke priče, da je Sluga imel nekaj dni pred 1. juncem v Kisovcu v gostilni Cebin nagovor, v katerem* je hujskal za komunizem. Med drugim je dejal »Grem na shod 1. junija, si bom pripel rdečo pentljo in kričal :„Živijo boljševiku* i prazni študirali so Igro »Na ogledi« ln jo z uspehom odigrali. Pri postavljanju spomenika padlim borcem so pomagali mladinci. Pri odkritju spomenika so peli partizanske pesmi. Kupili so 81 odbojkarsko mrežo in žogo in pridno Igrajo. AKTIV LMS PODTUREN O tem mladinskem aktivu, ki je bil pred leti zelo razgiban, ni bilo čuti dosti, sedaj so ponovno sklicali ustanovni sestanek, na ka'terem so izvolili novo vodstvo. Mladinci »o na sestanku povedali, da so pripravljeni delati, samo če bo vodstvo pripravljeno. Za-dald so si tudi načrt dela. AKTIV LMS STRANSKA VAS Mladinci so vseskoz zelo agilni, njihova dejavnost se kaže na vseh področjih. Za prvi maj so pripravim lep spored, organizirali so mladinsko gasilsko desetino, ki je sodelovala pri mokrih vajah, dekleta pa so spletla vence. Napravili so 160 prostovoljnih ur pri delih za gasilski dom. Ustanovili so tudi aktiv mladih za-dirunlkov, v katerega' so se vpisali skoro vsi mladlncti in izrazili voljo do dela. Priredili so tudi lepo prireditev ob obletnici ustanovitve ZK. Spored je obsegal precej točk, zelo kvalitetnih. Kurl'11 so tudi kresove in člani ŽB so jim pripovedovali o življenju med NOB. AKTIV LMS KMETIJSKO-GOSPODARSKA SOLA MALA LOKA Ta aktiv lahko prlštsvamo med najbolj delavne v trebanjski občini. Vključuje samo 26 deklet, ki pa so prizadevne na vseh podroČjiih. Ustanovile so marksistični krožek, sodelovale so s sporedom pn vseh proslavah, napravile so vrsto poučnih ekskurzij v Novo mesto, Ljubljano in Zagreb. Doma imajo bogato knjižnico, ki jo dekleta s pridom uporabljajo. Zel0 delavne »o tudi na šolskem posestvu, ki je zelo lepo urejeno ter je prava slika njihove dejavnosti. AKTIV LMS SKOPICE Štirideseto obletnico ustanovitve KPJ so proslav Ili s pestrim sporedom, g prižiganjem kresov, s svečano akademijo in športni!ml prireditvami. Priredili so tudi kvalitetno športno tekmovanje z garnlzljo iz Cenkelj v košarki in zmagali s 46:20, v malem rokometu in odbojki pa so izgubili z 11:10 oziroma 2:1. Drugače pa ho mladinci zelo delavni v gasilskem društvu in taborniški organizaciju AKTIV LMS BREZICE Kot najvažnejšo nalogo so si zastavili, da razširijo • svoje vrste. Pridobili so 16 novih članov, 10 mladincev pa so predlagali za sprejem v ZK. Imeli so več političnih predavanj, na katerih je bila udeležba velika. Zelo so razgibani tudi na športnem področju. V malem rokometu so premagali garnizijo lz Cerkelj z 18:16, v košarski so premagali Senovo z 49:40 in izgubili z Novim mestom 48:38. V drugo izmeno na avto cesto so dali 5 mladincev. AKTIV LMS CERKLJE V svoje vrste so pred kratkim sprejeli 18 novih članov, v SZDL pa se je vključilo 30 mladincev in to največ iz vrst kmečke mladine. Odigral] so več tekem s sosednjimi aktivi. Uprizorili so tudi Igro »Kam lz zadreg«, v okvirju praznika 40. obletnice Partije so priredili Izlet na Planino, znan partizanski kraj. AKTIV LMS ORESJE Organizirali so dve proslavi: ob obletnici Partije ln za 1. maj. Priredili so izlet v Klanjec v Hrvatskem Zagorju, kjer so položili venec na grob padlih boroev. Pridno študirajo politične dogodke doma ln v svetu. sd Mladinci novomeškega učiteljišča ¥ jubilejnem letu ZKJ Mladinska organizacija na učiteljišču v Novem mestu j« med najbolj delavnimi mladinskimi organizacijami v novomeškem okraju. Z obširnim ideološko-političnim delom vzgaja svoje člane v zavedne socialistične mladince. Dejavnost naše organizacije ne sega samo v vsakdanje življenje v šoli, temveč tudi izven nje. Lani smo se v velikem številu udeležili delovne akcije, sodelovali smo pri pripravah za otvoritev avtomobilske ceste in razstave MDB in pripravili brigadni večer. Tudi letos na« bo veliko odšlo v brigado. V počastitev 40-letnice KPJ smo organizirali štiri predavanja iz zgodovine KP. Z zanimanjem smo sledili predavateljem, ki so nam prikazali junaštva in doslednost najboljših sinov naše domovine. V oddaji »Pokaži, kaj znaš« smo z lastnim znanjem prikazali vso zgodovino nase Partije. Sredi aprila so po razredih zadonele borbene pesmi. Vsak razred je pripravil samostojno proslavo, na kateri je obujal spomine na težke dneve naših narodov. Tudi glasilo dijakov učiteljišča »Naša misel« je bila ob koncu aprila posvečena 40-letnici KPJ. Mladinci in mladinke z novomeškega učiteljišča smo priredili nekaj izletov v partizanske kraje. Obiskali smo Bece-letovo jamo, Turjak in Dražgoše. Radi bi obiskali še več krajev s slavno preteklostjo, a nam je slabo vreme prekrižalo načrte. Vso našo dejavnost v počastitev 40-letnice je spremljal naš foto krožek, ki bo sedaj pripravil razstavo. Naša mladina se je udeležila tekmovanj, ki so bila organizirana v zvezi z jubilejem KPJ. Veliko smo napravili, lahko pa bi še več, če pomislimo, da bomo morali kmalu stopiti med naše najmlajše in jim prikazati težko pot naših komunistov. Le če bomo ostal! dobri mladinci, bomo lahko pravilno vzgajali mladi rod, od katerega je odvisna usoda naše domovine. Štefan KAMIN Proslave v brežiški občini Sentruperški vodovod KOPITARNA SEVNICA IZDELUJE ©vse vrste čevljarskih kopit, na-penjače za čevlje in lesene podplate. Proizvajamo vse vrste lesenih pet za čevlje in in sandale. Na zalogi imamo večje količine rezanega bukovega suhega in polsuhega lesa, kakor tudi rezan les ostalih listavcev. Dobava je možna takoj. CENE UGODNE l Sentrupert na Dolenjskem je sJabo preskrbljen z vodo-Znanstvene analize so pokazale, da Je voda iz vodnjakov ln po tokov, kjer zajemajo v&sčani. skrajno neprimerna za uživanje. Potreba po dobri pitni vodi je pereča. Se pred vojno so banovinske oblasti nameravale zgraditi Sentruperčanom vodovod. V Karanju so napravili zajezitev, potem pa je stvar zaspala. V preteklem letu je Kmetijska zadruga iz Sentruperta dala pobudo za gradnjo vodovoda, le-ta sama nujno rabi vodo za svoje obrate, za mlekarno in mesarijo. Naišla so se denarna ' sredstva. Zadruga je dala milijon dinarjev, ObLO poldrugi milijon ln prav tolikšen dolgoročni kredit, odjemalci vode bodo prav tako prispevali približno milijon. Želeti bi bilo, da bi tudi OLO priskočil na pomoč. Jeseni so se v Kamnju, kjer je zajezitev, začela dala. Voda je zdrava ln okusna. V zajezitvi Ima takšen pritisk, da se bo v pritličja lahko sama dvignila, le v nadstropja in v hiše v višjih legah jo bo treba črpati z električnimi črpalkami. Cevi, spojke in ves ostali material za vodovod je bil na. bavi j en v Anhovem. Betonska dela je opravilo gradbeno podjetje Remont-Mirna. Sedaj gradijo izkop do vasi. Treba bo izkopati 1400 prostor ninski h metrov zemlje. Doslej je Izkopanih 250 metrov- Gradnja bo končana do letošnje jeseni; najbrž bo otvoritev vodovoda na državni praznik 29. novembra. Preseneča ravnodušnost, kl j0>kaže velik del Sentruperča-nov do tega koristnega dela. Doslej je pogodbe za 'hišne priključke podpisalo kakih 25 gospodarjev. To je pa komaj ena tretjina onih, ki potrebujejo vodo. Ostali čakajo. Sedaj, ko so še težave z gradnjo, se je vredno izkazati. Težko je dobiti delovno silo, ne preostaja denarnih sredstev. Sentruper-čanl sami bi lahko temu od-pomogli. Ko bo voda že v vasi, bodo tudi oni, ki danes še oklevajo, radi bi zaprosili, da se njihove hil&e priključi na vodovodno omrežje. M. B. V okviru 40. obletnice ustanovitve ZKJ in SKOJ je bilo v Brežicah in okolici že več proslav. V veliki dvorani prosvetnega doma je bila pred kratkim svečana akademija z bogatim in raznovrstnim sporedom. Sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Martin Baje je govoril o zgodovini in revolucionarni pot' nase partije od njene ustanovitve pa do danes; ves kulturni spored pa je dalo Kulturno umetniško družtvo »Stanko Cernelč« z dijaki brežiške gi" mnazije, ki so med ostalim lim VELIKEGA NAGRADNEGA ŽREBANJI Prešernove družbe, dne 5. junija 1959 Nagrada: 1. Motorno dvokolo »Galeb«, srečka št. 75.077 2. Televizijski sprejemnik — št. 46.739 3. Motorno đvokolo »Oollbri« — fit. 1647 4. Elektromotor — št. 52.573 5. Pralni stroj — št. 76.456 6. Električni štedilnik »Tobi« — št. 65.447 7. Mlxer — št. 59.212 8. Moško dvokolo — 9t. .64.746 9. Žensko đvokolo — it. 26.278 > 10. Električni sesalec za prah — št. 13.288 11. Moška zapestna ura — št. 43.072 12. Ženska zapestna ura — št. 2910 13. Radijski sprejemnik RIZ — št. 71.919 14. Radijski sprejemnik RIZ — št. 48.921 15. Radijski sprejemnik RIZ — št. 21.855 18. Električna peč na 2 grelca — St. 31.256 17. Električni pekač — 5t. 27.646 18. Lonec »Ekonom« — št. 49.627 19. Električni likalnik z regulatorjem — št. 1572 20. Vcntllatorskl hladilnik — št. 48.708 1000 tolažllnih nagrad: vse srečke, ki se konča jejo na štev. 74. V komisiji so bili naslednji poverjeniki: TakaČ Jovan, Ljubljana; Košorok Jože, Sostro; DuJmoviČ Vika, Ljubljana; Otrin Milan, Črnuče in Logar Ivan, Ljubljana. Imetniki izžrebanih srečk naj dvignejo darila v upravi najkasneje do 10. avgusta letos, ko bo potekla veljavnost srečkam. IZ TAJNIŠTVA uspešno zaigrali tudi »Hlapca Jerneja«. Oficirji brežiške garnizije so imeli po okoliških vaseh okoli 20 predavanj, ki so bila združena s prikazovanji filmov. Vojaki in uslužbenke garnizije pa so izvedli osem priredb, med katerimi je bila tudi komedija Dragutina Dobričanina »Skupno stanovanje«. Uspešen je bil tudi »Partizanski večer«, na katerem so narodni' heroj Ivan Hariš-Ili-ja Gromovnik, narodni heroj in podpolkovnik Jugoslovanske ljudske armade Janez Učakar., književnik Jože Horvat, slikar in grafičar Marjan Detoni, kompozitor Natko Devčić in dramski umetnik Drago Krča pripovedovali spomine iz vojnih dni. V okviru proslav sta bili odprti tudi dve razstavi: v Posavskem muzeju zgodovinska .raz&ta vp, .40. Obio! niči KPJ in SKOJ v dvorani doma Jugoslovanske ljudske armade pa razstava znanih slovenskih likovnih umetnikov Mira Cetina in Marka Suištanšiča. B. V., DVA POZDRAVA »Vaš, oziroma naš list redno prejemam in ga od prve do zadnje črke preberem, saj je od številke, do številke bolj pester in zanimiv. Vsaka številka gre iz rok v roke toliko časa, da j o preberemo* vsi slovenski fantje,« nam piše Ivan Kranjc, ki služi vojaški rok v Mitrovici. Hkrati pozdravljajo dolenjski fantje Milan Petelin, Anton Papež, Franc Strojin in Ivan Kranjc vse sorodnike, prijatelje in znance. Enako pozdravlja tudi Jože Kos, Anton Rakovnik in Jože Ajdič, ki služijo vojaščino v Mojstrani. Interniranci in partizani so umirali za iste ideje — Bil serni na Rabu. — Jaz pa v Dachau. — To je bit tisti kruh, ki smo ga JedM, tam dobert .. • — Kdor je zamenjal kruh za cigarete, je Sel. — Italijani so nas pustili umiriti počasi, Nemci pa so opravili na hitro. Talke in podobne pogovore je »JA, KAJ SI SE ZIV?« Ustanovljena je okrajna sekcija internirancev pri £vezi borcev V nedeljo, 7. junija, je bil v Novem mestu ustanovni občni zbor Okrajne sekcije internlrancev. Tu so se srečali stari znanci Iz taborišč, zaporov ln mučilnic. Bilo je nekaj prisrčnih prizorov, ko so se po dolgem času našli znanci, ki so bili skupno v Internaciji. — Ja, kaj s; še živ? Veliko ljudi sem spraševal, kje si pa al nihče 0 tebi ničesar vedel .., — in sta se objela. Po poročilu so bivši interni-renci razpravljali predvsem o tem, kako je ravnal okupator z njimi v internaciji, o vohunstvu v taboriščih, čuvanju tradicij narodne osvobodilne borbe, zbiranju graolva lz tega obdobja, o povezavi s sorodnimi organizacijami v inozemstvu in O skrbi za grobove in spomenike naših internlrancev. QbČnj zbor je sprejel nasled-■01 program oziroma sklepe: pridobivan in urejevali bodo zgodovinski material 0 naših in inozemskih taboriščih ter 0 delu, boju in življenju Jugoslo. vanov v njih; dajali bodo pobudo Za razmnoževanje materiala, k j je povezan z zapori In taborišči, da bo naša javno&t predvsem Pa mladina seznanjena 6 fašističnimi zločini; obvestili bodo javnost o njihovih oblikah odpora proti okupatorju; zbinalj bodo gradivo za naše ln Inozemske muzeje ter taborišča, ki so preurejena v muzeje; organizirali bodo razstave v domovin; in sodelovali na Inozemskih; skrbeli bodo za urejanje grobov vojnih ujetnikov, političnih pripornlkov, internlrancev in deportirancev doma ln v inozemstvu; sodelovali bodo s podobnimi organizacijami v lnozemstvu- Izvoljen je bil 25-članskj plenum okrajne eekc ije, sekcij a pa bo pri Okrajnem odboru Zveze borcev Novo mesto. »IMPERIAL« TOVARNA ČOKOLADE IN* LIKERJEV VIDEM - KRŠKO priporoča svojo kvalitetno £ ČOKOLADO in 0 LIKERJE! bho BlMatii v sejni dvorani OLO Novo mesto 10. m*Ja, tik pred prU četkom ustanovnega občnega »bora sekcije rart«rnriTancev obehne Novo mesto. Selkclja ima 7 terenskih odborov v Novem mestu in 24 krajevnih odborov po vasen. Članov ima 57«, internlrancev pa Je v občini Se nekaj ve«. Predlog o ustanovitvi sekcije je bil soglasno »prejet. Na podlagi porodil ln razprave so bili »prejeti naslednji sklepi: Odbori bodo poskrbeli, da bodo včlanjeni v sekcijo vsi internirane!; lahko pa s« včlanijo tudi vojni ujetniki, seveda le. ce so bUi sLmpaazeTJi K03. Pri zbiranju članstva bo tr*b* paziti, d;i se ne bi vrhvU kakšen tak »ln terniranec«, ki Je Sel v Interna cljo samo zato, ker so mu postal:; doma zarad] sodelovanja z okupatorjem tla prevroča in ki je bil tudi v Internaciji sovražnikov agent. Pozno Je že, teda treba Je za čeli s pisanjem spominov na ln ternackjo, z zbiranjem srad.va d zaporih, zločinih, xi>.ranje..n slik Jtd. Marsikaj tega materiala bo koristnega muzejem; organizirali pa b| lahko tudi razstave. Na?o Javnost, predvsem pa mlajši rod. Je treba '*Kovinar-«, »Gorjanci-«, »Ela«, "-Prehrana* In večina kmetijskih zadrug. Nekatera podjetja že sama Štipendirajo bodoče strokovnjake, n. pr. Gozdarsko lesna poslovna zveza, Opekarna Zalog, »Zeleaadna* in še nekatera. Močno skrbi za lasten kader farmacevtsko podjetje »Krka-« Očitno pa je, da nekatera podjetja raje delijo dobiček, kakor skrbe za strokovni dvig zaposlenih. Ob tem pa ne moremo mimo odgovornosti, ki jo imajo tudi štipendisti do dajalca štipendij. Najmanj, kar bi pričakovali je. da bi uživalci štipendij predlagali šolska izpričevala v dokaz prizadevnosti, oziroma se oglasili ob koncu šolskega leta osebno ali pismeno na občini in v podjetju. Ožji stik štipendista z dajalcem štipendije je moralna potreba in dolžnost. Zato bo štipendijska komisija pred zaključkom letošnjega šolskega leta sklicala sestanek tukajšnjih štipendistov, pa tudi vseh onih, ki v prihodnjem šolskem letu računajo na štipendijo. Gre za izmenjavo mnenj o nekaterih načelnih vprašanjih, kakor so varčevanje, šolski uspeh, izbira poklicev, ki so za gospodarski in kulturni razvoj občine potrebni, odgovornost do družbeno političnih vprašanj in ostalo. Prevladalo je mnenje, da družba ni dolžna pod vsakim pogojem omogočati študij, zlasti če uživalec kljub opozorilu ne opravlja svoje osnovne dolžnosti — učenja. V posameznih primerih, ko nosi krivdo dijak sam, mu bo treba priskrbeti drugo ustrezno mesto v proizvodnji, ako ni druge rešitve. Ob preteklem polletju je izdelalo z odličnim uspehom ne vzgoje in dobrohotnih nasvetov. Zveza borcev večkrat posega v reševanje vzgojno zapletenih primerov; žal je Intervencija včasih prepozna. Za nekatere večje šole je komisija mnenja, da bi bilo primerneje odstopiti odrejen del sklada štipendij šoli sami, ki naj preko šolskega odbora ali posebnega odbora za štipendije prj šoli rešuje vprašanja, komu se naj daje štipendija in koliko. Odgovornost štipendistov bi se vsekakor s tem zvečala, odkar pa so šole pod družbenim upravljanjem, je tudi dovolj zagotovila, da bodo štipendije pravilno razporejene, -k Likovne sekcije v vojaških akademijah zbirajo preoeJiSnjofitevtlo umetnlkov-amaterjev, gojencev vojaških Bol. ki imajo tudi v vojski na tem področju vse možnosti za bogato Izživljanje.In vs» pogoje »a načrtno delo, nadaljnje spopolnjevanje in umetodike rtit D0IMJSKA POJE telet z magnetofonom po Dolenjski ln obisk v Šoštanju, Gor. PiroSici in v Cei£djah Dolenjci smo veseli ljudje ln radi pojemo. Pesem razvedri človeka, ga tolaži v žalosti ln navdušuje v borbah. čas in svet se izpremtnjata ln malcem in pevcem z vso usluž-nostjo v veliko pomoč šolski nadzornik Petančič. Mimogrede povedano, on vodi boštanjski kvintet. Kar hitro je bil magnetofon 7%, prav dobrim 21%, dobrim pesem tudi. Na tisoče pesmi je nared. Po kratki vaji je šlo zares "54% zadostnim 7<* noznrioar bilo zapisanih v besedi, na tisoče Pevci so zapeli več starinskih grafijo za »Pomln in brž v eer-5 T/' °™Vm V*} nez2??*r Dostavljenih na note in v seda- pesmi in nekaj zdravlc. Nato je kije. Tam je zbral medtem mutdl nim 11% štipendistov. Težak problem predstvalja še vedno tisti del mladine, ki je delno ali popolnoma brez staršev. Samo materialna podpora je tukaj premalo. Pogrešajo ljubezni in skrbi, včasih tudi osnov- Industrijska rudarska šola sprejema Gimnazija v Novem mestu V I, razred gimnazije se lahko vpišejo dijaki, ki so uspeSno končali osnovno šolo. Zavod bo sprejel 60 kandidatov. — Prijavo morajo kandidati vložiti do 20. Junija 1959. Šolskemu spričevalu naj prilože kolkovano prijavo (30 din drž. In 20 din občinski kolek) in rojstni Ust, RAZPIS za vpis v I. razred rudarskega ln elektro odseka Industrijske rudarske sole Trbovlje v šolskem letu 1959-60 P o g o J 1 t I. Rudarski odsek Sprejetih bo 85 kandidatov. Kandidat mora z uspehom dovršiti naJman.1 6 razredov osemletke. V koledarskem letu 1969 mora dopolniti 15. leto starosti ln sme biti star največ 17 let. Mora biti telesno ln duševno zdrav ter telesno dobro razvit, kar ugotovi uradni šolski zdravnik. Imeti mora veselje do poklica. II. Elektro odsek Sprejetih bo 20 kandidatov. Kandidat mora z uspehom dovršiti 8 razredov osemletke ali 4 razrede nižje gimnazije. Biti mora telesno in duševno zdrav, kar ugotovi uradni šolski zdravnik. Ako se bo priglasilo več kandidatov, kakor predvideva plan vpisa, bodo sprejeti oni, ki bodo uspešno opravili sprejemni Izpit lz slovenskega lezika in računstva z geometrijo. Šolanje v obeh odsekih traja 8 leta. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu se absolventi rudarskega odseka usposobijo za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače, absolventi elektro odseka pa za obratne elek-trlčarje. Mladinci, ki se žele vpisati, moralo ravnateljstvu šole predložiti s 30 dinarji kolkovano proSnjo ln 11 priložiti naslednje dokumente: 1. zadnje šolsko spričevalo, 2 izpisek lz matične knjige ro-1enlh (rojstni list). 3. Ustlno, ki prikazuje potek ln uspeh šolani a V osnovni šoli oz. Klmnazi.1i (izda Šola, kjer se je kandidat šolal). 4. mnenje šole o sposobnosti ln nagnjenjih kandidata (Izpolni šola, kjer se je kandidat šolal). 5 potrdilo o premoženjskem stanju v letu 1959, 8. potrdilo o stalnem bivanju (samo kandidati, ki stanujejo izven Trbovelj). 7- potrdilo o višini otroškega dodatka. Potrdila od 3 — 7 so kolekovine prosta. Nekolkovane prošnje in prošnje brez zgoraj naštetih dokumentov ne bodo upoštevane. Učenci prejmejo v času šolama redne mesečne nagrade od 2.700 do 4.700 din. Poleg teh rednih nagrad so učenci lahko nagrajeni Se s posebnimi mesečnimi nagradami, katerih višina je odvisna od učnega uspeha. Vsako leto prejmejo učenci par delovnih čevljev, delovno obleko, delovno spodnje perilo, vse ostale zaščitne predmete za Izvajanje praktičnega pouka ln šolske potrebščine. Pri šoli le ' internat, ki nudi učencem popolno oskrbo, to Je prenočišče, prehrano. pranje osebnega perila in delovne obleke, krpanje perila ter pomoč pri učenju. Prošnjo Je treba vložiti na ravnateljstvo šole najpozneje do 20. avgusta 1B69. Trbovlje. 4. VT, IS«*. Ravnateljstvo šole Pravi odgovor Po zadnji vojni je bila neka nemška revija razpisala nagrado za članek * naslovom: >Kaj so se v zadnji vojni naučili naši generali?« Nagrado je dobil pisec, ki sicer ni ustrezal vsem pogojem razpisa, poslal je pa vendar najboljši — in naijkrajši — odgovor. POd naslov je namreč napisal eno samo besedo: »Nič!« postavljenih na note ln v seda nJem času nam pomaga pri iz biranju glasbeno narodopisnega gradiva magnetofon. Glasbeno folklorni zavod v LJubljani zbira ln snema že neka i let po vsej Sloveniji stare ljudske pesmi ln ta zbirka je narasla že na več tisoč posnetkov. To pot je šla ekipa snemalcev v Spodnje Zasavje in na Krško polje. Ekipo je vodil ravnatelj Glasbeno narodopisnega zavoda dr. Vodusek, z njim je bila tudi sodelavka dr. Zmaga Kumrova. Jaz sem bil kot vodnik in navezalec stikov ln poznanstev. V lepem nedeljskem Jutru smo se navsezgodaj odpeljali po novi avtomobilski cesti proti Dolenjski. Kar hitro smo bil v Trebnjem. Od tam smo krenili na drugo cesto proti lepi Mirenski dolini in se peljali mimo Mirne, šentruperta ln Mokronoga, zavili v tlhotno dolino Mirne, ki se izliva pod Boštanjem v Savo. Prva postaja Je bila slikoviti Boštanj. Za njim Je od daleč žarel nepozabni Topolovec v Jutranjem majskem soncu. Pevci so bili takoi pri roki. Prišli so Bo-štanjcl, Kumpoljeani n drugi, tovarniški delavci, kmetje, železničarji Prostor za snemanje Je bil v Šoli kjer je bil tudi sne- sledllo majhno presenečenje: pevci so s« slišali, kar je ustvarilo veseflo razpoloženje. Vsi so bili zadovoljni, ker je bilo vse delo zaradi discipliniranosti pevcev v kratkem času opravljeno, stik je vzpostavljen in v bodoče bo mnogo laže, ker bodo ljudje zdaj sami Ubirali ln zapisovali pesmi za lesen, ko pridejo zopet snemalci. Za spomin Se posnetek In naša pot Je šla po lepi ©bsavskl cesti v Krško, Nehote smo obstali na Brodu ob prvem hmeljskem nasadu, ki ga je pripravil napredni Jože Papež. Tak nasad kar izziva na posnemanje. Kaj hitro smo bili v Krškem m nato smo smuknili mimo Drnovega, starega Ne-vlodunuma v Cerklje. Tam smo se domenili, da bo snemanje na povratku iz Gornje PSrošiee. Pot nas Je vodila čez Krko pod Gorjance, v G. Pirošlci smo našli pri Pavlovičevih cvet deklet, ki so se odpravljafle na Stojanskl vrh na popoldansko veselje. Kar hitro so bile pripravljene za snemanj«. Lepo Je bilo slišati mlade, sončna glasove. Nato Je mama Žalna zapela starinsko popevko; Virto inoj voda. za njo pa sta zapela starinsko Jurjevsko miadl gospodar Janez in Kuharjev Tone. Se', fotografijo za spomin in brž v Cer- Gramcev cerkljanske pevce." TI fantje so zelo dobro zapeli in obljubili sodelovanje tudi v jeiVfcnl-Takrat bodo snemali nr.jveč zcuta-vlce, ki Jih tod ne manjka. Prihodnji dan so v Glasbena^ narodopisnem zavodu pregledali nedelisko »žetev«, ki Je bila prav zadovoljiva. Nove zveze bodo odkrile Se nešteto raznih ljudskih pesmi in nnpevov. ki M sicer brez sledu Izginili v preteklost. Tak© bo pa vse ohranjeno in bo služUo znanstvenikom-raziskovalcem naše ljudske glasbene kulture. Lepa in vesela je naša I>c3enJ-ska. Nova cesta jo je približala Ljubllani, ln hkrati skrila. Vsekakor pa 1e nujno treba urediti gostinstvo, ki bo nudilo motoriziranemu turistu ne le uetai cvsč-ka«, temveč tudi sadne sokove in kavo. kar poživlja potnike Dolenjska ima dovolj naravnih lepot in toplih voda in bi z urejeno gostinsko mrežo lahko postala privlačnost prve vrste. Božo RačIC V soboto v Kostanjevici IVERI Demokritos: Kdor ni nikomur prijatelj, se zdi, da tudi zanj nikdo ne mara. Narava in vzgoja sta si podobni: tudi vzgoja preobrazi človeka ter ustvari po izobrazbi drugo naravo. Ne umetnosti ne znanosti si ne osvoji, kdor se ne uči. Strah vzgoji klečeplastvo. ljubezni ne pozna. Načhuje, k čenvur je moč mladino vzgojiti, je lahJcomi-selnost: zakaj ta rodi želje po uživanju, uživanje pa je vir razuzdanosti. Vsem ljubiteljem gledališke umetnosti sporočamo, da bo v soboto, 13. junija ob osmih zvečer v Domu kulture v Kostanjevici gostovalo Kultumo-prp_ svetno društvo Slovenski dom lz ZagrCba s komedijo lz sodobnega življenja »AD ACTA« Kostanjevica je dobila cinemaseop! Novi vajenski šoli v Novem mestu prizidujejo še en trakt, s čimer jo bodo povečali sa 3 učilnice Kostanjeviškl park pred Domom kulture je prerojen, dobil je povsem novo lice. Veseli smo, ko hodimo mimo in vidimo kako skrbno so spet urejene poti in gredice, pokošena trava ln camptng, tako da lahko vse skupa)} spet služi svojemu namenu. In še nekaj Je novega v Domu kud ture: clne-mascoipske napove! Poslej bomo lahko gledali najkvalitetnejše filme na širokem platnu, ki je razpeto čez celotno odrsko odprtino. S tem bomo lahko zadovoljili tudi najbolj raz- vajenega obiskovalca filmskih predstav, pridobili pa tudi več gledalcev. Kmetijski zadrugi, k je omogočila to napravo ln po kazala tako razumevanje, zavedajoč se, da spada izboljšanje tega objekta tudi v sklop turizma, smo Iskreno hvaležni l Pri tej priložnosti moramo omenit' tudi pobudnika te akcije vztrajnega upravnika Jožeta Spllerja, ki pri nas že toliko let skrbi za filmske predstave in uspešno upravlja Dom kulture! Nestor slovenskih gledaliških umetnikov Hinko Nučlč bo reži-ral Marlnkovičevo komedijo »Ad aeta« ki jo je napisal radijski Boris — MARIJAN MARINC. Na predstavo bomo povabil; tudj avtorja in ga naprosili, da nam pred pričetkom pove kaj o tem svojem delu! Komedijo uprizorijo člant dramske sekcije Slovenskega doma iz Zagreba, ki jo že toliko let neutrudno ln nesebično -odi nestor slovenskih gledaliških umetnikov HINKO NU-ClC. Sodelujejo še Janez Zaje, kot asistent režije, Antun Po^-točnjak kot scenograf, Nevenka Vidičeva, šepetalka, igrajo pa: Drago Cmok, Vida Kononenko-vs, Helena Vidičeva, Josip Ber-lok, Srečko Satler in Jože Kramar. Premiera tega dela Je bjla v ponedeljek zvečer v Zagrebačkom dramskom kazalištu. Ob-* Mnstvo je bilo nadvse zadovoljno, saj se je lahko več kot dve urj prisrčno smejalo. Zato vabimo vse prijatelje, da v so-ooto napolnijo kostanjev iškl Dom kulture ln Se seznanijo s Jndtl Bil je sijajen fant iz Tou- lljfj Ehrenburg: Padec Pariza lousa, veseljak ... Bil je hraber — ko je šel za izvidnico, je pripeljal tri Italijane s seboj. Napadli so, ko se je nagibal dan, sonce je že zahajalo. Pokrajina je ob tem času edinstvena, kakor slikajo mesec s kratefi... Vidiš, naše razpoloženje ni ravno slabo. Čeprav smo, seveda, strahotno utrujeni. Povrhu pa še nimamo tobaka, kakor sem ti že omenil. A to ni važno. Glavno je — da se držimo. Zato nismo niti krenili proti Valenciji. Velike moči imajo. Letala — deset proti enemu našemu. Na svoji koži čutim, kaj pomeni »nevmešavanje«. Naši po-gostoma omenjajo Bluma in Viarda, celo roga jo se: Ti si mi pravi Viard!... Pehote imajo tudi mnogo in pehota je dobra, niso sami makaronci kakor na Guadalajari, ampak tudi Marokanci in navarski oddelki. Vseeno mislim, da se bomo držali. Le aad-nji čas so naši zaskrbljeni. Zaradi vas namreč. Strašno je vzeti časnik v roke: zmerom kaka nova kapitulacija. Spanci gledajo na nas zviška; le kakšen , narod ste? In imajo po svoje prav. Zdaj pa, mislim, se bo vse spremenilo. Saj res nI več mogoče popuščati... Pismo ti prinaša dober tovariš. Sprejmi ga — je brez družine in brez domovine. Pripovedoval ti bb o našem življenju, o vojaških oceracijah. Česar ti pa ne bo povedal, si sama misli. Si razumela, o čem govorim? Spominjam se vsega in pogosto-ma te vidim, kako stopaš v svoj dom — tedaj je bilo megleno... Ob kratkem, razumljivo. Tudi jaz si nisem mislil, da more biti to tako močno. A težko je povedati, zlasti v pismu. Naj na koncu povem le to, da verujem v najino skorajšnje svidenje in te toplo, toplo poljubljam. Luc Michaud. Denise mu je še isti večer odgovorila: Dragi Michaud! Kako sem se razveselila tvojega pisma! Nič ne skrivam — ves čas sem bila zelo zaskrbljena zate. Pokonci me je držala neka čudna vera v tvojo srečno zvezdo, v tvojo in mojo. Tovariš, ki mi je prinesel pismo, mi je veliko pripovedoval o tebi. Takoj je razumel, kako pomembna je zame vsaka malenkost. Prikupen je in pogumen. Brez ovinkov ti povem, Michaud — zavidam ti. Kakšna sreča je, da se lahko bojuješ naravnost, odkrito, da tvegaš vsak hip svoje življenje, da si obdan od poštenih, hrabrih ljudi in čutiš toploto njihovega prijateljstva! Tukaj venomer gonijo, da je usoda Španije zapečatena, da je vsak nadaljnji odpor nesmiseln. To — ni res Dokler drži en sam človek še puško v roki, ni še nič zapečateno in zgubljeno. Težko ml je pisati o tukajšnjih dogodkih. Dušimo se v podlosti, strahopetnosti, laži. Tik pred munehenskim sporazumom so naši verovali, da se bomo uprli. Gradbeni delavci v Parizu so stavkali. Štiri dni pred Miinchenom so nehali stavkati — takšno je bilo rodbljubje delavcev. A vse se je odigralo s šahovsko potezo Daladiera, mojega očeta in pajdašev. Ko bi le vedel, kako so plašili ljudstvo ln sistematično ustvarjali preplah!... V dveh dneh se je vse preobrnilo. Tudi če bi se zdaj hoteli bojevati, bi jim spodletelo. Veselijo se razpada Ljudske fronte, v resnici pa je razpadla Francija. Vse vriska: praznujemo zmago, prirejajo plese, celo zmagoslavne povorke. Včeraj sem videla na Velikih bulvarjih nemške zastave s kljukastim križem. Gnusno! Flandin je poslal Hitlerju pozdravno brzojavko... Delavci so jezni. V tednu dni je Zrasel vpliv partije. Danes smo imeli v naši tovarni sestanek. Sklenjeno je, da preneha Čezurno delo — to je bil predlog naše celice. Dovolj je brezposelnih v deželi. Naša tovarna dela za vojsko — zato zadnji čas nismo protestirali. Zdaj pa je jasno, da ne gre za vprašanje obrambe Francije. V desničarskih listih so začeli objavljati članke o Ukrajini, celč zemljevide. Ne bom se čudila, če bom zvedela, da se skupaj z Nemci pripravljajo za napad na Sovjetsko zvezo: tu bodo tedaj mahoma vsi pacifisti ostali vojščaki! V zvezi s tem so začeli preganjati partijo. Sirijo se govorice, da moj oče zagovarja prepoved. Na to smo pripravljeni, pripravljen je že aparat, ki je zmožen nadaljevati delo v ilegali. Za konec — zadnja podlost. Včeraj mi je Legreux povedal, da hočejo proglasiti bojevnike mednarodnih brigad za dezerterje, ker se ob mobilizaciji niste javili na zbirališču. To je skrajni cinizem! Dezerter j i ob- tožujejo dezertirane bojevnike, ki se dve leti bojujejo na fronti! Kaj naj ti povem o svojem življenju? Delam kot vedno pri »Gnomu*. Odkrito povedano, živim samo za partijsko delo, vse drugo sem zanemarila. Nekoč sem se pogovarjala z inženirjem, kulturnim Človekom, J levičarjem — ki tiči nekje med anarhisti in Blumom. Rekel mi je: »Vi ste slepi. Roditi bi se morali v dobi inkvizicije, ko je bil fanatizem upravičen.« Vse to je abotno! Toda resnično mi je žal, da sem zapravila toliko let s študijem stare arhitekture. Ne zato, ker bi bilo nepotrebno. Vem, da preživijo lepe stvari to ali ono politično stanje, saj nisem slepa. A to me ne zanima. Vse se mora rešiti v boju proti fašizmu — v sto letih — tu ne gre samo za naio osebno usodo, ampak za usodo naše civilizacije. V primerjavi s tem obledi vse drmgo, postane postransko. Pismo je mršavo. Odvadila sem se drugih besed. Pri tebi je vojna — živa. Mi pa rijemo in rijemo kakor krti... Zdaj — o nama. Moj dragi Michaud, ne misli, da česa nisem razumela. Vsak dan te čakam. Včasih se mi zazdi, da si prišel, da zdaj prideš, planeš in zakričiš: -Pa še kako!* Zmerom sem s teboj, tudi ko mislim na druge stvari — v meni si. O tem nr>čem pisati, da se ne razburim. Razumi brez besed!... Sovjetski pisatelj Oja Ehrenburg je % romanom »Padec Pariza« dosegel vrhunec svojega, umetniške razvoja Roman nas poučuje o notranjem razsuto Tretje republike, preden ji Je Hitler s zasedba Pariza zadal smrtni udarec. Ehrenburg je dolsa leta preživel v Parizu. Ko slika Tretjo republiko, njep« družbene ln politične boje, njen« intelektualce In delavca, preJtala, s tem romanom. CS*B francoske romane o teh prelomnih letih francoske zgodo-vrne. Roman je v prerodu S. Skerla izdat) Cankarjeva založba 1959. 347373376767432815^8107334391495^78^54960830609941974915118219764498150814077392672^09418493058271911430^830547326075473543957027682469701687297756^016^48880430^39554091607443^732964764389377334035473753974895^91923^436^5767 ^^+/.6/2/66++//+.B SPORI m TELESNA VZG0JJ5 ® SPORT !N TELESrifl VZGOJA • ŠPOKT IN TELESNA VZtiOJI* ZVEZNA ATLETSKA LIGA Atleti rušijo rekorde Dobri rezultati — visok0 *tevU0 točk Najboljši med najboljšimi: Zaletel — U4 (!) na 100 m, Hudetova — 13,3 na 100 m. Kotnikoma — lo,97 m v metu krogle, ženska Štafeta 4x100 m — 54,0. Novomeški atleti ln atletinje so v Utiji osvojili 12 prvih-mest od 14 razpoložljivih Kako naj ocenimo prvi nastop novomeških atletov in atletinj v tekmovanju za zvezno atletsko ligo? Ne gre drugače — spet moramo' zapisati le pohvalo na njihov račun. Prvo ligasko tekmovanje, ki je bilo preteklo nedeljo v Litiji, Je prineslo novomeški atletiki nove uspehe in Je potrošio naša predvidevanja. Obe ekUpt posebno pa ženska, sta ztorali precejšnje število točk in z velikim naskokom osvojili dve prvi mesti v moški in ženski konkurenci. Njihovi nasprotniki — atleti Triglava iz Kranja in domače Litije so bili za razred slabši, kar potrdi tudi velika razlika v točkah. To velja predvsem Za ženske ekipe, kjer Je novomeška ekipa zbrala skoraj 1700 točk več kot drugoplasirani Triglav. Pri moških je prednost v točkah sicer nekoliko manjša (le okoli 100 točk), vendar moramo upoštevati, da je novomeška ekipa nastopila oslabljena. Prav tako ne moremo mimo nekaterih presenetljivih podvigov ln novih rekordov, ki kažejo, da atleti in atletinje od tekmovanja do tekmovanja preče] napredujejo. Untavimo se pr| mladem Bpri.ntTju Zaletelu. TJKaslej je imel najboljoj čas v teku na 100 metrov — 11,7, kar Je izpod njegovih zmožnosti. V Litij 1 se mu Je »odprlo«. Odlično 1e startal. kmalu Je Imel več metrov prednosti pred tekmr/ct — in rezultat? Več kot odličren! Le za desetinko /sekunde je zg|rešil mejo H sekund. S tem rezultatom se je uvrstil med najboljše mlade sprinterje v državi. Jm ostali? Hudetova je spet zabeležila dva pomembna usoeha. Ni nastopila ^ teku na 800 m, ker Je v drugih disciplinah prispevala več točk. zato pa je v teku na 300 m izbolJSaHa štiri leta star rekord Dolenjske, k| ga je doslej imela Svetllclčeva. Tako le Hudetova postala petkratna rekorderka I>olenj9ke: v tekih nn 100 . 300 . 400. 500 in 800 metrov, razen tega pa Ima naj- Bravo, črnomaljdanke! V nedeljski prvenstveni ženski rokometni ligi LRS sta se v Črnomlju srečali ekipi Partizana Cr. nomclj in Mladosti iz Kranja. Obe ekipi sta se borili za zmago. Partizan za osvojitev prvega mesta. Mladost za obstanek v republiški ligi. Po ogorčeni borbi Je zmagala domača ekipa z enim golom razlike. Rezultat tekme; 10:9 v korist CrnomalJčank. Igralke Partizana so v trenutkih igrale zelo lepo, posebno učinkovit Je bil napad, medtem ko v obrambi niso zadovoljile in so delale kar začetniške napake. Tudi gostje so Igrale zelo lepo in lahko rečemo, da je bila to ena najlepših tekem v zadnjih letih. S to tekmo so se igralke Partizana močno približale vrhu prvenstvene lestvice. Ekiipa je nastopila v pomlajeni postavi: Raj-gel, Zunič, Purlan, Lozbt, Weiss, Brajčič. Carman, Lakmer, Kulun-d4ič in Mantel. V nedeljo, 14. Junija, Jih čaka v Črnomlju zadnja tekma proti Dravi Iz Ptuja. Tekma bo ob 11. url dopoldne. M-k boljši rezultat tudi. v skoku v daljino. Tudi štafeti 4 x 100 m. ki Je za nič manj kot eno sekundo ln 9 desetlnk Izboljšala prejšnji dolenjski Tekord, Je Hudetova precej pripomogla k uspehu. Ostale tekmovalke, ki »o se prav tako dobro odrezale v štafetnem teku so bile še Oašperšlčeva, Mehova ln Kotni kova. Njihov povpreček na 100 m Ja prav dober — 13,5 sekund. Se nekaj prav dobrih rezultatov ne smemo pozabiti omeniti. Kot-nlkova je za nič manj ko 90 cm izboljšala že precej star rekord Dolenjske v metu krogle (Bratih — Kočevje — 10,35 m), prav dobra pa je bila tudi drugoplasirana Vld-marjeva, ki je dosegla svoj oeebni rekord. Na splošno moramo ugotoviti, da Je ravno velika izenačenost v ženski ekipi (v vsaki disciplini sta vsaj dve kvalitetni tekmovalki) največ pripomogla k tako velikemu številu točk. Omenimo naj še prav dobre rezultate Grmovska, Brlnca in Brajerja v tekih, dalje rezultat Zurea v skoku v daljino (tu se je nepričakovano dobro odrezal tudi Bavdek), prav dober Tezultat Potrča v metu krogle in lep uwpeh Goršlnove in Suhi : Debeli v Mirni Po telefonu v torek zjutraj: Ob štiridesetletnem jubileju TVD Mirna so igrali nogomet tudi suhi ln debeli. Smeha: vet kot dovolj! Proti vsem pričakovanjem so zmagali debeli. Pravijo, da so sod-ntkl. katerih eden Je Jezdil osla, bili s slednjim malce v sorodstvu .., Borba je bila zagrizena, vendar Je uspeh 3:0 v korist debelih. Kaipetan suhih Je ©b konou tekme poraz takole opravičil: Da zmagali ste vi, let Martin Kocjan, posestnik lz Mihovice pri Šentjerneju. Bil je napreden kmet In vnet konj ere j ec. Razen s posestvom se je že od mladih let ukvarjal tudi s konjerejo. Vzgajal je plemenite llpicanske konje in bil dolgoletni član ko-njerejskega ln dirkalnega dru-šiva v Šentjerneju. Kot tak je bil znan po vsej ožji domovini dobro dokazali svojo nevzgoje-nost. Globlji vzrok pa Je drugje. S tem so hoteli očitati šolskemu upravitelju nerazumevanje do mladine, za katero le žrtvoval toliko svolega prostega časa. To so podtaknili »velikemu flzkulturni-ku«, kot ga je Javn0 imenoval predsednik gasilske organizacije, zraslo pa Je v glavah štirih vaških nevzgojencev. Je to podpora naprednemu prosvetnemu delavcu? ntlda Prosen V TEM TEDNU VAS ZANIMA &uen$vMeuat Četrtek, 11. junija — Srečko Petek, 12. junija — Cedomir Sobota, 13. Junija — Anton Nedelja. 14. Junija — Metod Ponedeljek, 15. junija — Vid Torek, 16. junija — Beno Sreda, 17. juniia — Goruzd liiii . Od U, uo h. <>. arfle- nski barvn. film: »Tamango«. Od 17. do IS. 6. jugoslovanski film: »Crnl biser«. ČRNOMELJ; Od 12. do 14. 6. ameriški barvni iUm; »Zeleni požar«. Od 16, do 17. 6. ameriški film: »Grand hotel«. KOSTANJEVICA: 14. 6. ameriški barvni film: »Med nebom ln zemljo«. METLIKA: Od 13. do 14. 8. »Kamnito srce«. 17. 6. »Otroci ljubezni«. NOVO MESTO »KRKA«; Od 12. do IS. 6. ameriški barvnL film: »Dama ln potepuh«. Od 16. do 18. 6. italijanski film: »Siromašni, a lepi« DOM JNA NOVO MJBSTOl Od 11. do 14. 6. italijanski film: »Izgubljeni kontinent«. Od 15. do 17. 6, indijski barvni film: »Kra- SEMlC: 14. 6. slovenski film: »Ne čakal na maj«. SEVNICA: Od 13. do 14. S. Italijanski film »Vrnitev v življenje«. TREBNJE; Od 13. d0 14. 6. ameriški film: »Saskačevan«. — Predstava v nedeljo ob 14., 16. In 1». uri. VIDEM-KRŠKO: Od 13. do 14. 6. ameriški barvni film: »Pony Express«. Od 17. do 18. 8. Italijanski film: »Lepe, B siromašne«. 2U2EMBERK; 14. 6- francoski film: »Marjana moje mladosti«. Pretekli teden so se ponesrečili ln Iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Sretan Vldlc, delavec Iz Straže, si Je poškodoval desno nogo. Rlhard Fink, rudar lz Salke vasi. ■! Je poškodoval prste leve roke. Marija Povle, hči delavca iz Klonovnlka. si je s svedrom po- škodovala levo stran prsnega kosa. nude Cugelj, posestnik lz Gor. Nemška vasi. Je padel s kolesa in si poškodoval levo nogo. Marija Skube, posestnlca iz Deseče vsM, ie padla ln si poškodovala lave nogo. Franc Zupančič, posestnik U Malene. Je padel z motorja ln si poškodoval desno koleno. Jakoba SmrekarJa, posestnika lz Kota, j« nekdo ustrelil po nesreči tn mvi poškodoval desno roko in desno nogo. ►j o PRODAM ENODRUŽINSKO HI- So, 4,400 m* zemlje ln gozda v Stični. Prolzvedbe Alojz Ljubic. Stična 37. od 16. ure dalje. Plačljivo proti gotovini. UGODNO PRODAM žensko kolo. Poirve se pri vratarju Industrije perila, Novo mesto, PRVO IN DRUGO KO&NJO dam aH prodam. Kastelic Ragovo. Poizvedbe pri Može n« Marofu. Mestne njive. VSELJIVO HISO s pohištvom, sobe parketlrane, balkon, ograjen vrt, prisojna lega sredi Višnje gore. proda Vidmar, Višnja gora 64, za gotovino 1,200.000 din POLKVALIFICIRANE MIZARJI ali mizarje za pohištveno delo sprejmemo. »Opremales«. Novo mesto. NAŠLI SMO GOSPODINJSKO TORBICO lz umetnega usnja (bele barve z modrimi vložki). Kdor 1o Je izgubili na nedeljskem taborniškem okrajnem mnogoboju, jo lahko dobi v upravi Dolenjskega lista v Novem mestu. Javljam, da sem s 1. Junijem pričel samostojno pečarsko obrt. Izvršujem vsa pečaiska dela kot postavitev vseh vrst peči in Štedilnikov ter vse vrste oblog sten s keramičnimi ploščami. Za naročila se priporočam. Franc Mar-lin, pečarstvo Dol. Kamence 38. Fotograf Božič, Kočevje vam Izdela slike M vse legitimacije v 2 urah. Vsem cenjenim strankam se priporoča tudi za na dim Planine Ladislav, Dobova. pre-kllcujem kot neresnično, da bi komandir milice Dobova, Mlinar Albin, prodal zaplcnleni les na Hrvaško za svol žep NOVO^MESTO V času od 1. do 8. junija Je bilo rojenih 10 dečkov ln 14 deklic. Poročili so se: Alojzij Stanlaa, kmetovalec iz Konca ln Karoli-na Kulovic, hči kmetovalca Iz Podgrada. Jože Klančar, kleparski pomočnik lz Irce vasi in Milena Suštaršič, delavka lz Blrčne vasi. , . Umrli so: Bogomir Majer, uslužbenec iz Novega mesta, star 38 let. Jože Spehar, posestnik iz Grdu-na, star 64 let. Gabrijela Kastelic. upokojenka lz Novega mesta, stara 66 let. GOTNA VAS Umrli so: Alojzija Pire. gospodinja lz Vel. Podljubna. stara 66 let. Franc Penca. upokojenec iz Gotne vasi. star 82 let. PREČNA V preteklem tednu ni bilo ne rojstva ne smrti. BREZICE Maja so se poročili: 1ng. Vladimir Sega lz Vldem-Krškega in Angela Potisk, uslužbenka lz Brežic. Martin Cerjak. delavec lz Brezine. In Terezija 2ugič. knjl-govodkinja iz Sentlenarta. Umrli so: Francka Teraž, kme-tovalka lz Blance, 65 let. Sonja Stopar, hči bolničark« lz Gradca, dojenček. Alojzija Leblč, gospodinja iz Brežic. 79 let. Terezija Cvetkovlč, družinska upokojenka lz Dobove, 66 let. Emerlk Sopar, invalidski upokojenec z Žagarskega vrha. 78 let. Karolina lljaž, kmetovalka lz Bizeljskega. 80 let. Franc Mlinaric, Invalidski upokojenec iz Bukova, 64 let. Jože Ver-stovšek, komercialist iz Brežic, »5 let. Franc Krevl, kmet iz Ro-višča. 4« let. Andrej Cater, čevljar iz Sentlenarta. 52 let. GRADAC Maja so <« poročili: Viktor Ku-lovec, progovni delavec iz Vrtnih sel in Marija Svajger, delavka lz Vranovlčev. Peter Zunlč, uslužbenec z Vinice ln Amalija Jakša knjlgovodkinja z Vinice. Umrla je Ana Jurjevčlč lz Okljuke. stara 69 let. VIDEM — K R 9 K O Rojen Je bil l deček. Poročili So se: Franc Soba, poljedelec lz .Stolovnika, in Kristina Soba, poljedelka iz Videm-Kr-skega. Mirko Kordej, poljedelec in Marija Glogovšek, posestnlca. oba iz Pesjega. Janez Jalovec, delavec in Ivana Pleterski, šivilja, oba lz Kremena. Alojz Kenn, študent prava lz Vldem-Krškega in Ana Mavsar. gospodinjska pomočnica lz VenlS. Ernest Oplot-nik, ključavničar lz Trbovelj ln Ranka 2unlč. uslužbenka iz VI-dem-JCrškega. Sinlča Micič, radJo-mshanlk ln Stanislava Spiler, uslužbenka, oba lz Vldem-Krškega. Vinko Urek, traktorist lz Dol. vasi ln Zofija Krulc. delavka lz Videm-Krftkega. Anton Filipec. delavec in Ana Mljuk, gospodinja, oba lz Spod. Starega grada. Marko Javornik. delavec Iz Sp. Starega grada, in Brigitn Mlakar, gospodinjska pomočnica iz Vldem-Krškega. Jožef Mešiček, strojni ključavničar lz Selc prt Blancl ln Bernardka Sajko. uslužbenka lz Vldem-Krškega. Umrli «0: Marija Planine, užlt-karlca 1z Pleter. 87 let. Janez Zorko, posestnik lz Raven, 91 lat. Jože Knez, rudarski upokojenec tz Raven. 66 let. Štefanija Rozman gospodinja lz Sp. Libne. 60 lat Jožefa Zorko. poljedelka iz Straže, 44 let. Schmldt Joslpina, upokojenka lz Vldem-Krikega. 78 lat Lovrenc Glogovšek, posestnik 1S Videm-Krškega, 88 let. Bosko Ivanjšek. dojenček lz Videm-Kr-Skega, Marija Podjed. upokojenka lz Vldem-Krškega. 71 lat. Julij an a Mllonlk. upokojenka iz Vldem-Krškega. 61 let. Rudolf Marin«, uslužbenec lz Videm-Krtke-ga, 56 let. Zanko Sarlah, invalidski upokolenec iz Vldem-Krtkega. 72 let ln Evald Pongračlč, Invalid z Vldem-KrSkega. 40 let. V preteklem tednu &o v novomeški porodnišnici rodile: Ogrinc Anica iz Smolenje vasi — deklico, Marija Božič lz Novega mesta — dečka, Milena Fornazorlč iz Starega trga — deklico, Neža Hribar iz Dol. Težke vode — dekltco, Milica Skoda iz Gor. Prekope — dečka. Anica Rakuše lz Potočne vasi — deklico. Ana RezelJ lz Hmeljčiča — dečka. Jožefa Pipan iz Gor Suhadola — deklico. Ivanka Grm iz Sadinje vasi — deklico, Ivanka Mlrtlč lz Sela — deklico,, Pepca Nose iz Gaberja — dečka, Marija 2ivec iz Pangrčgrma — dečka. Anica Zurga iz Dol. Gradišča — deklico, Angelca Strava lz Čudnega sela — deklico, Otlllja Bedene lz Pristave — dečka, Marija Skuporc s Slančega vrha — deklico, Milena Bogovlč lz Nov« Rese — dečka. Ruza Vukslnlč iz Novega mesta — deklico. Terezija Stefanlč lz Drašičev — deklico, Rozalija Llndlč lz Novega mesta — deklico. Zvonka Kulovec lz Dol. Straže — dečka, Fani Kunlč t« Dol. Suhorja — deklico. Slavka Beg lz Sevnega — dečka. Zdenka Hrastar U Smiheia — dečka. Zora Zupančič iz Gaberja — deklico, Zupančič Ana z Babuie gore — dečka, Joža Debevc lz Dol. Kamene — dečka. Milena Slntič is Kostanjevfce — deklico, Martina Stefanlč lz Metlike - deklico, Bosiljka Gričar lz Otočca — dekltco. Karolina Kranjc lz Dol. Vrh pol J a — deklico, Ivanka Cimerman iz Polja — dečka. Marija Bobnar iz Zbur — dečka, Jožefa Crnič It Hudega — deklico. Otilija Brudar lz Šentjerneja — dečka, Milena Sužlč lz Smolenje vasi — d«Čka. Ivana Skoporc iz Dolg« vasi — dečka, Antonija SustariUč lz Krmelja — dečka, Marija Va« siljevič lz Novega mesta — dečka. Iz brežiške porodnišnice Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Ana Novak lz Vukovega sela — deklico, Kola Damjanič lz Dobove — deklico, Majda Likovnik iz Sevnico — deklico. Marija Kuželj iz Boršta — dečka, Marija Kozole lz Brestanice — deklico, Angela Omerzel iz Raven — dečka Marjana Požun lx Brestanice — deklico, Štefka Bolha lz Orešja — deklico. Marija Kotar iz Zabukovja — deklico, 'ntefa Skoda lz Gazlc — deklico, Ivanka Dražil lz Sentlenarta — dečki. Cestitamol Tek, signalizacija, šotori... Taborniška organizacija v okraju postaja množična — Zapiski z nedeljskega okrajnega mnogoboja akcijo 2 mladinca, ki bosta po prihodu domov vodila delo mladine. AKTIV LMS BETI, METLIKA Aktiv je bil ustcnovljen konec Januarja, pa Je dosegel že lepe uspehe. Večji problem so prostori ln finančna sredstva. Mladinska organizacija je dala predlog za strokovni izlet v Karlovec — v tovarno Vunateks in tovarno nogavic. V marcu so zaključuj strokovni tečaj, ki ga je obiskovalo IS mladincev ln mladink. Na Su- Na pokošenem parobku ob gozdu nad Krko so se v napetem pričakovanju gnetle okoli malih piramidnih ognjev četvorice najmlajših tabonnilkoiv. Dvanajst takih skupin Je bilo — medvedkov ln čebelic. Oči vsake skupine so bile uprte v vrvico, ki Je, napeta 20 cm nad postavljeno piramido iz drač-Ja, kljubovala plamenom. Po dve skupini sta tekmovali hkrati. Med gledalci' Je bilo tudi nekaj očetov, ki so sodožlvljall vse občutke strahu ln pričakovanja. »Ali bo ali ne boT« Osem skupin je uspelo. Stirl skupine pa so morale spoznati bridko resnico življenja: slaba priprava ima za posledico neuspehi Kako si Je oddahnil oče, si obrisal pot s čela in ves srečen objel svoji hčerki, ki sta uspešno prestali preizkušnjo! Taborniška organizacija ima pri svojem delu toliko vzgojnih prijemov in Je za mladega človeka tako privlačna, d* ni čudno, da se mladina hoče v njej izživljati in uveljavljati. Po gozdnj P°11 Je hltela ob robu Krke skupina v taborniškem kroju. Nenadoma se ustavi ob hrastu, na katerem Je bil pribit moder karton s čudnim znakom; krog ln v sredi pika. Vodja skupine bere na listu z opisom proge: Poišči mrtvo kontrolo in ugotovi, kaj pomeni znak na njej, »Tarče za streljanje!« vzklikne eden v skupini ln vodja zapiše pripombo. Seveda Je komisija pri ocenjevanju zapisala pri tej rešitvi ničlo. Vse ostale skupine pa so rešile do malega pravilno — znak pomeni: Odšli smo. Določali so kulturne rastline, vrsto dreves v gozdu, njihovo višino, ugotavljali razdalje ln točno določali smeri. Nad petnajst let stari so tudi narisali terensko skico in streljali z zračno puško. Vse te naloge Je reševalo šestnajst skupin m*d orientacijskim tekom, ki Je bil hkrati v Portovaldu. Med njivami nad pralnico peska Je stala dvojica. Eden je na- Za svoje zasluge pri konjereji je bil večkrat odlikovan z diplomami ln častnimi darili. Vnetemu konjerejcu naj bo ohranjen časten spomin! S. F. rekoval. drugi je oddajal z zastavicama. Na nasipu ob železniški progi Je druga dvojica sprejemala znake. Štirinajst od šestnajstih skupin je tekmovalo v signalizaciji ln vse skupine so uspešno opravile svojo nalogo, čeprav nI bila lahka, dokaz, da se v taborniški organizaciji goji tudi kakovost. Na zeleni trati telovadlAča na Lokj so mimoidoči začudeno obstajali in se menili; »Hitro so ga postavili ln tudi lepo — ampak, zakaj ga pa spet podirajo?« Niso vedeli, da tekmujejo taborniške skupine v postavljanju in podiranju šotorov. Šotor spada k zunanjim simbolom taborniške organizacije m postaja tudi last množic, ki v delovnem odmoru hite v prosto naravo in si pod šotorom urede prenočišče. S šotorom j« treba znat, ravnati in tega se uče taborniki. Ob robu telovadlšča so tekle dvojice za dvojico preko raznih ovir in se plazile skozi pregrade. Tudi zapreke mora znati obvladati tabornik. Začeti mora že kot medvedek al 1 čebelica. Najteže je bilo priti brez dotika skozi pregrado. Stroga komisija Je odbijala kazenske točke za vsak dotik. Skupno Je nastopilo na mnogoboju, ki ga je pripravil v nedeljo, 7. Junija, Dolenjski taborniški svet, 28 skupin v 9« tekmovanjih, ki so trajala od osmih do dvanajstih. Nastopilo Je 112 tekmovalcev ln tekmovalk. Sodniški zbor je imeL 5 tekmovalnih komisij, v katerih Je sodelovalo 32 članov ln članic. Tekmovanja so se udeležile enote Iz Brežic, Črnomlja, Novega mesta, Sevnice ln Straže. Razen Novega mesta, ki Je postavilo vse starostne skupine v vseh panogah ln si osvojilo prvo mesto s 4T5 točkami, so bile močno zastopane tudi Breiice, ki so dosegle 24« točk- Po eno tekmovalno skupino so poslali Črnomelj 66 točk, Sevnica 62 točk in Straža 41 točk. Pri tekmovanju medvedkov in čebelic so si priborili prvo mesto Novomeščanl s 127 točkami pred stražo 97 točk, Sevnico 88 točk In Črnomljem 81 točk. Vodja tekmovanja Tone GoSnik Je ob 14. url razglasil rezultate ln razdelil nagrade. Poudaril je, da so sodelujoče enote, čeprav so tele pričal« • tabornlt-tvom, doka- zale, da so se resno lotile dela ln so se v nekaterih panogah ie tesno približale novomeškim tabornikom. Stražam so v orientacijskem teku (A — moški) dosegli celo prvo mesto. Taborjenje v letošnjem poletju in vodniški tečaj, ki ga bo združil s taborjenjem DOTS, bodo dobro začeto delo le Se poglobili ln tehnično Izpopolnili, Izvetban kader bo garancija za kvalitetno delo In Se nadaljnje povečanje množičnosti taborništva na Dolenjskem.' S. i. GOZDARSKA POSLOVNA ZVEZA »Z A S A V J E«, SEVNICA s svojimi poslovnimi enotami GO SEVNICA, BREZICE in KOSTANJEVICA opravlja vsa gojitvena in gozdnotrImična dela, gradnjo gozdnih komunikacij in promet z lesnimi sortl-oienti. MIRENČANI PRAVIJO... da imajo dva doma (TVD Pa--tizan itn prosvetnega), pa nobenega prosvetnega ruStva'. Včasih imajo sicer kako Igro, toda le če pride kakšno društvo gostovat, da imajo tovarno nalivnih peres, a v mlrertskih trgovinah ne dobiš nj«?nih izdelkov. Ce hočeš kupiti domače, m i ren.sk o nalivno paro, se moraš odpe. IJatl ponj v Novo mesto ali Ljubljano. Pravijo pa, da so peresa dobra, zato si jih tako že- da Je gostilna »Majolka« od 3 maja zaprta, abonenti pa. ki so bili v njej na hrani, se potikajo od ene do druge gostilna ln jedo, kjer je ceneje. da gradi podjetje »Remont« pri postaji pisarno, akladUc« ln delavnico betonskih cevi ln v— to \t ustvarjenega dobička. Graditi so začeli decembra, vse pa kaže, da bo kmalu gotovo, da Je kmetijska zadruga "*ri-pravila okoli 12 tisoč kosov opeke za zidanje sušilnic« sad j«, krompirja, čebule ln druge po-vrtnlne. Opeko pa so pot«m prodali privatnikom in DANI. Tako bo Mirna ostala Se nekaj časa hTe* sodobne sušilnic«. Majer Bogo Konec preteklega tedna nas je nepričakovano presunila vest, da nam je kruta usoda iztrgala iz naše srede stanovskega tovariša M a J e r J a, kd je bil znan in priljubljen vsem Novomeščanom in tistim, ki so ga poznali. Rodil se je 17. 10. l»2s v Novem mestu kot sin revnih starSev. Razen nJega Je bilo v družini Se 5 otrok, zato se Je moral takoj po končani meščanski Soli, star 15 let, oprijeti dela in si tako slutiti vsakdanji kruh. Pred vojno in med vojno je bil v službi pri zobozdravniku Ogrlču. Od 154« leta pa .le NI uslutben pn podjetju Elektro—Novo mesto kot materialni knjigovodja. 8voje delo Je opravljal vestno ln požrtvovalno vseh deset let svojega službovanja pri nas. Ohranili ca bomo kot dobrega, skromnega ln nesebičnega delovnega tovariša in prijatelja v trajnem spomlnnl KOLEKTIV PODJETJA ELEKTRO NOVO MESTO OBISK PRI JuMlcmtki Uršuli Plut v Cerovcu pri Semiču ° prisrčne čestitke v imenu vseh bralcev Dolenjskega lista! Ob cesti Semič—Orešnje-vec—Gradac leži vas Cerovec. Bela krajina, dežel.i belih brez. Sredi gozdov, li avnikov, polj, hribčkov in ck'lmic sem odkril vas Cerovec. Zrak čist, svež, sonce je p!' i i i"; t ' sijalo. O, ti lepi kotiček sveta! Z Uršulo Plut, najstarejšo Be»i'0 manjko, sva se po-udravila pred hišo njenega vnuka Ti nt ta Mainerioa. BiLa je sama doma. Sedla sva pred hišo na klop — mati so me opozorili naj govorim malo glasneje — in pogovor je stekel. Pomenila sva se po naše, po dolenjsiko, po belokranjsko. — Veste, je dejala, doma sem iz Brezja, tam blizu Rožnega dola. Sem sem se priženila, ko sem bila stara 19 let. — Otrok ste imeli kaj, mati? Malo je pomislila: A dece mislite? Pet jih je bilo. En je še živ. V Ameriki je. — Kako ste živeli, ko ste bili mladi? Ste ali na ples, na veselice? Je bilo lepo? — Onda je blu fajn. Dekle sem bla mlada. V Semič smo hodili plesat in fantje so se tud' tepli za nas. — Kolikokrat ste se peljali z vlakom? — Ne razumem. — .z železnico? — ?? — . • i z ,ajzenponom'? — Z ajzenponom sem s« peljala samo enkrat od Semiča do Dobravic. To je že dolgo ... Takrat, ko je bila otvoritev belokranjske železnice... leta trinajst. Oba z možem sva se peljala. ..Potem se nisem peljala nikoli več. — Pa z avtomobilom ate se tudi že peljali? — Ze, lani na volitve v Semič. Potem pa nikoli več. In prej tudi ne. — Kje site bili najdlje? — U Novem mejsti, ko so bli nekovi »prcunklni«. Takrat sem bla še punca. — Kaj pa vino, mati, pijete? — Pijem, tako pomalo, kadar ga kdo da. — Cesa »te pojedli največ? — Krompirja, zelja, mleka, kofeta, žgamcev, fižola, salate in takih stvari. — Kaj pa mesa? — Mesa smo bolj malo pojedli. Meso je drago. — Kaj pa najraje jeste? — Vse je dobro! S košem na rami se je vrnila s polja žena njenega vnuka Martina. Ujela je zadnje besede najinega pogovora in dodala: — Zelje imajo mati najraje, na drugem mestu pa je kava. Ko so bili mladi, so imeli radi tudi mleko. Zagledala je pri materi zavoj, ki sem ga prinesel kot majhno darilo našega Dolenjskega lista. — Kaj pa imate to, mati? — Cuker in kofe. — Kdo je pa to prinesel? — Ta stric, so pokazali mati name. Obe sta bili darila veseli, meni pa je bilo nerodno, da se take malenkosti tako veselita. Z materjo sva spet začela po- govor, gospodinja pa je šla kuhat. — Vaš mož je šel v Ameriko, ne? — Sel, pa se je kmalu vrnil. Ni zdržal tam. Tudi sinovi so šli. En še zdaj živi tam. — Kdaj je vaš mož umrl? — Z& dolgo. Triindvajset let je tega. O križevem je umru. — 39. leta je umrl, se je oglasila gospodinja iz kuhinje, ki je slišala najin pogovor. — Kaj mu je pa balo, da je umrl? — Mož ... borne, bdian je bil pa je umru. Nevern, kaj mu je blu. Kasneje sem zvedel od njenega vnuku Tineta, ki je tudi že upokojen, da je bil stari oče nadušljiv, — Pa vi, ste bili kdaj bolni? — Enkrat sem bla, hudo. Grižo sem 'mela in enkrat malo gripe. Drugač sem bla zdrava. K nam so prišli picki, mlade pure in račke. Precej jih je bilo. Mati so jim dali jesti. Malo sva molčala, potem pa so začeli mati: — Takjole je lepo na soncu. Potem pa: . > — Stara sem, stara... buh me neče k sebi vzeti. Se sva se pogovorila z materjo. Povedali so, da je med vojno tudi tu pokalo in da sta bila dva ubita; da ne vstajajo več tako zgodaj kot so prej; da niso hodili v šolo, da ne znajo brati in da ne vedo, kako so dočakali tako visoko starost. Dva kosca, ki sta kosila pod Malneričevo hišo, sepravi pod hišo, kjer živijo mati, sta md zaklicala: — Se k nama pridite! Midva bova tudi kmalu imela sto let! — Ne vem, če bo ta vajina držala! — Bo, bo, samo midva jih bova imela toliko oba skupaj! Pogovoril sem se še z Martinom Malneričem, vnukom Uršule, in z njegovo ženo. Povedala sta, da stari materi nI bilo prej nikoli dobro niti lepo. Vedno so delali od jutra do noči, a niso izgubljali pogu-. ma. Dobra volja jih ni nikoli zapustila in nihče se ne spomni, da bi sc mati samo enkrat prepirali. Bili so skrbni in za nekatere stvari skrbe še danes. Tako začno ob štirih zjutraj priganjati gospodinjo, naj da živini jesti. Oni pa spravijo zvečer pičke spat. Najraje imajo pravnuka, 11-letnega Tineta in so vedno v skrbeh zanj. Sam sem slišal, Men se smili, zato k' je priden. Ker je bilo kosilo kuhano, je Tinetova mama zaklicala z inostovža: — Tinkooo! Tinkooo! Bale damu, bale! Se smo se pogovarjali. Zvedel sem, da so mati še brihtni in skrbni, a da včasih tudi pozabijo vse, tako da nobenega Najstarejša Belokranjica, Uršula Plut s Cerovca pri Semiču, je lani 20. decembra dopolnila sto let življenja — S 55. leti se je prvič peljala z železnico, pri 99. letih pa prvikrat z avtomobilom — Njena najdaljša pot v življenju: v Novo mesto in nazaj — »Brati ne znam« — Vedno je bila dobre volje, najraje pa uživa zelje. ko sa večkrat dejali gospodinji: — Kaj si pustila ono sroto dol okapat? (Tinček je namreč na njivi sam okopaval.) — ne poznajo. Toda kmalu so spet dobri. Stari so, stari. Vprašal sem jih še, če znajo kakšno staro pesem. Povedali so, da so že vse pozabili. Samo Še tisto znajo: _ — Prot' Novem mejstici po beli cestici, oj lubca, hoj z menoj! Tačas se je m^d picke zapodila vrana. — Krrr, haj, haj, haj, haj! jo je podila gospodinja. Vražja vrana! Boš šla koza! Toda nič ni pomagalo. Vrana je picka že odnesla. — Oj, ga je vrana! je potožila gospodinja, potem pa je pomirjeno dodala: Meso je vsem dobro. Mati so imeli tri brate: Janez je umrl med prvo svetovno vojno, Matija predlanskim, ko je bil star 89 let, Jože pa živi v Ameriki, star je 87 let. * Lepa in zdrava je naša Dolenjska, naša Bela krajina. Veliko imamo korenin, ki po starosti ne zaostajajo dosti za Uršulo Plutovo. Skoraj vsi pa so kmetje, ljudje iz zelja, fižola, mleka, krompirja in zdravega vina. Delo v naravi, so«ce in sveži zrak sta jih skalila. Lepo je pri nas, zdrav' rod raste tukaj; Jože Prime Hidrocentrale na Pohoriu Na sliki; Martin Malnerič (vnuk Uršule Plut) z ženo in svojima otrokoma, pravnukoma jubllantke Dan med irji v Makedoniji Negotino. malo mesto ob Vardar ju, počasi spreminja svojo starinsko podobo. Dolgoletni turski jarem je pustil na mestecu sledove. Novi čas je prinesel precej novega, mesto je živahno, nove stavbe, parki, urejeni lokali in prijazni ljudje dajejo tujcu občutek, da se je mesto razživelo. Velik delež tej živahnosti dajejo leto9 mladinske delovne brigade, ki grade avtocesto na odseku Negotino -Demir kaplja. Ob prihodu v mestece leži na griču med zelenjem depo urejeno mladinsko naselje »Josip Kolumbo«, ki je mnogim mladincem zamenjalo dem. V naselju so štiri brigade: iz Ohrida, Ntfvega Sada, Splita ln Piše Slavko Doki, predsednik okrajnega komiteja LMS Novo mesto Novega mesta. Med njimi so zelo dobri odnosi, kuje se bratstvo ln enotnost, mladinci se spoznavajo med" seboj, prenašajo Isku-fcvje na rnlajiše tovariše ln žive pravo kolektivno življenje. Na severu naselja domuje brigada novomeškega okraja »Milan Majcen«. Dve dokaj veliki baraki, ki že cd daleč kažeta, da so v njej naseljeni Slovenci, sta poslikani in okrašeni z emblemi, napisi, s cvetjem itd. Pred barako je vse lepo urejeno in čisto, tako da je že prvi vtis najlepši. Mladi ljudje zelo želijo obiskov; večkrat jih obiščejo kulturne skupine, ki jim predvajajo pestro programe in teh si najbolj želijo. Posameznih obiskov iz svoje ožje domovine pa imajo briga- dirji zelo malo, saj vsi vemo, da so precej oddaljeni in gre le redko kdo tako daleč. Kmalu po prihodu v naselje sem bil V živahnem razgovoru; vse so hoteli izvedeti: kako je doma, kako se imajo njihovi prijatelji, kaj počne mladina po kolektivih, na vasi itd. Veliko sem jih dobro pozna, pred odhodom na akcijo, zato me je še posebno zanimalo, kako je brigadirsko življenje vplivalo na posameznike. Prijetno sem bil presenečen. »Staibovci« so me opozorili na to; se spominjaš nekaterih fantov ob odhodu, pa jih poglej sedaj! Vedno sem gledal s optimizmom na mlade Iju-, di in vidim, da se tudi tu nisem prevaral. Komandant brigade, kmetijski tehnik Jože Urh iz Črnomlja, mj je prikazal napore celotnega štaba, da bi brigada bila med najboljšimi in da bi fantje in dekleta iz Makedonije, posebno pa Lz brigade odne&U najlepše vtise. Nudijo jim vse možnosti, po šesturnem delu na trasi se v naselju razvija druga plat bri-gadirjevega življenja. Ko sem stopil v naselje, mi je srce zaigralo; na parkirnem prostoru sem zagledal dva nova traktorja »Ferguson« s priključki. Spomnil sem &e obljube pri agitaciji za »brigado«. »Imeli boste možnost za tehnično Izobrazbo z raznimi tečaji kot so traktorski, avto moto, zidarsik"., radioamaterski in fotoamoter-ski«. Videl sem: obljuba je )k-polnjena! Mladi zadružniki, ki so v brigadi, so že vsi oprav U1 praktične tečaje za traktoriste; zdaj se pripravljajo za teoretične, ki so malo težji. Jožica iz Krškega se je hitro oglasila: «Jaz sem napravila izpit za moto::!« Mavrov Nace iz Sela-Sum-berka bo traktorist. Prav tako bodo vajenci gradbenega podje- tja »Pionir« Novo mesto dosegli polkvalif ikacijo na zidarskem tečaju, Svetlinova Anica bo kuharica, saj dela že dva meseca v kuhinji. Preveč bi bilo, da bi o vseh pisali kaj bodo dosegli na avtomobilski cesti. Vem, da bodo razen tehničnega znanja dobili nekateri čisto drugačno gledanje na tovarištvo ln bodo domačih ln so se s težkim srcem poslavljali, danes so samozavestni lh odločnejši. Čeprav sem bil med njimi samo en dan, sem Imei občutek, da živim z njimi že dalj časa; vsi so mi hoteli povedati vsoje doživljaje in občutke. Iz vsega sem povzel, da so naši fantje in dekleta zadovoljni i in da se bodo vrnili domov z najlepšimi vtisi, ki so jih doživeli, kakor so ml sami zaupali v dokaj kratkem času. Na"koncu so me prosili, naj vsem domačim povem, da je njihova želja postati šestkrat udarni (do sedaj so trikrat udarni in enkrat pohvaljeni). Vsem znancem in Prijateljem na vasi in v podjetjih pošiljajo lepe pozdrave ln želijo, da bi tudi oni doživeli lepe trenutke pri gradnji avtomobilske ceste. Navzlic vrsti hidrocentral, ki so bile po vojni zgrajene na Dravi v Sloveniji, precejšnji del potencialne energije Drave še ni izkoriščen, ker so možnosti za formiranje zbiralnih jezer v samem njenem toku postale zelo omejene. V načrtu za izgradnjo hidrocentrale Lobnice je predviden izviren način za izkoriščanje te energije — veliko količino vode iz Drave bodo črpali v zbiralna jezera visoko na Pohorju. Ta rešitev, redka v svetu, bo v Jugoslaviji prvič uresničena. Z zgraditvijo jezu na Pohorju Zahvala za »oni svet« V nekem ameriškem listu je izšel takle oglas nekega pogrebnega zavoda: -Ob 25-let-nici našega podjetja se iskreno zahvaljujemo vsem strankam, ki so pripomogLe k razcvitu naše splošno znane tvrdke.*« Nerodna predstava inženirji v Londonu so ime- 1 li banket, ko je nenadoma zmanjkalo električnega toka. »■Uprava mestne centrale prosi, da oprostite. Točno čez petnajst minut bo spet luč,*« je povedal eden izmed prirediteljev banketa. In res, po petnajstih minutah so spet zagorele žarnice in osvetlile dvorano. »Zdaj pa bomo,« je nadaljeval isti prireditelj banketa, »predvajali film", ki smo ga pravkar posneli v temi s pomočjo ultra rdečih žarkov. Naslov filma je: .Kako smo se obnašali v dvorani'.*« Večina ljudi je hitro odšla ... »Minuta molka« Običaj, da počastimo pokojnika Z enominutnim molkom, je nastal leta 1912 v Lizboni, glavnem mestu Portugalske. Na neki seji senata je bilo sporočeno, da je umrl brazilski zunanji minister Rio Bran-co. Portugalski predsednik senata je senatorjem predložil, da bi pokojniku izkazali čast z enominutnim molkom. Kasneje so ta običaj sprejeli vsi evropski senatj ih skupščine, prišel je pa tudi v splošno rabo. Grlica, stara 27 let Pozdrav iz brigade: s pesmijo gre vse laže ln lepše... potem lahko na Vasi širili pravilen glas o naših brigadah. Stab je potožil, da v začetku nekateri brigadirji niso hoteli ubogati in so ugovarjali. Sedaj je problem rešen, brigadirji so zelo poslušni in je disciplina na višini. Ne smemo pozabiti na tekmovanja med brigadami; tu je vedno konkurenca — na trasi in v naselju. Vsak dan se živo zanimajo, koliko so dosegli norme ln se veselijo uspeha. V naselju tekmujejo v disciplini, higieni, kulturnem ln športnem udej-stvovamju itd. V higieni naši vodijo; sobe so zelo lepo urejene ln desetke, ki jih piže zdravnik naselja, kar dedujejo. Kri-terij je zelo oster, pozabljena brisača na postelji vzame eno ali dve točki . .. Človek bi Imel občutek, da vlada »vojaška disciplina«, ki pa jo brigadirji brez prerekanja prenašajo. Ob deveti uri mora biti v naselju molk; dežurni brigade in naselja pregledata moške in ženske spalnice, ugotovita urejenost in potem naselje zaspi. Niti dva dneva nista enaka, vsak jim prinese nekaj novega in tega si želijo mladi ljudje-Ob odhodu jih je bilo precej takih, ki so »e prvič ločili od Janez Lavrič iz Gornjega polja pri Dolenjskih Toplicah je lovec in velik ljubitelj živali. Posebno skrb posveča grlici -samcu, ki je pri hiši že polnih 27 let in najmanj toliko let že stara. Lavrič se je namreč poročil pred 26 leti in njegova žena ter on zatrjujeta, da sita bili grlici pri hiši vsaj že eno leto prej. Grlici sta bili par, samec ln samica. Nekoč pred vojno je kletka padla na tla in pri tem se je samica ubila. Kot mi je pripovedovala gospodinja, je sa_ mec takrat hudo žaloval. Več kot mesec dn; sploh nI zapel. Sele, ko so mu v kletko obesili majhno ogledalce. je pričei spet gruliti. Dasi je že toliko let star, je še vedno živahen. Ko pride tuj človek v hišo, ga zvedavo ogleduje, potem pa kmalu prične s svojim krigr-.gu jm se priklanjati. Včasih zboli in takrat ima Lavrič posebno skrb, da ga ozdravi. Med vojno, ko je bil Lavrič pri partizanih, je nekdo odnesel grHco. Janezovo prvo vprašanje, ko se je vrnil od partizanov, ie bilo, kje je njegova ljubljenka. Po daljšam poizvedovanju jo je dobil v drugI vasi in seveda takoj prinesel domov. Gospodinja zatrjuje, da bi Janez dal od hiše marsikaj prej. kot svojega starega krila-tega ljubljenca. P. R. bosta nastala dva zbirna bazena: prvi na višini 1285 metrov in s kapaciteto 19 milijonov kubi-kov vode, drugi pa okrog 7.0 metrov niže s kapaciteto 17 milijonov kubikov vode. V ta dva zbirna bazena bodo močne črpalke ponoči črpale vodo iz Drave, ker dosedanje hidrocentrale izkoriščajo njeno energijo pred- vsem podnevi. In podnevi tudi pride do pomanjkanja električn« energije, ker je poraba največja. Tri pohorske centrale bodo imele nalogo, da bodo krile to pomanjkanje energije z vodo, ki bo ponoči načrpana iz Drave v njihove zbirne bazene. Tako bodo čez dan vračale energijo, ki so si jo »Izposodile« ponoči. 2000 let stare naprave za namakanje Z zapadnem Sečuanu, ki je I najbogatejše področje za pridelovanje riža na Kitajskem, so pri Tukiangvenu naprave za namakanje polj, zgrajene pi'ed '2000 leti. Ta namakališča, še danes oskrbujejo z vodo 200 tisoč hektarov rižišč. Najmanjša vas v Jugoslaviji Na obronkih Petrove gore v /.apadnl Bosni je vas Kobilnjak. V zadnji vojni je bila porušena j pa so vse družine zapustile svo- i j a razbita "ognjišča in se preselile v Vojvodino. Danes živi v lej vasi sama ena družina: stari Petar Vujić s svojimi otroki in vnuki. Četrtič: dal In to Liz Tavlor — tokrat Eddleju Fischerju. ki Ka je prevzela svoji najboljši prijateljici Debbie Revnolds, h kateri je šla Jokat, ko se je pred meseci smrtno ponesrečil njen tretji mož Mike Todd. Da bi bil« komed.i1a popolnejši. J«" mre priložnost prestopila v žiaovskn vero in poroka je bila prejšnji mesec v sinagogi v Las Vegasu. Na sliki: »mladoporočenca« Llz in Eddie. Na zadnjem filmskem festivalu v Cannesu so se črnke sploh zelo afirmirane. Na sliki vam predstavljamo še eno črno zvezdico; 20-letno čokoladno lepotico Nevv Yorka Cecilijo Cooper, k.i je za svojo igro (predvsem pa za postavo) prejela veli'ko priznanj in aplavzov. Predstavili smo vam že črno zvezdo Marpesso Dawn, ki je kot glavna igralka v filmu Crnl Ovfej požela največ priznanja ln zasenčila cel0 bele vrstnice. Pokazalo se Je, da ie sploh pobrala smetano, saj si Je našla v Cannesu celo ženina v osebi mladega belgijskega igralca Erica Vanderja. Na sliki: mlada zaročenca na morskj pečini v Cannesu. Dne 15. januarja letos so v Sovjetski zvezi spet opravili ljudsko štetje; k| je pokazalo, da šteje ta država 208 -milijonov 826 tisoč prebivalcev. Na sliki: zvezni statistični urad, v katerem so zbrali ln s posebnimi elektronskimi stroji izračunali končno število prebivalstva Sovjetske zveze. V Sovjetski zvez) uvajajo enflnadstropnc potniške vagone pri ekspresnih ln brzlh vlakih. Na sliki j« videti tak vagon v ko»i-pozicill vlaka s petimi oorliibnlml vozovi na kurski železniški 'postaji v Moskvi.