■ Leto VIII, štev. 58 Ljubljana, sreda 9. marca 1927 Poštnina pavSaHrana. Cena 2 Oin ca Uhaja oh 4« acjutraj. a» Stane mesečno Oin 15-—; za inozemstvo Din 40— neobvezna Oglasi po tarifu. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica Stev. 5/L Telefon štev. 7a, ponoči tudi štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo : LJubljana, Prešernov* ulica št. 54. — Telefon it. 36. inseratnl oddelek« Ljubljana, Prešernov« ulica št. 4. — Telefon it. 49a Podružnici: Maribor, Barvarska ulic» št i. — Celje, Aleksandrova ceeta Račun pri poštnem ček.zavodu t Ljub-jana št. 11.84a - Praha čislo 78.180 Wien,Nr. 105.141. Ljubljana, S. marca. Iz Ženeve prihaja poročilo, da je neposredno pričakovati ratifikacijo bes-arabskega protokola z italijanske strani. Italijanski zastopnik Scialoja je izjavil novinarjem, da je ministrski svet v Rimu sklenil ratificirati dogovor, ki so ga sklenile dne 20. oktobra 1920. Francija, Anglija. Japonska in Italija z Rumunijo in s katerim se Rumuniji potrjuje posest Besarabije, pričakovati je tedaj, da se ta ratifikacija neposredno izvrši. Novica ne prihaja nepričakovano. 2e dalje časa se ie trdilo, da se Je Italija odločila ratificirati besarabski protokol in da se te napovedi realizirajo baš sedaj, je spričo sedanjega svetovnega položaja zelo umljivo. Ko se je lani ob Averescovem pose-fu v Rimu podpisala italijansko-rumun-ska prijateljska pogodba, je sprva zavladalo v Rumuniji veliko ogorčenje, ker Italija besarabskega protokola ni ratificirala, marveč celo v posebnem aneksu k pogodbi izrazila svoje stališče o njem na način, ki ni posebno iasno označil italijanskega naziranja o stvari. Toda komentarji italijanskega tiska so pozneje pomirili rumunsko javnost, osobito ko ie istočasno rumunska vladna stranka striktno izjavljala, da je italijanski aneks tolmačiti v ugodnem smislu. In ia razlaga se sedaj oči-vidno potrjuje. Da si je Italija izbrala za ratifikacijo baš sedanii čas, gotovo ni slučajno. Stvar je v dveh ozirih pomembna. Da bo Rusija smatrala ratifikacijo za neprijazni akt, ie samo ob sebi umljivo. saj se je sovjetska diplomacija svojčas popolnoma jasno izrazila glede ratifikacije v navedenem smislu. Toda Italija smatra danes, da se ji spričo dobrega prijateljstva na sovjetsko Rusijo ni ozirati. saj ji angleško prijateljstvo obeta koristi v drugih področjih. Italija stavi danes na angleške karte, to odseva jasno iz mnogih njenih ukrepov in tudi ne prikriva, da je pripravljena podpirati angleško politiko tudi napram Rusiji. Nekdanje nade Italije, da si s trgovinsko pogodbo zagotovi velike prednosti v južni Rusiji, se niso nič kaj posebno obnesle in v Rimu se jim ne zdi opasno grešiti na račun ruske dobre volje. Po drugi strani je Italiji danes gotovo precej na tem. da si pridobi rumunsko naiklonjenost v. še večji meri nego doslej in zato je. zelo primerna prilika baš besarabska zadeva. Politika genèrala Averesca. ki se je v večji meri nego pred njim Bratianu naslonil na italijansko prijateljstvo, bo mogla pokazati sedaj na uspeh in si s tem utrditi pozicijo pred domačo javnostjo. Rimska diplomacija bo gotovo skušala to stvar porabiti v propagandne svrhe na Balkanu. Stvarno pa ratifikacija sama seveda ne more imeti odločilnega pomena. Saj sta pogodbo o Besarabiji ratificirali že Anglija in Francija, pa problem posesti te dežele vendar še ni odpravljen s sveta. Sovjetska Rusija bo prejkoslej vztrajala na svojem .stališču in smatrala Besarabijo pravno kot rusko deželo in v pravnem pogledu se z ratifikacijo rumunske aneksije po zapadnih velesilah stvar bistveno ue more spremeniti, v tem oziru tudi italijanska ratifikacija ne prinaša odločilne spremembe. Dejanski položaj se z njo ne bo spremenil. Da bi mogla indirektno vplivati na sovjetsko diplomacijo in njeno odklonilno stališče v besarabskem problemu, je prav malo verjetno. Saj je Scialoja sam moral naglasiti, da je Italija odlašala z ratifikacijo, ker je upala, da bo mogoče doseči direkten sporazum med Bukarešto in Moskvo: ako se rimski diplomaciji to doslej ni posrečilo, ko je imela razmeroma dobre odnošaje do sovjetske Unije, se ji bo moglo v bodoče posrečiti tem manj, ko bodo v Moskvi gotovo manj razpoloženi za italijansko posredovanje nego doslej. Besarabski problem z italijansko ratifikacijo ne bo postal manj pereč in opasne možnosti ostanejo za bodočnost prav tako kakor so bile doslej. Zato bi storili v Bukarešti pametneje, da se pobrigajo neposredno za sporazum z Rusijo nego da se pehajo za italijansko ratifikacijo. _ Italija se mora popolnoma pofašistiti! Eim. 8. marca. o. Dames dopoldne ee je vršila seja ministrskega sveta. Mussolini je podal daljše poročilo o notranjem položaju. Izjavil je, da ni prišlo od decembra dalje do nobenega posebnega dogodka, ki bi mogel motiti notranji red. Notranji položaj je v vsakem oziru zadovoljiv. To se more pripisovati v prvi vrsti okrožnici, ki jo je poslal svoj čas prefektom. Pod vodstvom generalnega tajnika Turatija je fašistična stranka ustvarila močan notranji ustroj stranke. Nova fašistična pokrajinska vodstva so ustoličili prefekti, ki eo nepoerjedni predstavniki fašistične države Program fašizma za peto leto je Turati v glavnih obrisih očrta! v govorih, ki jih je imel v Milanu, Rimu in Na-polju. Turati je predvsem naglašal, da se mora država v tem letu docela pofašistiti. Ministrski svet je nato razpravljal o odloku glede ratifikacije besarabske pogodbe, sklenjene v Parizu 28. oktobra 1920. Glavne odločitve odsodene Priprave v obeh taborih za dobo po sprejetju proračuna. — Vesti o Pribičevicevih načrtih. — Radie pripravlja nov presenetljiv preobrat v svoji politiki? Beograd, S. marca p. Politična situacija se je toliko razčistila, da so vidne konture razvoja saj za prihodnje dni. Vse kaže, da so glavne odločitve od-godene na dobo po 1. aprilu in da so se tudi opozicijonalne skupine sedaj sporazumele prepustiti klero-radikalski vladi in njeni večini polno odgovornost za proračun. Vsi predlogi in nasveti o izboljšanju državnega budžeta in zlasti zahteve prečanskih krajev, med njimi ne v zadnji vrsti Slovenije, da postavijo v proračun nekatere absolutno potrebne postavke in se potom amand-manov poskrbi za rešitev nekaterih skrajno perečih vprašanj, so bile od vlade odklonjene. Zlasti so se klerikalci na celi črti udali radikalskemu diktatu in se je pokazalo, da so vstopili v vlado brez kakršnekoli garancije v smislu večjega upoštevanja slovenskih gospodarskih, socijalnih in kulturnih inteiesov. Klerikalci stojijo danes pred ljudstvom praznih rok. V dveh najvažnejših vprašanjih, vprašanju cestnih doklad in bolnice so doživeli popoln neuspeh. Pri radikalih se je razburjenje na zunaj poleglo, a tem živahnejše se obe skupini pripravljam 3a končni medsebojni obračun. Pd -aj radikali ln narodni radikali vsak u„.0wojo roko iščejo stikov in zaveznikov. Posebno se trudi g. Uzunovič, ki se hoče za vsa-ko ceno osignratl za slučaj preloma v radikalskem klubu. Sam je sicer še bolan in ne sme zapustiti sobe, toda tem agilnejši so njegovi prijatelji, ki stav-ljajo ponudbe na vse strani. Zdi se, da se v najnovejšem času zopet poskuša obnovitev zveze z radičevci Stjepan Radič se je oSvidno že zelo naveličal v opoziciji in išče povoda, da bi se zopet zmenil z radikali. V tej zvezi zaslužijo pozornost prozorne vesti, da se pripravlja vlada pod vodstvom Svetozarja Pribičeviča, ki jih, kar je karakteristično, najbolj vneto širi sam Radič, spravljajoč Pribičeviča v zvezo z Ma-ksimovičem itd. Radiču služeče novi-ne ,pa slikajo to »cupasnost« kot posebno veliko za Hrvate in so pridno na delu, da bi konstruirali povod za ev. obnovitev »sporazuma« z radikali. Pojavlja se isti izgovor, kakor so si ga izmislili klerikalci: Treba v vlado, da je ne dobijo v roke samostojni demokrati ... " V Narodni skupščini se medtem ob obči nepozornosti zakUnčuje generalna debata o budžetu. Jut:; bo imel finančni minister zaključno besedo, nakar se bo vršilo glasovanje. Zagreb, 8. marca r. Današnji »Večer« prinaša poročilo iz Beograda, v katerem trdi, da bi utegnilo prihodnje dni priti do sodelovanja med sedanjo vladno večino in Stjepanom Radidem češ, da bo sicer prevzel vodstvo dTŽavne politike Pribičevič. To svojo kombinacijo utemeljuje s sledečim fantastičnim modrovanjem: »Zdi se, da bodo Hrvati zopet potrebni, da preprečijo Pribičevičevo akcijo, ki se ne sme ustvariti, ker je nevarna za Hrvate. Pribičeviča podpira v nekem oziru ali pa vsaj zelo tajno notranji minister Boža Maksimovič predsednik vlade Uzunovič pa je nevtralen. Zdi se, da bo v kratkem prišlo do odločilne bitke, ki bo prinesla zmagovalca ali v osebi g. Uzunoviča ali v osebi g. Pribičeviča. Hrvati so zatorej prisiljeni, da zavzamejo sedaj stališče. Ako bodo še nadalje sodelovali s Priblčevičem radi edînstva opozicije, pospešijo njegov prihod na krmilo. Ni izključeno, da postane radi tajnih zvez z Makstaovičem in z nekimi drugimi radikali ravno tako nevaren, kakor pod obznano. Ker se veruje, da Uzunovič ni naklonjen načrtom g. Pribičeviča, temveč se -preje nagiba k sodelovanju s Hrvati, se smatra, da se načrti g. Pribičeviča dajo presekati samo s sodelovanjem HSS. Zato se v nekih krogih veruje, da bo vendarle do šlo do sodelovanja s Hrvati. S takim razširjenjem sedanje vlade bi končno dobili vlado Srbov Hrvatov in Slovencev. Ni'še znano, v koliko je HSS naklonjena temu načrtu, toda med prijatelji g. Uzunoviča se računa z vso resnostjo na tako kombinacijo. Zato nam bodo prihodnji dnevi prinesli politične dogodke velikega pomena za naše notranje in zunanje odnošaje«. Ta izvajanja nekateri pripisujejo naravnost Radičevi okolici. Klerikalne obtube in klerikalna deiania V novih amandmanih se nahajajo le malenkostne vsote za slovenske gospodarske, socijalne in kulturne potrebe. — Klerikalci so se na celi črti uklonili radikalom, — Vrnitev cestnih doklad pokopana. — Bolnice brez povečanja kreditov. - Ravno tako ljubljansko gledališče. Beograd, 8. marca p. Med sejo Narodne skupščine je imela vladna večina finančnega odbora sejo, na kateri je razpravljala o naknadnih kreditih, ki so jih sprožili klerikalci, zlasti o povračilu cestnih doklad in glede prenosa nekaterih postavk zagrebškega in beograjskega gledališča na gledališče v Ljubljani. Radikali so vse predloge odklonili in klerikalci so se morali njihovemu diktatu ukloniti. Potem se je začela plenarna seja finančnega odbora, ki pa je bila na zahtevo opozicije odgodena. Končne spremembe v državnem proračunu so le malenkostne. Budžet se je zvišal vsega skupaj za 12,820.000 Din. Od tega zneska odpade na rezervne kredite 7,740.866 Din. Minister pravde nI pristal na kredite za popravila sodnih poslopij v Sloveniji. Zato se bo tudi letos pri teh poslopjih v Sloveniji le prav malo popravljalo. Pod postavko 232 je dovoljen kredit za Društvo za humanistične vede v Ljubljani 50.000 Din. Za plače kontraktualnih profesorjev Rusov v Ljubljani je dovoljen kredit 401.000 Din. Za muzej je povišan kredit za ravnatelja v .4. skupini za 15.000 Din. Ustanovljeno je tudi mesto asistenta v 5. skupini. Za gledališče v Ljubljani ni novih kreditov, kakor tudi ne za duhovnike. Notranji minister ni sprejel postavke za policijske zdravnike v Sloveniji. Pri zdravstvu je povišana partija 537 za 39.200 Din. Krediti za bolnice v Slovenil se niso zvišali. Ministrstvo gradjevin je dobilo za cesto Kostanj evica-Osterc in za popravilo ceste Sv. Urban-Revorje 500.000 Din, toda le, ako bodo to državni dohodki dopustili. Za most preko Glinščice na državni Tržaški cesti je dovoljenih 250 tisoč Din, za most pri Bledu 1.000.0&?, za most preko Mure pri Radgoni 750 tisoč in za popravilo mostu pri Kranju 400.000 Din. Vsi ti krediti pa so vezani na povolien dotok državnih dohodkov. Taka rešitev oomenja velik poraz za SLS. Subvencija za blejski most je bila sprejeta, ker se je zanjo angažiral ministrski predsednik. Klerikalci so propadli z zahtevo, da se okrajnim cestnim odborom Izplača za vzdrževan'« cest 20 milijonov dinarjev. Klerikalci sq na seji le markirali, da vse to resno zahtevajo, čeprav so že vnaprej pri- stali na vse odklonitve svojih zahtev. Radikali so oe jim naravnost rogali in jih tolažili na oblastne budžete. Fin. minister je takoj odklonil klerikalne zahteve, čeprav so klerikalci poprej Izjavili, da iz tega napravijo vprašatnje. Zahteva cestnih odborov v Sloveniji po vrnitvi cestnih doklad je defindtivno odkloniena zaradi nespretnosti in demagogije SLS, kl si ni znala vsega tega zagotoviti pri vstopu v vlado. Ako bi se ne bil posl. Žerjav obrnil do ministrskega predsednika Uzunoviča z zahtevo, naj kot predsednik vlade podpira gradbo blejskega mostu in naj se ne ozira na izjave cestnega odbora, ki mu je minister Sernec poslal zahtevo blejske občine, bi bila tudi ta subvencija propadla. Veliko potrtost je izzvala pri klerikalcih izjava fin. ministra, ki je glede naknadnih kreditov, ki so itak več nego skromni, še izjavil, da Jih bo mogoče upoštevati le >ia pride š Žrebanje državne razredne loterije V ponedeljek se je vršilo žrebanje 111. razreda 13. kola državne razredue: loterije. Dobiic so: Dobitek 250.000 Din srečka št. 120.939 80.000 » » » 105.235 бО.ОЈО » » » 35.879 4... 000 » » » 94.971 » 30.000 » » » 31.478 » 30.000 » » » 32.555 Dalje so dobile 10.000 Din srečke: 77.173 in 13.770; po 8.000 Din rečke: 52.822, 94.267 in 122-513 ter po 3.000 Din: 7.939, 49.148, 65.739, 104.330 in 105.731. Poleg tega je bilo izžrebanih še 1235 dobitkov po 400 do 1000 Din. Obnovite oziroma naročite pravočasno srečke za IV. razred, ki se žreba 11. aprila. S puškami proti „španski" V neki vasi blizu Gostivara v Makedoniji je »španska« pobrala celo vrsto otrok. V tamkajšnjih krajih je običaj, da skušajo bolezen, ki se naglo razširja, pregnati s čudnimi sredstvi, katerih so se poslužili tudi sedaj Seljaki so pričeli due 1. marca ob 7. zvečer dogovorno streljati v zrak, ženske pa so iz vsake hiše nosile v koših slamo na ulice in jo zažigale, Ja bi na ta način bolezen preplašile in prepodile. Vmes so se ženske in otroci drli na vse pretege, stare ženske pa* so prepevale in plakale. Bolezen, ua katero so vsi streljali in preganjali, je predstavljala lutka iz cunj, ki so jo trije nosili pred zbrano množico in io po izvršenih praznovernili običajih zakopali na neki livadi. Šele pozno v noč so se ljudje vrnili na svoie domove. Pravijo, da po tej noči v resnici ni bilo več niti enega mrtvega slučaja vsled »španske«. Zagonetna tihotapska afera Na Dunaju so prišli na sled veliki tihotapski aferi, v katero je zapletena cela vr-.sta trgovcev in špediterjev. Gre za originalen način goljufije. Iz Italije in Poljske je prihajalo na Dunaj tranzitno blago za Jugoslavijo. Zaboje so v glavni carinarnici ponoči izpraznjevaU in drago tekstilno blago se je neocarinjeno prodajalo na Dunaju. Izpraznjeni zaboji so se do označene te-•že napolnjevali patem s peskom in odpošiljali daiie v Jugoslavijo, kjer so jih tukajšnji pomagači prevzemali in za to delili plen z dunajskimi sokrivci. Aferi so pr šli na sled v četrtek ponoči, ko so zasačili nekega uradnika glavne carinarnice. ki je odpiral zabo.ie. V petek so bili v največji tajnosti aretirani lastnik ifiia-ne tekstilne trgovine Aladar Beck, neki špediter, dva trgovca, dva tekstilna agenta in omenjeni uradnik carinarnice. Vodi se stroga preiskava. Zasledujejo se tudi sokrivci v Jugoslaviji. Domneva se, da s.e je ta manipulacija vršila že dalj časa, ker je organizacija dobro funkcijonirala. Pred sodniki Trafikanta Petra v Ljubljani je prišel obiskat njegov znanec France, ko je prišel lai.i v Ljubljano na nabor. Peter je bil fanta, ki mu je celo v sorodu menda v petem kolenu, zelo vesel in privoščil mu je šilce slivovk". Ko sta se s Petrom veselo pomenkoval», je segel France skrivaj na polico in vzel skalijo cigaret ter jih dal v žep. Kmalu je odšel. Peter je hotel škatljo načeti, pa je ni bilo. Takoj je vedel, da cigaret ni mogel niii-če drug vzeli kot France. Petra je to tako ujezilo, da je fanta naznanil. France je priznal, da je res ukradel cigarete, da je pa bi! malo vinjen in je hotel napraviti su m o --špas^ in cigarete pozneje vrniti, pa je pozabil — Bom pa še jaz en cšpas> naredil,» je dejal sodnik in ga obsodil na 3 dni zapora. » Meearsld pomočnik Goba je vedno žejen. Ko kolje mlade teličke, spije včasih kar kak kozarček tople krvi, čel, da je to najboljše zdravilo za moč. Decembra ga je pograbila strašna žeja. Zahteval je od mojstra Ceneta, naj mu izplača njegov zaslužek. Mojster »a je pa zavrnil, rekoč, da mu bo že plač.:I koncem meseca. Goba, ki si je že predstavljal, kako sedi tam na periferiji Ljubi jam' pri lepi natakarici Nadi in si hladi telesno žejo z vincem, a duševno z očmi, si je sklen sam pomagati. Vzel je gospodarju iz skladiščil dve telečji koži in jih nesel prodat v Polakovo tovarno. Za koži je dobil 224 Din. Mojster ga je naznanil. Goba je dejal, da je še premalo vzel. saj ima dobiti mesečne plače 500 Din. To pa ni nič pomagalo in Goba bo 3 dni zobal kašo v luknji. * N"a kolodvoru imajo dovolj premoga in pločevine,» je dejal mladi delavec Janez in pregovoril tovariša Franceta, da sta šla na kolodvor po pločevino. Nabrala sta jo in odnesla v noči, da bi je bila drugi dan prodala. Fanta pa sta delala račun brez krčmarja; presenetil ju je namreč stražnik, ko sta komaj napravila par korakov. Pustila sta pločevino in hotela zbežati, a bilo je že prepozno, kajti stražnik je Janeza predobro p>-znal. Oba fantička 6ta morala na sodni.io. Ker je Janez take in enake tatvine že večkrat poskušal in je enkrat ludi nekaj pločevine ukradel in prodal, mu je dal sodnik 3 tedne dopusta, ki ga bo prebil v zaporu, France bo pa sedel 3 dni. * Sodnik: «Vi, Brdaj, zakaj ste pa februaria tam nad Št. Vidom, kjer ste doma, posekali v gozdu dren posestnika Pavla»? Obtoženi' c Zakaj neki? Mraz je bilo, mraz, gospo i sodnik! Meni se je pa zdelo vse skup neumno. Tisti dren tako ni bog ve kaj koristil, pa sem ga posekal, da bi se lahko pogrel > Sodnik: «Pa tuj les morate pustiti v minil Če bi vsi mi, ki nimamo svoje boste, hodili v tujo po les, to bi se nam kmetje lepo zahvalili!» Obtoženi: cVem, vem, da nisem prav naredil. A ker je Pavle dober človek, sem si mislil, da me za tako neumnost ne bo naznanil ter mi bo odpustil!:» Sodnik: So boste pa za to neumnost greli 5 dni pri nas'.- Janez je slar znanec policije. i'reJ par dnevi je šel beračit po Ljubljani, a za nj'in senca, ki ga je zvesto spremljala. Janez, ki ie star možakar in pijanček, radi beračenja še ni bil kaznovan, čeprav ima polno dnioih grehov na vesti. Ker pravi, da bi mu bila dobro storila sprememba zraka, ga je sodnik takoj uslišal in ga obsodil v tridnevni zapor. * Mesar Primož iz Tacna je zaklal lani prašička, ne da bi ga bil oglednik videl. Moral je zato pred sodnika. Sodnik: «-Zakaj ni.sîe poklicali mesoglednika?» Primož: *Mož težko hodi, pa smo kar domači prašička pregledali, kuhanega namreč.» Sodnik: - Ali ga niste dali tudi gostom v gostilni?» Obtoženi. ■ Kaj se, saj je bil majhen prašiček in sino ga kar sami domači pospravili.» Sodnik : ot *nes Kir тзпп, Imogen Robeitson, Au d Ege!e N ssen, kri-h Ka str Titz f" EPL-ninka< zdravilni čaj. Dobi se v V6eh lekarna:; Cena Din 20.—. Izdelu lekarna Mr. L. Bahove.. Ljubljana, generalni dépôt za Maribor Mr. Ph 1 Vidmar. 98/1 Mariboru tudi vsi državni uradniki občinske doklade, čeravno ie društvo državnih nameščencev proti temu pobiranju protestiralo in celo vložilo tožbo. Ker ni popolnoma iasno, zakaj bi bili državni uradniki oproščeni občinskih davščin, čeravno seveda r mogel nihče od njih zahtevati, da se prostovoljno odpovedo cmim minimalnim ugodnostim, ki jim jih nudi uradniški zakon, bii sestavljen na tej bazi tudi mariborsk mestni proračun. Sedaj je prišla odločite\ v prilog državnemu uredništvu in mariborski proračun bo radi tega pasiven; treba bo najti v pokritje primanjkljaja nove davščine. a_ Predavanje profesorja Josipa Strzy- gowskega, umetnostnega zgodovinarja dunajske univerze je v petek zvečer zope: privabilo številno občinstvo iz krogov inteligence obeh narodnosti, tako da je bila predavalnica »Ljudske tmiveze« natlačeno polna. Predavatelj se je na niemu lasten, temeljit način pečal z vprašanjem početko\ umetnosti pod naslovom. »Ali ie umetnos: stvaritev človeka«. Podal je nebroj misli o pojavih umetnosti v vsemiriu, predvsem med živalstvom in rastlinstvom, in je ime' ponovno priliko opozarjati na nepravilne*:, da bi se umetnostna vprašanja reševala, kakor je pri nas običajno z zapadnoevrop-skega stališča in na temelju estetike, kakor se je razvila pri nas. Svoja izvajanja je gospod profesor pojasnil z mnogimi zanimivimi skicptičnimi slikami. Profesor Strzy-gowski pripravlja v mariborski Ljudski univerzi še dve predavanji o temeljnih problemih umetnosti. a— Zaključek večernih kuharskih tečajev Včeraj so končali v »Vesni« kuharski tečaji za meščanske sloje, ki jih je z veliko požrtvovalnostjo in uspehom vodila 30 večerov učiteljica »Vesne« gdč. Nada Fabjan. Udeleženke so bile izredno hvaležne gospodični učiteljici, ker jih le znala uvesti v razne kuharske umetnosti, ki jih bodo mogle s pridom uporabljati v svoji dnevni meščanski kuhinji. Bilo bi le želeti, da »Vesna« s tem svojim koristnim delom nadaljuje. a— Koncert IX. simfonije v Mariboru sc vrši nepreklicno dne 16. marca. Kot solisti nastopijo sop. g. Zikova, alt g. Pospišllova. tenor g. Burja, in basbariton g Križa:. Dne 19. marca pa nastopi mariborska G!. Matica pod dr. Cerlnovo taktirko v LjtfHja-ni. Gospe Zikova in Pospišilova, obe solistki zagrebške opere, nastopita topot prvič v Mariboru. a— Občni zbor slikarske zadruge. Preteklo nedeljo se je vršil redni občni zbor tukajšnje slikarske zadruge ob lepi udeležb: članstva. Zbor je vzel na znanie poročilo načelstva in je živahno razpravljaj o delovnem programu v bližnji bodočnosti. Skleni! je razširiti svoj delokrog, ki obsega seda; le mesto Maribor, na sodni okrai mariborski in eventualno tudi na sTez prevaliski. opustil pa je misel na razširienje na vso mariborsko oblast, ker v tem oziru ni doseči soglasja pri obrtnikih. Izvoljeno je bilo tudi novo načeistvo. Zboru ie prisostvoval tudi zadružni nadzornik g. Založnik. a— Ljudska univerza. Večer hrvatske pesmi. G. operni pevec Drag. Hržič si je izbral za svoj nastop sledeči vzpored: Liva-dlč: Kratka sreča; Dobro došli. V. Lisinski: Nioj; Sliiepi ribar. Zaic: Molitva; Bieg-Hatze: Moja godba; Knez Srboli. Ružič: Dve medjimurski pesmi. Bersa: Robiniica: Salamanka. Šafranek-Kovič: Sinoči. Gotovac: Momčeki iadi; Na mocištu. Sachs: Caša vina. — Pri klavirju: Oskar Smodek. operni kaoe'mik. a— Sprememba posesti. Albin in Ana Izlaker, posestnika in gostilničarja v Ma< riboru, Vojašnička ulica št. 10 sta proda» la svojo hišo v tej ulici Francu in Jožefi Klajnšek, posestnikoma v Št. Jurju ob juž* ni železnici za 150.000 Din. a— Svečana predaja od PTL novozgra» jenega oddelka za pljučnobolne upravi av. re bolnice v Mariboru se bo vršila v ne* del jo 20. t m. ob pol 11. dop. Pol ure pred predajo se bo vršil istotam V. redni občni zbor PTL z običajnim dnevnim redom. Fodpornike in prijatelje lige, kakor tudi celokupna javnost, se k svečanosti vijud= no vabi. a— Nova porotna razprava proti ponarejevalcu bankovcev. Za soboto 12. t. m. je razpisana porotna razprava proti Francu Rupniku radi hudodelstva ponarejanja bankovcev. Zoper njega se ie že vršila porotna razprava 36. in 27. junija p. I. skupno s ponarejevalci bankovcev znanim Jurijem Potočnikom in tovariši. Tedaj je bil Franc Rupnik obsojen samo radi ponarejanja javne listine brez goljufivega namena na tri mesece zapora, ki pa ga je že odsedel s preiskovalnim zaporom. Na podlagi novega obremenilnega gradiva pa je predlagalo državno pravdništvo obnovo kazenskega postopanja proti Rupniku. Kot priča bo zaslišan tudi Jurij Potočnik, o katerem smo svoječasno poročali, da je več mesecev simuM-jal blaznost, ki jo je pa končno opustil, ko .ie videl, da mu ne verjamejo a— Špecijalist za ženske bolezni in porodništvo Med. Univ. dr. Fran Toplak zbog študijskega potovanja v inozemstvo do Velike noči ne ordinira. 376 a— Oficirski dom mariborske garnizije priredi v soboto 12. t. m. v dvorani Kazine prijateljski večer s posebnim veselim programom. Pričetek ob 8. zvečer. OWeka poljubna. O tem se obveščajo vsi prijatelji m znanci iz meščanstva ki so jim bile poslane stalne pozivnice da se izvolijo udeležiti tega večera. a_ Metuljček male MBenke. V mariborsko podružnico »Jutra« je prinesla 6 letna učenka Milenka Semollč iz Studencev pri Mariboru, hčerka našega zvestega naročnika, krasnega rumenega metulj<3ca. ki ga je sama vzgojila. Jeseni je našla namreč na \rtu bubo, ki jo ie po očetovem nasvetu hranila v škatljici, da pričaka na pomlad metuljčka. Včeraj je iz škatljice Tes pokukal lep rumen metuljček v veliko veselje pridne Milenke. Iz Celja e— Osebna vest. Poveljnik mestnega in celjskega okrožnega poveljstva g. polkovnik Avram Berah je premeščen v istem svojstvu v Belovar. V Celje pride kot poveljnik okrožnega poveljstva g. polkovnik Dragotin Pribič. e— Ljudsko vseučilišče v Celju. V pondeljek, dne 7. t. m. ob 20. uri je predaval v prostorih meščanske šole g. prof. dr. Roman Savnik o znamenitem geografu Jova-na Cvijidu, o njegovem pomenu in njegovi veličini. V enoumem govoru ga je v lepih bsedah predočil poslušalstvu kot geografa svetovnega slovesa, ki je posvetil največji del svojega življenskega cilja raziskavanju gorstva naše ožje domovine, zlasti našega Krasa. Spominjal se ga je kot iskrenega rodoljuba, ženijalnega in čustvenega človeka, prav posebno pa tudi njegovih zaslug ob preobratu v Parizu in 'kot predsednika koroškega plebiscita. Predavanje je spremljalo nekaj prav zanimivih slik. Mmogobroj-no občinstvo med njim mnogo mladine, je predavatelju ob koncu burno aklamarilo. e— Občni zbor splošne stavbne zadruge v Celju se je vršil v petek dne 4. t. m. v kavarniški sobi Celjskega doma ter je bil dobro obiskan. Glavno poročilo sta podala zadružni predsednik g. notai Avg. Drukar in pa tajnik g. Fr. Jošt. Zadruga je že prvih sedem mesecev svojega obstoja delovala dokaj živahno. Z njeno pomočjo in pod njenim okriljem je bilo zgrajeno 6 eno-stanovamjskih hiš in sicer 2 na hribu sv. Jožefa, 4 pa v mestu i v drugem delu celjske okolice. Ni še z mestno občino popolnoma urejeno vprašanje, kako bo ta vršila svoje jamstvo napram Mestni hranilnici in ali bo prodajala svoje zemljišče v stavbne svrhe zadrug ali pa saimo s posredovanjem zadruge direktno zadružnikom. Tudi pri točki glede izpremembe društvenih pravil se je razvila daljša debata. Zadmga ostane za enkrat še pri starih pravilih. Izvolil se je na tero občnem zboru tudi novi odbor z s-notarjem Avg. Drukarjem kot načelnikom upravnega odbora. e— Zahvala. Meseca januarja ie nenadoma umrla mati mladoletnih otrok Friderika, Ivana. Josipa in Tiltke Krulc. Štirje marljivi, nadvse pridni in nadebudni otroci so se znašli brez starišev in v tej sili so mi kot varuhu radevolje priskočili na pomoč sledeči dobrotniki: Društvo »Dijaški dom«. Drž. zaščita dece in mladine, g. okr. sodnik dr. Lenart, gdč. Firni Kandušerjeva, ga Angela Sadarjeva in ga Alojzija Sadnikova, ki v prispevkih z denarjem, hrano in obleko podpirajo omenjenim otrokom obstanek. Bodi jim na tem mestu izrečena v imenu varovancev najiskrcnejša hvala! — Jože Štern, poduradnik drž. žel. kot varuh. e— Borza deia v Celju. Stanje na delovnem trgu dne 5. marca. Delo išče: 1 ekonom 29 majerjev in hlapcev, 2 vrtnarja, 14 rudarjev, 1 pečar, 4 kovači, 7 ključavničarjev, 1 železolivar, 1 zlatar, 1 elektromonter, 16 mizarjev, 2 sodarja, 1 kolar, 2 sedlarja, 1 krojač, 5 čevljarjev, 1 mlinar, 11 pekov, 1 mesar, 1 slaščičar, 2 pivovarniška delavca, 2 zidarja, I tesar, 7 strojnikov in ktrr-iačev, 10 slug, 3 trg. pomočniki. 5 šoferjev, 2 kočijaža, 43 dninarjev-težakov. 5 pisarniških moči, i bolniški strežnik, 4 vajenci, 3 kmečke dekle, 2 šivilji, 5 natakaric, 3 prodajalke, 43 kuharic, sobaric, služkinj, 2 kontoristmji, 1 vzgojiteljica. Delo ie na razpolago: 20 poljedelskim delavcem in hlapcem, 4 gozdnim delavcem, 100 rudarjem, 1 kovaču, 3 kolarjem, 1 krojaču, 1 peku, 1 slugi, 1 šoferju, 10 težakom, 5 vajencem raznih obrti, 4 kmečkim deklam, 2 natakaricam, 6 kuharicam, 1 sobarici, 4 služkinjam. Iz Trbovelj t— Zbcrov&njc Oblačilne zadruge v Tr» bovljah. V nedeljo se je vršil v Trbovljah občni zbor Oblačilne zadruge za okraj La» ško. Otvoril ga je predsednik Anton Mal» gaj, čevljarski mojster v Trbovljah, ki se ic v pozdravnem govoru spominjal umrlih tianov v preteklem letu: Valentina Hrast» nika in Marije Pcrtinačeve. Ko jo prebral tajnik Podrenik zapisnik zadnjega občne» ga zbora iz 1. 1925., iz katerega je razvid» no živahno zadružno delovanje, je podal G Malgaj poročilo načelstva. K zadrugi je nanovo pristopilo 27 članov, in šteje sedaj približno 215 članov. Vajencev je bilo vpi» sanih v Trbovljah, Hrastniku in Laškem 68. Oproščenih je bilo 47 vajencev in va» icnk. Odbor je imel 5 sej, na katerih se je obravnavalo 45 vlog okrajnega glavar» stva, velikega županstva in Zveze obrtnih :-adrug v Ljubljani. Od članstva je prispe» Io 71. dopisov. Večina izmed teh je zahte» vala interveniranjc proti imenovanju go» s poda Blaža Zupanca iz Laškega za zadruž nega komisarja. Zaposlenost pomočnikov ie bila lansko leto minimalna. Vzrok je iskati v pomanjkanju gotovine in v veli« Iz Zagorja z— Malo več napredka. N a zag( postaji še vedno uporabljajo petrolejke, okrog postaje je pa tema, da se tujec iz postaje ne ve kam obrniti. Direkcija naj bi že enkrat dobila potrebne «kredite», za električno razsvetljavo uradnih prostorov in zunaj postaje, saj uporablja električno luč že vsaka navadna hiša. Električne za» druge, kakor tudi rudniška električna na» prava je tik postaje, in bi se z dobro vo» ljo električna razsvetljava napravila z ma» Iimi stroški. Upamo, da bo direkcija upo« števala glas občinstva. z— Razpis poštne vožnje. Direkcija po» šte in telegrafa v Ljubljani razpisuje vož« nje pošte na postajo Zagorje. Licitacija bo 14. t. m. Vadij znaša 720 Din. z— Za olepšavo Zagorja. «Motesov» hlev tik kavarne Miiller bo občina podrla. Gerenstvo je sporazumno z lastnikom Vidmarjem sklenilo, da mu podere in po» stavi na drugem mestu nov hlev; materi» jal mora lastnik sam preskrbeti, prostor pa ostane kot odškodnina občini. G. Vid» mar je zamenjal svojo njivo za travnik g Mihelčiča, ležeč pod Govejškom. S tem jc rešena splošna želja vaščanov, kajti hlev je stal na zelo vidnem kraju, in je napra» vil mučen vtis na tujce; tudi iz zdravstve» nih ozirov je odpravo pozdraviti. „ALADDIN" čudovita svetnika Ni treba učroavati zraka in poprej segrevati Ne eksplodira — Brez šuma! Ne kadi se — Brez duha. I petroleja |g LITER zori nad UR sveti s svetlostjo 80 sveč! BARZEL D. O. «ALADIN» ODIO SUBOTICA Zahtevajte cenik. 11. Noši onstran îronic p— Pripravljenost ob meji. Prejšnji poveljnik tržaškega armadnega zbora Monta-ri je pri slovesu od Trsta pred zastopniki 3h oblasti naročal to-le: »Storite, da ee s VI nari vseh ooiasti naročal to-le: »Storite, rla se s pomočjo vas vseh, državljani in vojaki ene same armade, ohrani tu nedotaknjena junaška atmosfera dni žrtev in zmage. Domovina lahko potrebuje, tu bolj kakor kje drugje in vsak trenotek, vas vse, brez izjeme, vašo disciplino in vaše edinstvo, vašo pripravljenost za morebitno žrtvovanje privatnih interesov, riskiranje in drugo. Bodočnost vsebuje lahko uresničenja in vsak morebitni rušilec miru mora videti, tu bolj kakor kje drugje, kako se dvigne na mah ponosen in silen ves rod z eno samo dušo in za njim veličasten obraz nove Italije, ki kliče: Noli me tangere... in moji orli poletijo k novim zmagam za moje življenje in mojo veličino!! ... Novi poveljnik Ferrario je izdal na oficirje, podoficirje in vojake dnevno povelje, v katerem naglaša, da prihaja med nje kot »vnuk revolucijonarjev in mrtvih iz leta 1848, kot sin starišev, rojenih pod tujim goepodstvom, vzrastel v tedaj še živem lom-bardobeneškem romanticizmuj, in svoje novo mesto zaseda >na neupan način, kakor da bi dosegel vrhunec najživejših sanj« ... »S ponosno radostjo sprejemam poveljništvo čet Julijske Benečije, sladke, 6vete zemlje, katere ime neskončne in neprimerljive plemenitosti je vzročilo neskončno divjanje as-piracij.« ... Tako sta odhod in dohod poveljnikov ob meji obelježena z značilnimi izjavami glede pripravljenosti za vse slučaje v Julijski Krajini. p— Umrla je v Ičičih pri Opatiji vrla hrvatska žena gospa Angjelina Tomašič. Plemenita nokojnici, ki je doživela sta» rost 70 let, je bila vedno navdušena rodo» ljubkinja, ki je rada podpirala vsa strem» ljenja v korist hrvatstva v Libumiji. p— Asimilacijske slaščice. Po Notranj» skem delijo slovenskim šolskim otrokom slaščice poveljniki miličnih oddelkov. So= lo v Vrbovem pri Jablanici je posetil na» čelnik centurijc in razdelil med otroke slaščice. V zahvalo so otroci zapeli nekaj kem številu šušmarjev. Hvalevredna je ak» cija Zveze obrtnih zadrug, da se čimprej sprejme novi obrtni zakon, po katerem mora biti kaznovan tudi oni, ki da šušmar» ju delo. Ob zaključku šolskega leta se na» morava prirediti vajeniška razstava šol» skih in obrtnih deL Računski zaključek za 1. 1926. izkazuje 6436.50 Din dohodkov in 4931 Din izdatkov. Ker znaša preostanek iz L 1925. 4384 Din, znaša skupno premo» ženje zadruge 588930 Din. V tej vsoti pa ni všteta doklada 10 Din od člana, s ka» tere vplačevanjem se še ni pričelo. Prora« čun za letos bo predvidoma izkazoval oko» li 5000 Dm dohodkov in 6000 Din izdat, kov. Primanjkljaj se bo kril z blagajni» škim denarjem. Oprostitve se bodo vršile: 10. aprila v Trbovljah, 10. julija v Hrast» niku, 9. oktobra v Laškem in 18. decembra v Trbovljah. Pri obravnavanju spremembe pravil se je sklenilo, da se povišajo pristoj bine in sicer inkorporacije na 300 Din, oprostitve 40 Din in vajeniška vpisnina na 20 Din. Na predlog g. Antona Suntajsa. krojaškega mojstra v Trbovljah, je bil skoraj soglasno sprejet predlog, da pristo» ui zadruga k Zvezi obrtnih zadrug v Ljub» ljaai. Za nagrade pri vajeniški razstavi je bil določen znesek 1500 Din. Za neudele» žence občnega zbora se je zvišala kazen na 50 Din. nacijonalnih himen in neizogibno fašistič» no «Giovinezzo», potem pa so na ves glas vzklikali slavo Mussoliniju, katerega, po italijanskem poročilu, zelo dobro poznajo in ljubijo. Milični poveljnik je pri odhodu pohvalil učitelje, da vzgajajo slovenske šolske otroke v pravem patrijotičnem du» hu... p— Uradniške hiše v Gorici. Na prefek» turi je bila seja, na kateri se je sklenilo, da se zgradita za državne uradnike dve hiši s 30 stanovanji. Hiše se postavijo v ulici Silvio Pellico. Uradniki jih najbrže ne bodo preveč veseli radi bližine smrde» čega hudournika Koma. p— Jugoslovenski dobrovotjec z Reke. Te dni so pokopali na Reki mladega To» maža Pejnoviča, sina bivšega občinskega stražnika Mihe Pejnoviča. Pokojni Tomaž je bil ob izbruhu vojne potrjen v vojake. Služil je na kraški fronti in pobegnil k Italijanom. Italijanska vojaška oblast mu je dovolila, da je odšel med jugoslovanske legije na francoski fronti proti Nemcem. Na Reki je bil pokojnik zelo priljubljen. p— V Nabrežini je umrl g. Josip Gru» den, brzojavni nadzornik v pokoju. Po» kojnik je oče dr. Josipa Grudna, odvetni» škega koncipijenta v Gorici. p— V Ped cor i pri Gorici stoji največje industrijsko podjetje goriške dežele. Mi« slilo se je, da bo dobro v Podgori in da bodo imeli ljudje dovolj zaslužka. So tu gospodje pa tudi drugi, katerim gre izbor» no ali med podgorsko delavstvo se vselju» je strašna beda. Polno je brezposelnih, ki zapuščajo svoj rojstni kraj, mnogo je ta» kin, ki stradajo pa si ne morejo pomagati nikamor. Napovedovalo se je blagostanje podgorskim domačinom, prišlo pa je gren. ko spoznanje, da bodo morali tudi sloven» ski Podgorci s trebuhom za kruhom po svetu. Sport Vojaške smuške tekme V nedeljo so se vršile kot zaključek III. vojaško»smuškega tečaja smuške tekme za častnike in podčastnike. Vreme je bilo ža» libog slabo. Kljub temu so naši vojaki po» kazali, da bodo kos onim nalogam, radi katerih so bili poslani na letošnji zadnji s-muški tečaj vojaštva. Sneg pomešan z dežjem je precej ovi» ral potek tekmovanja, katerega se je na 13 in pol km dolgi progi udeležilo 38 čast» nikov in 76 podčastnikov. Rezultati so bili sledeči: Častniki: 1. art. podpor. Pavel Jezernik 1.25:17, 2. peš. podpor. Ivan Kornhauser 1:26:34, 3. art. potpor. Bogmir Puhmeister 1:27:23. Podčastniki: 1. podnar. Karlo Podlesnik 1.23:39, 2. podn. Mladen Djordjcvjč 1:25:26 3. narednik Branislav Cvetkovič 1:25:51, 4. podn. Veselin Markovič 1:26:38, 5. podn. Svetislav Milojevič 1:26:50. Poudarjati moramo to, da so vsi, čast» niki in podčastniki, ki so startali dospeli na cilj. Nov svetovni rekord Paddttcka. Ka» kor poročajo pariški listi, je Paddock v Claremontu v Kaliforniji na 250 m s 27.2 sck. postavil nov svetovni rekord na to progo. Laakovička pri praški Sparti. Zlasti našim dijakom, ki študirajo v Brnu, znani srednji napadalec SK Židenice, je zapustil amaterstvo. S praško Sparto je podpisal pogodbo kot profesijonal. Tudi Vesely, leva zveza Moravske Slavije, je prestopil k praški Sparti. SK Jadran. Trening se vrši danes od 15. ure dalje na Pasjem brodu. Tajnik. ASK Primorje (Nogom. sekcija). Da» nes, ob 16. ure dalje trening za one no» gometaše, ki so prejeli opremo. Ob 20. seja sekcijskega odbora v kavarni Emona, damska soba, na katero se vabijo gospod» je: dr. Košiša, ravn. Šetina, S. Sancin, Ček in Slamič P. — Načelnik. SK Slovan (Nogom. sekcija). Ponovno opozarjam vse člane sekcije na sestanek, ki se vrši danes ob pol 8. zvečer v restav» raciji Lloyd. Točnost naprošena. — Tehn. nadzornik. ZSK Hermes. Poživljam vse člane kluba, da se polnoštevilno udeleže pogre» ba našega člana g. Favai Brunota. Pogreb se vrši danes ob 14-30. — Predsednik. ŽSK Hermes. Izredna odborova seja se vrši v četrtek, dne 10. t. m. ob 20. v gostilni «Novak». Naprošajo se vsi od» borniki, da se iste zanesljivo udeleže. Na sejo se vabi tudi g. Bari Ivo. Zaključni venček plesnih vaj SK Iliri: ja. Plesni odsek SK Ilirija priredi v sobo» to, dne 12. t. m. zaključni venček svojih plesnih vaj. Venček se vrši v areni Narod» nega doma. Vabijo se vsi člani SK Ilirija, dobrodošli pa tudi vsi prijatelji Ilirije. Za» četek ob 20. uri. — Plesni odbor. SK Ilirija (Nogometna sekcija). Danes v sredo ter v soboto ob 16. trening na igri» šču, strogo obvezen za I. moštvo in rezer» vo. V slučaju deževnega vremena se tre» nira ob 20. v «Evropi». — Načelnik. Svarilo Opozarjam vsakogar, da nisem plačni« ca v nobenem slučaju za svojega sina, Hi» polita Belino, zobotehnika. 374 FRANJA BELINA, Židovska ul. št. 1. Gospodarstvo Vinski sejem v Ljutomeru Avstrijcem naše eene ne konvenirajo. Poleg oblastne vinske razstave v Ptuju, ki je bila prirejena za vse vinogradništvo v mariborski oblasti, so se priredili tudi maniši vinski sejmi po raznih okoliših, tako v Ivanj-kovcih, Ormožu, Središču in 3. t. m. v Ljutomeru. Ljutomerski vinski sejem je eledil po svojem obsegu največjemu vinskemu sejmu v Ptuju ter je razstavil razna vina, sortirana in mešana, od več kakor 100 razstavljal-cev iz ljutomerskega, ormoškega in gornje-radgonskega vinskega okoliša. Proti pričakovanju prvega dne ni prispelo mnogo kupcev, le Avstrijci so si prišli ogledat sejem, pa so izjavljali, da nimajo namena sedaj kupiti vina, ker so jim cene previsoke in slovenska vina ne morejo konkurirati na avstrijskih tleh s cenejšimi madžarskimi in italijanskimi vini. Naša dobra vina bi morali točiti po 3 šilinge, to je po 24 Din liter, medtem ko lahko točijo druga uvožena vina po 1.50 do 2 šilinga. Priznavajo, da imamo mi mnogo večje stroške s pridelovanjem, da je naše vino izvrstno, toda kup-čijska možnost je padla. Zlasti pa še podra-žuje naš pridelek visoka avstrijska uvozna carina. Razstavo je otvoril tamošnji goap. srezki poglavar, ki je bil obenem protektor, medtem ko so pozdravili doele goste, kupce in raz-«tavljalce predsednik razstavnega odbora g. Friderik Žemljic, za trško občino župan dr. Stojali, za Vinarsko zadrugo načelnik gosp. Jakob Rajh. V zastopstvu velikega ?"nana je govoril in želel najboliše uspehe višji vinarski nadzornik gosp. Zabavnik. Otvoritev se je zakasnela, ker so prišli tujci z vlaki šele ob pol 12. dopoldne. Kar se tiče razstave same, je omeniti, da so se lokalni činitelji zelo potrudili napraviti prireditev lepo in uspešno, za kar jim res gre vse priznanje. Razstavljena vina so bila v splošnem zelo dobra in nekatera prav izvrstna. čutilo pa se je, da,so posamezni vinogradniki preveč izrabili dovoljenje izboljšanja vinskega pridelka s» sladkorjem. Kakor je podoba, ni pričakovati večjih vinskih kupčij. Sicer pa so v tamošnjih vinorodnih okoliših že pred sejmom prodali mnogo pridelka, tako da niso vinogradniki navezani na kupčije tega sejma, ampak eo hoteli interesentom le pokazati, kakšna je bila lanska letina 1926. Od več strani se je izrazilo mnenje, da mali in večji vinski sejmi ne koristijo mnogo in da je le z vsakoletno večjo skupno prireditvijo vseh vinogradnikov v mariborski oblasti na enem mestu, kakor je bila prireditev v Ptuju, mogoče doseči prave uspehe v kupčiji. 0 tem pa se naj sporazumelo med seboj vsi dosedanji prireditelji vinskih razstav in sejmov. Tržna ooročila Novosadska blagovna borza (8. t. m ) Pšenica: baška, 76 kg, 1 vag. 305. T u r-ščica: baška. Tisa, 15 vagonov 167; ba-natiska, 2 vagona 160. Moka: baška c0g:>, 3 vagoni 477.50; baška, «6», 1.5 vagona 350. Tendenca nespremeniena. Živinski sejem v Mariboru (8. t. m.) Do-gon 12 konj. 12 bikov, 236 volov, 388 krav. 12 telet, skupaj 660 komadov. Povprečne cene za ke žive teže so bile: debeli voli 7 do 8, pol debeli 6 — 7, plemenski 6 — 6.5<>, biki za klanje 5 — 7, klavne krave debele 5—6. plemenske 4 — 4.50, krave za kloba-sarje 2 — 3, molzne in breje 4.75 — 5.50, mlada živina 6.75 — 8.25, teleta 9.50 Din. Prodanih je bilo 351 komadov; od tega v Italijo 43 in v Avstrijo 55. Мезпе cene so bile: govedina 8 — 18. teletina 10 — 19, svinjina 15 — 27 Din kg. Kupčija je bila živahna. Dunajska borza za kmetijske produkte (7. t. m.) Iz inozemstva nekoliko čvrstejša poročila, tako da je bila temeljna tendenca na dunajskem tržišču nekoliko prijaznejša. Posebno velja to za pšenico. Uradne notice so ostale nespremenjene. Dunajski goveji sejem (7. t. m.) Doson 3090 glav; od teh 548 iz Jugoslavije. Spričo mrtvega prometa so ee voli in krave pocenili za 5 do 10 grošev pri kg. Biki in slaba živina so čvrsto obdržali cene. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.50 — 1.80 (izjemno 1.85 — 2.05), II. 1.15 — 1.45, III. 0.90—1.15. biki 1.10 — 1.40 (1.50), krave 0.75 — 1.25 (1.45), slaba živina 0.55 — 0.75 šilinga. — Na seji širšega glavnega odbora Narodne banke, ki se je vršila v Beogradu v pondeljek popoldne, je bil izvoljen za vice-guvernerja banke v svojstvu izvrševalca dolžnosti guvernerja dr. Dragutin Protič, a za njegovega namestnika v svojstvu vice-guvernerja dr. Ljuba Srečkovič. Dosedanji guverner Gjorgje Vajfert ie oetal dalje član upravnega odbora in razen tega častni guverner banke. Dragutin Protič je bil že prej vladi od upravnega odbora predlagan za guvernerja, a vlada njegovo imenovanje stalno zavlačuje, ker hoče na tem mestu drugo osebnost. Kakor je torej iz postopanja upravnega odbora razvidno, se bankini činitelji ne uklonijo željam vlade. Gospodarski kro

Q 50 •8 92 7-3 1-0 •V0 110 90 >•0 lt-0 vO 4-0 I* 89 83 72 82 97 84 ► 0 69 92 3 81 Smel vetra ir brzini ^etr?1 0.1 WSW 2 SW U SSW 5 S 1.5 fT'jTH' WSW 3 SE 7 SW lj NNW 0.5 SE 3 F. 13 S 13 Solnce vzhaja ob 6.27, zahaja ob 17-56, luna vhaja ob 837, zahaja ob 23.41. Najvišje temperatur» dan» « Ljubljani 9.6 C, najnižja 3.6 C. "■ovprečnJ harometei i« iane«- • Ljuhliani nižji za 3.0 mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved za sredo: Večinoma nejasno, deloma padavine, nekoliko hladneje. Tržaška vremenska napoved za sredo: Lahni vzhodni vetrovi, nebo oblačno, dež, temperatura od 6 do 9 stopinj; morje mimo. o .5 S 10 10 19 2 0 0 19 10 H, 4 t) 0 Vrsta padavine ob optioTUJv « шш do 1. on dež j>o dežju dež morje lahko! 1.0 4.0 60 53.0 Din pri koži dražje kakor sicer raznim pre-kupcem. Kdor ima še kaj takega blaga, naj ga nemudoma pošlje v Ljubljano na velese-jem. Za kupce je pœkrblieao. = Stanje Narodne banke SHS. Po izkazu 29. februarja t 1. se je obtok novčanic v tednu od 22. do 29. februarja t L zmanjšal za 95.44 milijona dinarjev. V istem času se je povečala kovinska podloga za 2.6 milijona na 428.98 milijona dinarjev zlate in neznane vrednosti. Posojila so se zmanjšala za 11.80 milijona dinarjev. = Nakup državnih rent. Naše občinstvo je začelo z nabavo sigurnih državnih papirjev. Nabava se vrši sicer v jako skromnih mejah, ker ljudje nimajo denarja. Glavno pa je, da je nezaupanje, ki je vladalo še pred par leti glede teh papirjev, izginilo in ee vpraša samo po rentabiliteti. Med prvovrstne državne papirje spadn tudi 2državna renta za Vojno škodo. Pred nekaj dnevi smo svarili pred razpečevalci teh rent. V mislih pa smo imeli nekatere zagrebške in beograjske tvrdke. ki skušajo plasirati te rente pri nas po pretirano visokih cenah, dočim eo v tem oziru ljubljanski in sploh slovenski denarni zavodi mnogo kulantnei-ši. Tako računa neka beograjska tvrdka za 234% državno rento za Vojno škodo nič manj kakor 38 l)in za obrok, ljubljanska tvrdka pa samo 30 Din. Obrokov je 16 in je torej ljubljanska tvrdka ceneja za 128 Din pri komadu. = Oenovnik za zavarovanje valute ob :z vozu blaga, ki velja od 1. do 15. t. m., ie ostal nespremenjen. Le za novo turščico je vzeta cena 160 Din (100 kg) in za prašiče, par od 140 do 220 kg, vaak po 1000 Din, par od 220 kg navzgor pa vsak po 1500 Din. = Znižanje diskonta Češkoslovaške narodne banke. Iz Prage poročajo, da je Češkoslovaška narodna banka 7. t. m. znižala diskontno postavko od 5.5 na 5, lombardno postavko za državne vrednote od 6.5 na * in lombardno postavko za ostale vredno:e od 7 na 6.5 odstotka. Zadnje znižanje diskonta od 6 na 5.5 odstotka 6e je vršilo 27. oktobra 1926. Zaradi znižanja oficijelne bančne rate je Zveza bank sklenila znižati vse postavke tako v debetu kakor kreditu za pol odstotka. V kontokurentu bo stopilo to znižanje v veljavo 15. t. ra. Za stare vloge na knjižice se bo to pozneje uveljavilo, za nove pa že 10. t. m. = Rok prijav za izmenjavo obligacij polj skih posojil od 1918.—1920. Konzulat poljske republike v Zagrebu objavlja, da poteče rok prijav za izmenjavo obligacij poljskih posojil od 1918—1920. dne 25. t. m. Imetniki naj pošljejo obveznice obenem s prošnjami za izmenjavo generalnemu konzulatu poljske republike v Zagrebu, Dalmatinska ulica 2/II. najkasneje do 25. t. m. Borze 8. marca. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-eki zaključki.) Vrednote: investicijsko 89 — 90, Vojna škoda S43—344, zastavni in komunalne Kranjake 20—22, Celjska posojilnica 195 — 198, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 99 — 100, Praštediona 925 — 0, Kreditni zavod 160 _ 170, Strojne 85 — 0, Trbovlje 0 — 420, Vevče 120 — 0, Stavbna 55 — 65, Sešir 104—0. — Blago: Zaključenih 7 vagonov lesa. Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke nespremenjena. ZAGREB. Zasebne vrednote nespremenjene. Vojna škoda čvrstejša ob večjem prometu. Promptna ee je trgovala po 348 — 344. — Na deviznem tržišču nespremenjena tendenca brez večjih tečajnih sprememb. Skupni promet 4.2 milijona dinarjev. Notirale «o devize: Amsterdam izplačilo 2280—2286, Dunaj izplačilo 800.5 — 803.5, Berlin izplačilo 1348.7 — 1351.7, Budimpešta 994.4 -io 997.4, Italija izplačilo 249.6 — 251.6. London izplačilo 276 — 276.8, New York ček 56.75 )i) v sin v Domanjševcih pri Murski Soboti meseca decembra 1925. Med posestniško hčerjo Terezij j âaima mi. \i Doman.iševc in cbdolžen^m Francetom Poršem se je razvilo ljubavno -az-niene, katero je tekom časa vodilo do največje intimnosti. Dne 31. decembra 1925 si je Terezija Sanca oprala obleko, zvečer pa pobrala denar, Din 1600, ki ga je njena mati dobila za 2 kravi, blago za oblek j in 5 dolarjev-ter izginiia z doma, kar je mati opazila šele drugi dan. Od tistega časa ss ni povrnila. Žandarmerija je pridni poizvedovala, dognala tudi, da je obstjjilo med Šanc, in P6ršem liubavno razmerje, ni pa msila zvedeti nič konkretnega, kir bi d,-кхт.м > obdolženčevo krivdo. Še^e 11. julija 192e) je našel finančni stražnik Širjenk.: -b ptičku Mali Krki v bližini :>bJjlženče-ve hiše človeško okostje, o katerem ;s sod-ii izvedenec dognal, da izvira oJ ženske ese-be v starosti 17—30 let. l"»5avio s.> v hhžini okostja našli tudi manj vredne predmete, kakor predpasnik, pi3t :r. rc-b?i, k: sc bili last pokojne Sanc;. Obrtžilica izvaja, da ni misliti na nesrečen slučaj, ker potok v Domanjševc.ii ti nevaien. in tudi ne na samomor, ker za to pokojnica ni imela povoda. Pač pa je smatrati za sigurno, da io je umoril obdolženec, ker je sam priznal napram pričam, da Šanca trdi. da je z njim noseča in da jo bo zadavil in obesil, če bo to še naprej trdila. Obdolženec se je sam izrazil opetovano, da lahko človeka zakolje, kakor tele. Ako bi bila pokojnica nameravala prostovoljno iti v smrt, bi ne bilo razumljivo, zakaj je vzela s seboj denar, ki ga je materi ukradla. Tudi je pravil obdolženčev oče. da je slišal v kritični noči v hlevu, kjer je imel obdolženec sestanke s pokojno Terezijo Sanca, žensko cvilenie, da pa se ni tipal blizu, ker se je bal sina, ki ga je že večkrat pretepel. Vse to kaže na obtoženčevo krivdo. Novo mesto, 8. marca Zagonetni umor železniškega čuvaja v Semiču Noč od 14. na 15. septembra 1926 je biia za železniške uslužbence semiške postaje kaj nenavadna in razburljiva. Ko je namreč nekaj minut pred 3. uro vozil v semi-ško postajo v smeri od Črnomlja potniški vlak. je strojevodja neprestano dajal svarilna znamenja s piščalko, ker je stala pri uvoznem znamenju ročica na prosto, sve-tiljka pa je kazala rdeče na »stoj«. Postajni načelnik je takoj teleioniral na čuvajnico št. 28, kjer je imel službo progov-ni čuvaj Angel Gortan, a ni dobil nobenega odgovora. V čuvajnici je gorela luč, vrata pa so bila odprta. Na splošno začudenje so našli Gortana na klopi ob steni nasiproti vrat obrnjenega v steno in mrtvega. Imel je na desnem sencu rano. Nesrečnež je bil očividno v spanju zavratno ustreljen. Dejanja je bil takoj osumljen 201etni delavec France Kapš, o katerem je biio znano, da je imel ljubavne odnošaje z Gorta-novo žene. Orožniki so nato Kapša in Gor-tanovo ženo takoj aretirali, vendar pa sta oba dolgo časa odločno zanikala vsako krivdo. Ker pa je preiskava spravila mnogo zelo obtežilnega materijala na dan, se je Kapš končno začel uda.iati in je nazad- П Velepesem materine ljubezni! Veleiilm ljubavi — greha — odpuščanja... Milijoni in milijoni ljudi celega sveta so z oduševljenjem gledali to prelepo, vele» pesem vpodobljeno v filmu! Milijon oči se je s solzami orosilo, gledajoč to ve» ličastno filmsko delo! «Majka» je velefilm, spremljan s petjem in velikim orkestrom, velefilm brez P razkošja, zato pa velefilm poln ljubezni — ljubezni matere... q Največji zagrebški kino «Music»Hall» je predvajal «Majko» polnih 17 dni in naj» n večji beograjski kino 24 dni, a prihodnji teden že igra reprizo!! D Velika umetnica svetovnega slovesa MARY CARR vlogi majke je nedosegljiva, r == ■ . . —g Pri vseh predstavah tega grandijoznega filma sodeluje znatno pomno- H ženi orkester ter operna pevka gospa Korenjakova. H - ■ " • □ g Elitni Kino Matica, najudobneiš; kino v Ljubljani. Tel. 124. ч Q Predprodaja vstopnic odll. do pol 1. in od 3. naprej. 5 O п nje skesano priznal, da je na prigovarjanje Gortanke ustreli: njenega moža. Po njegovih izjavah so se dogodki vršili sledeče: Okrog Božiča 1925 je prišel France Kapš k Gortanovim na hrano in stanovanje. Zakonca Gortan sta živela v vednem prepiru, ker je mož sumničil ženo zakonolomstva. Razmerje med obema se je polagoma tako poostrilo, da je Gortaoka že dalj časa pravila okrog, da njen mož ne bo umrl naravne smrti, ampak bo šel pod vlak ali pa se bo ustrelil. Kapšev prihod k Gortanovim je posta! končno usodepoln. Okrog Velike noči je prišla Gortanka neko jutro, tako pripoveduje Kapš, potem, ko je po-molzla kravo, v kot, kjer je imei on ležišče, ga pričela objemati in poljubljati in dražiti tako dolgo, da je prišlo med njima do intimnega občevanja. To razmerje se je nadaljevalo potem v hlevu vsako jutro. Bila sta brez skrbi pred Gonanom, ker ga ob tem času nikdar ni bilo doma. Pri teh sestankih mu je Gortanka večkrat potožila, da ne more živeti s svojim neumnim možem in ga nagovarjala, naj ga na kak način spravi stran. V resnici mu je izročila denar za samokres, ki ga je kupil za 460 K od Novakovega na Vrtači. Ko je Oortanova videla, da ima Kapš samokres, je izdelala načrt. Prigovarjala mu je, naj Gortana ustreli, ko bo šel pregledovat progo in ga potem potegne čez tir, da bodo ljudje mislili, da ga je povozi! vlak. Spodbujala je Kapša s tem, kako jima bo lušt-no, ko ne bo več moža, ona pa bo imela skoro cel penzijon. Fant pa se je le še obotavljal, nakar je ona postala divja in mu zagrozila: »Če ti ne boš njega, bom pa jaz tebe. Do prihodnje nedelje ga moraš stran spraviti!. Pripomnila je, naj mu da en str^l v glave, enega pa v srce. Ker je fant videl, da ne bo ime! nobenega miru in je bil od strasti pohotne žènske ves omamljen, jo je v resni:i jbogal m zločin izvršil. Ko se je Gortan v noči od 14. na 15. septembra vlege! v čuvajnici na klop, se pokril z bluzo in se obrnil k steni, da bo zaspal, je pristopil Kapš k njemu, mu sprožil strel v desno sence in nato zbežal. Nesrečni Gortan je bi! v trenotku mrtev. Zanimivo pa je. da je Kapš pred zločinom še I samega sebe po nesreči obstrelil in moral nato v Črnomelj k zdravniku, odtam pa v Šahovsko pismo iz Amerike Newyork, 25. februarja. Skoro 10 dni sem že v tem strahotnem Babilonu in vendar nisem prej imel časa. da poročam o prvih doživljajih. Vse se suče in vrti s tako naglico in nervoznostio, da človek skoro ne pride do sape. Komaj smo stopili s parnika, že so nas obsuli reporterji z in brez totogra-fičnih aparatov. Trije člani komiteja, ki so čakali na nas, so nas komaj rešili. V avtomobilih smo zdrčali v hotel, hitro zasedli sobe in takoj sedli k prvi konferenci. Pozno popoldne ie bilo vse pripravljeno za turnir. Zvečer sprejem v Marshall-Chess-Clubu, drugi večer sprejem v Manhat-tan-Chess-Clubu. Tretji dan veliki sprejem v City Hall, mestni hiši njujorški, kjer nas je pozdravil župan. V dolgi procesiii avtomobilov smo se peljali iz hotela v 77. ulici do City Kali skozi ves Newyork. Pred nami policijski moto-ciklist. ki ie odprl vsa pota za nas. Ves promet glavnih ulic smo ustavili. Capablanco je spremljal kubanski. Allehina trarfcoski konzul. Spielmann in Niemcovič sta bila sama. Z menoj ie bil naš konzul g. Todorovič. Moje veselje, da smo se dostojno postavili, je bilo velikansko. Lep spomin. Isti dan me kliče telefon. Na moje za-čudenie slišim hrvatske besede. G. Mla- dineo me hoče zvečer odvesti v jugo-siovensko restavracijo, kjer ima naša kolonija svoje sestanke. Seveda sem takoj pristal. Dobro smo se imeli in po malem mojem predavanju se je vnela pristna jugoslovenska živa debata. Srbi, Hrvati in Slovenci so složno zastopali svoje jugoslovenstvo. Da bi tudi doma bilo vedno tako. Profesorja Pupina. velikega svojega rojaka, sem takoj prvi dan brez uspeha iskal na Columbia University. Nihče si pri nas ne predstavlja, kakšno popularnost uživa ta mož pri Američanih. Do sedaj še nisem našel izobraženca, ki bi ne vedel kdo in kaj je Pupin. Silno sem bil radoveden, ko mi peti dan g. Mladmeo telefonira, da naju vabi g. Pupin v University-Club na večerjo. Prvo. kar me je presenetilo, je bil klub sam. V 5. Aveniji, v najbogatejši cesti Newyorka ima ta klub velikansko palačo. Čitalnica je kakor velika dvorana hotela Union, jedilnica v 7. nadstropju še večja. Luksus nepopisen. Čez nekaj minut po prihodu se pojavi star gospod — profesor Pupin. Njegovo krasno avtobiografijo «From Immigrant to inventor». ki je izšla menda že v 100.000 eksemplarjih in ki bi jo moral poznati vsak izobražen Ji\goslo-ven. sem poznal. Vedel sem torej, da je mož prišel pred 53. leti s 5 centi v Newyork, 15 let star. Skoro se nisem upal nagovoriti ga srbski. Seveda govori krasno svoj materai jezik. Njegova ljubav do domovine, njegova Ijubav do majke. ki polnita njegovo knjigo, sta mi bila porok, da imam ne samo slavnega, temveč tudi plemenitega moža pred seboj. Nisem se motil. Doživel sem krasen večer. Pupin pozna Slovenijo. _ Saj nam je rešil Bled in Jesenice. Častni občan Bleda ie ob mirovnih pogajanjih mnogo, mnogo koristil svoji uiedinjeni domovini. Smeje mi ie zatrjeval, da ima malo ciganske narave, priznal pa tudi. da sem tudi jaz malo ciganski, ker prihajam v Ameriko na šahovski turnir. Tačas ie seveda naš turnir že bil v teku. Časopisi poročajo obširno. V trenutku. ko pišem, ie prvih 5 kol končanih. torej prva četrtina turnirja dovršena. Ni mi treba dokazovati, da za enkrat nisem zadovoljen. Kot edini amater imam seveda največ težav s početkom. Moram se šele privaditi na težko igro. Toda nezadovoljen sem zato. ker še nisem našel svojega stila. Znan sem kot na-padalec. Do sedaj sem se le branil. Vse 4 partije. ki so postale neodločene, so slabo stale zame in Niemcovič. ki me ie premagal. je zelo dobro igral. Čapablanca je pričel v velikem štilu. Aljehin in jaz. ki sva Amerikancem favorita. sva se slabo uvedla. Njemcovič je presenetil vse: Toda on vedno dobro začenja in pozneje popusti. Svojo partijo proti Spieknannu bi bil kmalu izgubil radi muzike. Na predve- čer sem bil vabljen k znanemu šahistu in industrijalcu. Vedel sem. da bom tam videl slavnega pianista profesorja Mo-i rica Rosenthala. Res je bil tam. Pozno zvečer so ga dame pregovorile, da ie sedel k klavirju. Po prvem komadu sem ga zaprosil jaz za parafrazo valčkov Netopirja (J. Straussa), ki io je sam komponiral. «Vam na ljubo.» ie dejal. Kaj takega še nisem čul. Tehnika neverjetna. Človeku se dobesedno ježe lasje. Razumem sedaj možev sloves in njegove dohodke, ki presegajo daleko 100.000 dolarjev na leto. Drugi dan je prišel gledat mojo partijo. Nisem se revanžiral. S težavo sem se rešil. Mislim, da sem bil izgubljen. Premalo sem bil spal, tako me je muzika razvnela in zelo kasno sem bil prišel domov. __ Po prvi četrtini stojim na 4 mestu. Toda. da vidimo. Danes sem v zelo kritični končnici prekanil velikega Capablanco. Mož bi bil lahko dobil partijo. Mrko gleda sedaj. ko je moral dati remis. Publika je presenečena, da svetovni mojster ni znal dobiti dobljene partije. No. Bog ve. G. Pupin mi je obljubil, da bo vsak večer molil za me. Moji Jugosloveni tu so zaenkrat zadovoljni. Jaz nisem. Vi sigurno tudi ne. Počakaj-mo. Če pridem zopet v staro formo, bo dobro. Če ne. bo moralo biti dobro. Tudi Napoleon je bil včasi poražen. Dr. MIlan Vidmar. bolnico v Kandiji. Za razpravo vlada ogromno zanimanje. Dvorana je nabito polna občinstva. France Kapš vztraja odločno pri svoji izpovedi, d— čim Gortanka še vedno zanika vsako krivdo. Priče io deloma obremenjujejo, delo ma pa so izpovedale njej v prid. Ker je trajala razprava pozno v noč, priobčimo rezultat šele jutri. Poslano Ministrstvu za socijaino politiko t Beogradu Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Ljubljani mi je dodelilo z odlokom od 31. januarji 1927, št. 307 stanovanje v Beethovnovi ulici št. 6, ker se mora goepodar dr. Frlan po členu 4. novele stanovanjskega zakona vseliti v lastno hišo, v moje dosedanje stanovanje. Proti razsodbi se je pritožil državnega pravdnika namestnik g. dr. Fellacher Stanovanjsko eodišče v Zagrebu je pravično in po zakonu utemeljeno dodelitev ljubljanskega stanovanjskega sodišča ovrglo ter dodelilo stanovanje štirih «ob rodbini dreh clanoT brez otrok, mojo petčlansko družino (med temi 3 državne uradnike) pa vrglo na cesto. V ilustracijo tega slučaja sledeče: 1.) Dr. Fellacher. kateremu ie Zagreb dodelil sporno stanov?!pr je sam odpovedal svoje sedanje stanovanj?. da bi mu ljubljansko stanovanjsko sodišče dodelilo udobnejše 2.) Ker je ljubljansko sodišče sodilo t>o zakonih, se mu to ni posrečilo. 3.) Nato je po izjavi hišne gospodinje ? dr. Fellacher naprosil, da se mu odpove stanovanje, kar se je zgodilo tri dni pred razpravo o dodelitvi spornega stanovanja, to ie 28. januarja 1927 (akt z dne 28. februarja 1927. št. K 28/27). Gospod dr. Fellacher namenoma ni uporabil nobenega pravnega leka proti odpovedi po civilnem sodSču. dasi bi to kot pravnik lahko vedel. Ako bi v resnici ne imel stanovanja, bi bila to njegova lastna krivda, dočim se jaz na podlagi zakonitih določb ne morem izogniti izselitvi 4.) Po izjavi hišne gospodinje lahko ostane gosp. dr. Fellacher tudi še relo leto v stanovanju, če hoče, ali pa še dlje, ker c ne bo deložiral gospodar, dokler bo plačeval stanarino. 5.) Jaz pa se moram brez odloga izseliti glasom deložac.ijskega akta me»tne2a masi «trata z dne 7. februarja 1927. št. 6232. 6.) Po izjavi gospodinje g. dr Fellacher a ne bodo deložirali. dokler bo hote! ostali v stanovanju, ker so mu odpovedali samo zato. da so ustregli njegovi želji. Za te trditve so na razpolago priče, ki to pod prisego potrdijo. Radi večje udobnosti dveh oseb. ki imata zadostno stanovanje in od katerih samo e:ia vrši državno službo, naj se vrže na cesto kot pse pet oseb. od katerih vrše tri državno službo. Čast mi je vprašati blasorodnega gosnoda velikega župana ljubljanske oblasti, vprašati gospoda ministra za socijaino politiko v Beogradu. ali odgovarja duhu zakonov in smernicam socijalne politike, da se dodeli drugo štirisobno stanovanje samo dvema osebama, ki ga že imata, zato pa vrže na cesto družino petih oseb. kateri ni mogoče dodeliti drugega stanovanja. Vprašam nadalje, ali ie to metoda, po kateri naj se omilnie vedno rastoča stanovan-ska beda v Ljubljani. Vprašanje ie. ali je stanovanjsko sodiš?'1 v Ljubljani sploh potrebno, ako njegove. z vso vestnostjo in na zakoniti podlagi storjene sklepe ovrže II instanca brez utemeljenih vzrokov. Dovoljujem si vprašati gospoda ministri za socijaino politiko, ali naj bo to nagrada ali posebno odlikovanje za moje 421etno nepretrgano delovanje na polju prosvetp in dela v prosneh naroda, da se me vrže 00 tolikih letih bivanja v Ljubijani na cesto kot raztrgano cunjo. Ker je sila skrajna, orosi podpisanec. ko' edino zakoniti upravičenec, da blagovolite velerodni gospod minister Čim nreje potrditi razsodbo stanovanjskega sodišča v Ljubljani ter razveljaviti razsodbo stanovanjskega sodišča II. stopnje v Zagrebu ter s tem pripomoči, da se napram meni izvaja popolna v zakonu mi zajamčena pravica. V L j u b 1 j a n i, dne 8. marca 1927. Fria Goraid. državni učitelj. Dopisi JfŽICA. Danes, dne 9. t. m. priredi Hi-gijenski zavod ob 8. zvečer v šoli za odrasle poučno predavanje s filmom. Ker so filmska predavanja za vsakogar poučna in za splošnost potrebna, vabimo občinstvo k najobilnejši udeležbi. MOSTE PRI LJUBLJANI. Razen malenkostnih, komaj uvaževanja vrednih pogreš-liov smo z našo razsvetljavo še precej zadovoljni. Ceste, ulice in. druga občinska po-ia so vsled pomanjkljivega odtoka vode v slabem stanju. Zato. priporočamo cestnemu odseku, da bi posvečal vzdrževanju cest in ulic ter napravam za odiok vode v tekočin letu večjo pažnjo kot do sedaj. Na jiavni cesti in drugih občinskih potih, že čez gradbeno črto štrleče vrtne ograje, ki ovirajo pasažo pešcev, naj se radikalno odstranijo in napravijo tam lični hodniki. Županstvo Moste pri Ljubljani je baje že pred icti ukrenilo vse tozadevne korake pri oblasti, toda kompetentna oblast še do sedaj ' našla «vremena». Nadalje počiva pri srtzkem poglavarstvu za okolico že skoraj leto dni načrt za novo označbo cest in ulic. kakor tudi hišnih številk, ki je bil po-sian v odobrenje. Ncva označba je nujno potrebna. Ako pridejo n. pr. tujci v Moste, morajo v tem labirintu številk iskati pomoč pri pismonoši ali pa v občinski pisarni, sicer so obsojeni že vnaprej na 1- ali 2umo iskanje. ORMOŽ. Narodna čitalnica priredi v soboto, dne 12. marca v prostorih gospe Ju-Hianc Skorčič svoj običajni zimski koncert, lz prijaznosti sodelujejo gdč. Caherlova, g. svetnik Iv3n Zemljič in g. Fran Serajnik, vsi iz Maribora. Na sporedu je petje mešanega zbora, kvarteta, orkester in solo-točke. Vsi prijatelji društva, prijatelji glasbe in petja prisrčno vabljeni! Začetek točno ob S. 20.) uri. LJUTOMER. Dramatski odsek Sokola ponovi dne 13. marca popoldne ljudsko igro Rokovnjači«. Pričakovati je zapet lepe udeležbe. Dne 3. aprila nastopi glasbeni odsek s samostojnim koncertom. Če bi dra-matsk&mu odseku uspelo, da spravi po svojem načrtu v drugi polovici marca še kako krajšo, toda učinkovito igro na oder, hi bilo želo ustreženo občinstvu, ki si ga je dramatski odsek že vzgojil z dosedanjimi predstavami. BOROVNICA. Prošlo nedeljo je gostoval v tukajšnjem Sokolskem domu neumor-dramatični krožek SK »Javornik« iz Rakeka. Z vso odkritosrčnostjo izjavljam, da nas je z vprizoritvljo »Pegice' mojega srca« naravnost presenetil. V kolikor sem videl drugod, v podeželskih razmerah, prireditve, morem reči, da so prav redki dramatični krožki, ki prekašajo te igralce. Zato je tudi prisotno občinstvo bilo zavzeto z ranjem Rakovčanov ter dajalo duška svoji zadovoljoosti z odobravajočim ploskanjem in izlivi neprisiljenega smeha v najdoVtijjnejših mestih igre. Naslovno vlo-.tc Pegice je podala gdč. Zdenka Oorni-kova. Ta .Pegec je naravnost gledališki talent. Vso igro • v mezincu in nagajiva kot ;K).mladanska burja! S svojim ponosnim in nežnim spretno sigurnim nastopom nas je naravnost očarala. Bolje svoje vloge ni mogla podati! Njena teta, g. Danica, je podala svojo vlogo isto tako izvrstno, skoro brezhibno. O. Milo Gornik, režiser, je kljub svoji angleški gripi, posebno s svojim ci-. . . cickom in »nakitom« uspel sijajno, prav tako njegova sestra, oziroma Pegiči-na sestrična. Tudi služkinja in sluga sta bila pristna. Ljubimci so pa bili le nekoliko preleseni v svojih nastopih, ki . so zahteva-lepšega izražanja čustev. Celokupna prireditev je tedaj popolnoma uspela. Skoda le, da ne razpolaga Sokol s potrebnimi iz-premembami, isto tako pomanjkljiva je bila scenerija. Motilo je pri igri tudi menjanje svetlobe, ker se je prehitro in nepravilno predajalo iz ene v drugo svetlobo, Ttedostatek, ki ga mora društvo na vsak način odpraviti. Omeniti je treba še, da je bil šepetalec — najbrž e radi prevelikega navdušenja — preglasen ; bil pa je osebito v III. dejanju zelo potreben. Š. ROGAŠKA SLATINA. Sokolska pred.pu-stna prireditev, ki se je vršila dne 26. februarja pri »Pošti«, je tisipela nad vse pričakovanje. Marsikateri Slatinčan je z zadovoljstvom ugotavljal, da tako animirane, prijetne in elegantne prireditve še Slatina m doživela po prevratu. Bodi torej na tem mestu izražena iskrena hvala vsem, ki so pripomogli na ta ali oni način dobremu moralnem in gmotnemu uspehu! Posebno hvalo pa smo dolžni neutrudljivemu sokol-skemu orkestru pod vodstvom br. Bizjaka, ki je vztrajal celo noč in s tem priklenil občinstvo dp. rane ure. Enaka hvaia pridnim narodnim damam, M so skrbele za bu-fet in kinčanje dvorane. Pozdravljeni vrli Šmarčani, ki ste nas počastili v tako velikem številu in nas presenetili s tako krasnimi maskami! Živeli bratje in sestre iz Rogatca, od Sv. Eme in iz Celja! Krepki »Na zdar!« tudi tebi, dTagi praški Pepik s cilindrom in rdečo kravato, ki si s svojim humorjem podžigal veselo razpoloženje. Mali oglasi, ki služIjo v posredovalne in sodata« namen* občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—. Ženitve, dopisovale ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Dta 1'-, Najmanjit znesek Dta 1®*—w Vabilo V proslavo obletnice otvoritve moje restavracije — priredim dne 9. t. m. od 20. do 3. ure ZABAVO S PLESOM Vabim vse mi naklonjene prijateljice iu prijatelje. — Spoštovanjem Josip Uran, restavracija ïioif «Skalro», Mestni trg 11. US41 Galoše popravlja parna vulkanizaeija Skalar, Ljubljana, Rimska cesta U 12 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšer Ljubljana Valvazorjev trg 266 Nemščino stenografijo in klasične jezike poučuje akademik. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod iifro «Ceno». «827 Inštruktorja zemljepisja, za 1. razred realke iščem. Ponudbe pod «Inëtruktor J. G.» na ogl. oddelek «Jutra». C816 dlobp Gozdni adjunkt absolvent gozdarske šole s prakso v merstvu, se sprejme. Ponndbe na oglasni oddelek «Jntra» pod značko «J. 1927». «752 Razpis službe stražnika Mestno županstvo v Krškem razpisuje službo občinskega stražnika. Prednost imajo osebe, ki so že služilo kot stražniki ali orožniki in so niuzikalično izobraženi. — Lastnoročno spisane prošnje, opremljene s potrebnimi prilogami iu z navedbo plačilnih zahtev, je vložiti do 20. mana 1927. Mestno županstvo v Krškem, dne 4. marca 1927. 0699 Frizerko samo prvovrstno sprejmem takoj, najkasneje pa do 1. aprila. Dopise pod značko .Stalno 5» na oglasni oddelek «Jutra». 6703 Mesar, pomočnika zanesljivega, sprejmem. — Naviti je dosedanje službeno mesto. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Zanesljiv 18». 6S18 sre^ Strojnik s Gletno prakso, išče službe — najraje na parai žagi. V os« je v.-'-b pupraviL — Prevzame tudi obrat. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra» 0751 Trg. pomočnik za trgovino h špecerijskim, io kolonijaJuim blagom ter drogerijo, vešč tudi knjigovodstva. z znanjem slov.; nemščine in ogrskega jezika, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6748 Strokovnjak lesne obrti 2 večletno prakso v vseh panogah, dober manipulant iu verziran v vseh delih na žagi, išče boljšo sinžbo. — Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra» 6721 Absolvent trg. tečaja iščo službe kot praktik»* v kaki lesni industriji ali pa v kaki trgovini kot pomočnik ali sluga. Cenjene ponudbe na, oglas, oddelek «Jutra» pod «Vesten 15». 6709 Prirezovalca in izdelovalca gornjih delov za čevlje, dobro izurjenega, sprejmem v stalno delo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6608 Damski krojači dobri delavci dobe stalno delo na dom pri firmi «Elite». Prešernova ulica 9 6621 Natečajni razpis. Razpisujemo izpraznjeno službeno mesto kapelnika meščanske godbe na Rabu. Od kapelnika zahtevamo, da zna igrati tudi orgije. — Nadaljna pojasnila v upravni pisarni. — Razpis je odprt do 31. marca 1927. 3396 a Uprava Oradjanske Glasbe na Rabu. Kuhinjsko moč izvežbano iu pošteno, z dobrimi spričevali, sprejmem kot drugo. Dopise pod šifro «Vestna 68» n» oglasni oddelek «Jntra». 6508 Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje elužbo v Beogradu ako se zgiase v birou Ekonomija, Beograd. Visana lt 6220 Vajenca za pekovsko obrt z vso oskrbo v hiši sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6543 Hišnika sprejmem ч 1. aprilom. — Prednost imajo oni, ki 60 vajeni tega posla. Naslov v oglasnom oddelku «Jutra». 6853 Blagajničarka zmožna slov., nemškega in deloma hrvatskega jezika, s triletno prakso, išče sluz. bo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Blagajničarka 67» 6567 Restavracijska kuharica prvovrstna, /. dolgoletnimi spričevali, išče službe. — Gre tudi n» serijo. Ponudbe ua ogl. oddelek «Jutra» pod «Kuharica». 6512 Mesarski pomočnik išče službe. Naslov pri podružnici «Jutra» v Maribora GS40 Pekovski pomočnik išče službo. Naslov pri podružnici «Jutra» v Mariboru GS48 Natakarica izurjena, išče s 1. aprilom dobre in. stalne službe na deželi. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6785 Gospodinjo samostojno, staro do :'.5 let in ki bi imela veselje do vrta, iš«e uradnik-vdovec z 2 fantkoma. Ponudbe s sliko na ogl. oddelek «Jutra» pod «Zanesljiva, gospodinja» 6851 Zastopnika ta Slovenijo sprejmem т stalno službo. Dober zaslužek. Spričevala in fotografijo je poslati na Hermann, Zagreb, Petrova 127/a. 6838 Kuharico in sobarico dobro izvežbani, sprejmem za majho obitelj. Ponndbe s spričevali na naslov: Zora Karanurta, Zeinuu. Karama-tina ulica 17. 6838 Krojaškega pomočnika za fina, velika dela takoj sprejme Malis, dipl. krojač, LJubljana, Trïaïka cesta 29 6808 Prikrojevalko prvovrstno in samostojno, za fino damsko in moško perilo, sprejme trgovina L e n a r d. Dunajska cesta. 6717 Viničarja ■pridnega, poltenega in razumnega sprejme takoj Vladimir VoSnjak, Slovenska Bistrica. 6780 Pekovskega učenca pod ugodnimi pogoji sprejme takoj Anton Petaï, pekarn na Jesenicah, Go-imjsko 6776 Posredovalnica služb Rezika, Plahuta, Ljubljana — Mestni trg 25, L nadstr. se uri poroča vsem gospem in služkinjam. Ka razpolago najboljše kuharice, sobarice, natakarice in pridne začetnice. — Nujno potrebujem gostilniške kuharice in hotelske natakarice. 6793 Prvovrsten pek strokovnjak, ki glie tudi kot poslovodja, sprejme službo. Ante Pernič, Koprivnica pri Brežicah. 6757 Izprašan kurjač ■a večletno prakso, išče službo za takoj ali pozneje. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 5234 Mivke več vagonov ugodno 1*0-dani. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 0714 џ Pogačnik (Tabor) Kurivo Bohoričeva št. 5 - Telefon 4')6. • - 4038 Fotograf, objektiv (leča) Steinheil Ortastigmat, 28 em, 1 6. 8, prvovrsten, popolnoma nov, za "skupine in portret, pokrajin, poccni proda namesto za 3000 Din samo za 1850 Din. — Na ogled pri hišniku na Dvornem trgu št. 1 — pritličje. G50Î 2 ali 3 stavb, parcele ob promenadni cesti, v najlepši solnčni legi, 6 minut od vladne palače ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Sezija». 6547 Nekaj moške obleke in poštarska uniforma, nova in že nošena, po nizki ceni naprodaj na Vidovdan-ski cesti 12, dvorišče — II. vrata. 6846 Sodna dražba steklenega pulta (konkurz-nega sklada E. Malhape) v skladišču Balkan 10. marca ob Џ 9. uri zjutraj. 6772 Čevlje moške po 190 in ženske po 170 Din nudi Janko Ko», čevljar, Tržaika cesta — «Stan in dom». 6810 Motorno kolo novo ali' malo rabljeno želim kupiti. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» poti šifro «Takojšnja blagajna» 6789 Strojna olja Razpisujemo dobavo strojnih- olj, bencina in masti. Ponudbe je vložiti do 22. t. ni. Vft pri podpisani. — Direkcija državnega rudnika Zabnlîovea." pošta Griže — dne 7. marca 1927. 0784 Železna vrata 1.00 X —.90 m. kompletna, dnbro ohranjena in 40 m tračnic poljske železnico kupim, — Ponudhe na oglas, oddelek «Jntra» pod šifro «Vrata». ■ 6821. Vcveričue kože plačuje nad normalno oe.no P. Zdravič. Ljubljana. Flo-rijansia ulica 9. 4.7 Koks fižol nizek, lep, ima. večja množino naprodaj tvrdka Peter Setina, "Radeče pri Zidanem mostu. 6750 Moški plašč pomladanski (Couvercuut), malo rabljen, ugodno prodam. — Na ogled pri M. StaTju, Prešernova ul. 40. 6812 Pohištvo moderno in v veliki - izbiri nudi po najugodnejših ce-, nah iu vabi na ogled Matija Andlovic, Vidovdan-ska cesta 2. . 6S32 Šivalni stroj Centr. Bobin, pogreznjen, rabljen, pi» ugodni eeni proda I. Verstovšek: Ko-njuška ulica 1. 6831 Damski kostum spomladanski, .zelo lep in moderen ter siv svilen žemper poe-eni naprodaj. "Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6833 Pisalni stroj v izvrstnem stanju in vidno (slovensko) pisavo, poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6819 Plačilna natakarica večletno prakso, iSSe službo za takoj aU pozneje Naelov v oglasnem oddelku «Jutra» 6799 Kuharica skrbna in zmožna, i š službo pri financarjih ali ojožnikih. Naslov v oglaa. oddelku «Jutra».- 0788 Trgovec ki je vsled nesreče prišel ob "lastno trgovino, dobro izvežban v manufakturni stroki, želi nauteSčenja - kot prodajalec. Prevzame tudi različna zastopstva za vso Jugoslavijo. Ponudbe prosi na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «PobeT prodajalec 1927». «781 Parizer malo -rabljen, skoraj nov, pripraven za kmetijo in pre. voznike, lično narejen — brek pripraven za mesarja in privatnika, z odstranljivmi sedeži, tudi skoraj nov in Landauer v dobrem stanju, poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 6807 ШШШ ff'fP «Odo!» prazne steklenice kupuje drogerija Anton Kano sinova. Židovska oL it. 1. 283 Gospodarsko poslopje b hlevom, kletmi in potreb, nimi shrambami oddam v najem. Polje in travniki poleg poslopja. Pripravno za mesarja, zidarskega ali te-aarskega mojstra, v splošnem za vsakega obrtnika. Travniki se event. oddajo posebej. Poizve se na Dolenjski cesti 72. 6712 Žaga s stan. hišo poleg" 4000 m* prostora za razkladanje in skladšče, hlevi, lastna transformator, ska "bišica, . pri kolodvora, mlin za čreslo, stružnica itd. Posestvo se nahaja na slovenski meji Koroške tn je paprodaj za 45.000 š il info т Pojasnila daje Pan-kraz Kuhn, Villach. Pino-strasse. Karaten 5433 Enonadstropno hišo na prometnem kraju blizu Ljubljane, zelo pripravna za kakega obrtnika, prodam. Stanovanje iz 2 sob in kuhinje. kupcu takoj na razpolago/ Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». ; . 6363 Hiša z gospodarskim poslopjem, vrtom in veliko njivo, 1! minut od Olja naprodaj za 60.000 Din. Pojasnila daje Ciril Lorgar, Zavodna št. 57. 6779 Srebrne krone kupuje lo plača dobro Caden, Ljubljana, nova ulica 1. i PreSer- Narodno nošo gorenjsko, ia damo, kupim, event. tudi posamezne dele. Vidmar, Sv. Jakoba trg 8. 6745 Rebraste cevi (KippenheizrBhren) kupim. Cenjene ponndbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Cevi». 6661 Sode od vina rabljene, od 50—70 litrov, kupujemo. Ponudbe na tovarno kisa Jos Vodnika dediči. Ljubljaua 7. 6638 Gospodična re5ča že nekoliko kuba-nja. želi brezplačno k l>oljši rodbini kot pomoč v dobro kuhinjo. Pomagala bi tudi druga hišna dela. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «M. P.» 6794 Čevljar, pomočnik za vsako boljše delo, išče stalno službo. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 6796 Vrhniško opeko trboveljski premog in bukova drva nndi najceneje Lovro Krte, Trnovski pristan 12. Postrežbo točna! 61 Starinska stelaža za knjige poceni naprodaj. Naelov t oglasnem oddelku «Jntra». 6718 Salonsko garnituro lepo in dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro .G. S.» 6610 Bukova drva suha in sveža ponudite navedbo cene tvrdki IUrija v Ljubljani, Kralja Petra trg ŠU 8. 6416 Wertheim blagajno kupim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Blagajna». 6833 Jamski les Razpis ujema dobavo 120 m* jamskega lesa. Ponudbe je vložiti do 17. t. m. Ve8 pri podpisani. Direkcija drž. rudnika Zabukovca. pošta Grite. dne 5. marca 1927. 6788 Otroški voziček eleganten, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogla«, oddelek «Jntra» pod šifro «Takoj rabim». ( Posestvo v Zagorju ob Savi, hiša z vrtom, električno razsvetljavo in vodovodom, primerna za trgovino in obrt, naprodaj. Hiša leži v centroma premogovnika, tik ob deželni' cesti. Natančnejša pojasnila se dobe pri upravi Krajevne bratovske skladniee v Zagorju ob Savi. 6790 Lepo skladišče prostorno, v sredini mesta oddam s 1. majem v najem Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 6852 Gostilno ali dobro branjarijo na prometnem kraju želi vzeti v najem, oziroma prevzeti priden in pošten par, kateri si hoče ustanoviti eksistenco. Ponudim pod Podjetnost» na oglasni oddelek «Jutra». 6701 Opremljeno sobo na Miklošičevi c&sti oddam takoj eoliduemu, stalnemu gospodu. Naslov v oglas oddelku «Jutra» 6356 Sobo г vso oskrbo oddam 2 gospodoma s 15. marcem pod zelo ugodnimi pogoji. Vidmar. Sv Jakoba trg.5. 6744 Lepo sobo z olektrično razsvetljavo in dobro hrano poceni oddam na . Kodeljevem. Naslov ч oglasnem oddelku «Jutra», 6736 Prazno sobo večjo, s štedilnikom iščem v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Štedilnik». 6716 Brezplačno prijavite oddajo stanovanja, sobe, lokala, gostilne, trgovine, delavnice itd. Post». dovanje " za oddajale» popolnoma brezplačno. «Posredovalec», Sv. Petra o. St. 18. 5691 Sostanovalca sprejmem. Naelov v oglas, oddelku «Jutra». 6565 Stanovanje na deželi elektrika, tekoča voda, gozdovi, tik postaje, poljubna polj*, sobe zračne in enbe po 100 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 6544 Sostanovalko sprejmem. Naalov oddelku «Jatra». oglas. 6840 Mesečno sobo lepo in veliko, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam takoj aH 15. t. m. v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra». 6843 Sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom oddam ▼ sredini mesta. Naslov pore oglasni oddelek «Jutra». 6828 Opremljeno sobo išče s 15. marcem zakonski lar, ki je ves dan zapoelea onudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Zakonski par». 6826 2 sobi za pisarno tudi z inventarjem in ev. samo v souporabo takoj oddam. Ponudbe pod šifTO «Agentbnra 4» na oglasni oddelek «Jutra». 6804 Katera gospodična s stanovanjem in pokllcom v Ljubljani bi želela resnega poznanstva « 371etnim gospodom s srednjimi dohodki in malim premoženjem. Neaonimna pisma na oglasni oddelek «Jutra» pod značko šifro «Osamljen 50». 6850 Г57 Izolda! Dvignite pismo v oddelkn «Jutra». oglasnem 68S7 Več gospodov sprejmem takoj ali s 15. t. m. na hrano.in stanovanje v sobo s prostim vhodom in električno razsvetljavo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6822 Lepo stanovanje v mestu, 2 veliki sobi, kuhinja in pritikline, ki stane 70 Din. zamenjam za enako ali večje. — Ponndbe pod «Stanovanje 67» na oglasni oddelek «Jutra». 6813 Družabnika s 50.000 Diu sprejme zelo rentabilno podjetje. Za kapital garantirani. Osebno sodelovanje zaželjeno. Ponudbe na oglaeni oddelek «Jutra» pod «Sijajen zaslužek 91». 6791 V trgovino meš. blaga, dobro vpeljano in nakup deželnih pridelkov sprejmem družabnika samca, starega 30—40 let, toda samo trgovsko na-obraženega. Potrebna gotovina 60—70.000 Din. Ponudbe na oglaeni oddelek «Jutra» pod šifro «Dobra bodočnost». 6786 Družabnika za komisijsko trgovino gramofoni, šivalnimi stroji prvovrstne evetovne tovarne sprejmem. — Potrebna bančna garancija 100.000 Din. Eiziko izključen. Ponndbe na oglaeni oddelek «Jutra» pod «Eksistenca S». 6803 Vdova stara 38 let, posestnica — želi resnega znanja z boljšim gospodom, v svrho po-ročitve. Biti mora pošten, lepega vedenja in imeti nekaj denarja. StaroEt od 40—52 let. Naslov v oglas, oddelku «Jntra». 6839 Solnčno stanovanje 3 sob, kuhinje in pritiklin takoj oddam mirni stranki. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6844 Na Bledu Selim kupiti manjše ali srednjeveliko posestvo ali vilo z nekoliko zemljiščem poleg. — V ponudbi želim označbo lege na kaki razglednici okolice ter popis stavbnih prostorov in'prodajno ceno ter morebitne pravice ali dolžnosti pri posestvu. Naslov: A. Peitz, Cevica št. 33, pošta Dol. Logatec. 6787 Restavracija centru Zagreba, prvorazredna, lep vrt, plesna dvorana, mnogoštevilen inventar; potrebno 200—400.000 Din. «Posredovalec», Ljubljana, Sv. Petra costa 18. 6724 Sobico čedno opremljeno, v mestu takoj oddam gospodični. — Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra». 0798 Opremljeno sobo zračno in solnčno, z električno razsvetljavo, event. s hrano oddam s 15. marcem solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov v ogl. oddelkn «Jutra». 6797 Kot sostanovalko sprejmem gospodično s hrano ali brez. Naelov v ogl. oddelku «Jutra». 6774 Opremljeno sobico z električno razsvetljavo, v bližini pošte oddam takoj solidnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6792 Lep lokal ob Aleksandrovi cesti odda takoj pO znižani najemnini Pokojninski zavod r Ljnb-IjaaL 6083 Trgovino s premogom in drvmi dobro vpeljano, s takoj prostim stanovanjem, hlevom, konji in inventarjem radi odpotovanja prodam. Ponudbe na poštni predal 8 — Celje. 6548 Več poslov. lokalov v I. in П. nadstropju v Se-lenbnrgovi ulici, oziroma Aleksandrovi cesti takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6773 Priporočen itpli'o zalogo v^akofrsng, mreže, itd. Velika izbiia žime. a'ri-ka (Seegras) vedno v zalogi in najceneje prodaja FRANC JSffiR tapetnik, Linbliana S« Petra aas* 29 3oleg Zmajskega pre e mesarskega mostu V Kamniku iščem za eno osebo opremljeno sobo s posebnim vhodom iz veže. Takojšnje ponndbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Solidno 150— 200, 6815 Prazno sobo z električno razsvetljavo iščem takoj ali t 1. majom. Pismene ponudbe na oglas oddelek «Jutra» pod šifro «2 sestre». 6817 Ljubko stanovanje 2 parketiranih sob, kuhinje in pritiklin. v veS let sto-ječi vili, 10 minut od gl-pošte, solnčno in suho. oddam takoj za 800 Din na mesec. Število oseb je navesti v ponudbi, M jo jo poslati na oglaeni oddelek «Jutra» pod «Manzarda». 6829 Vdovec vpokojen strojevodja, želi znanja vsled ženitve s starejšo gospodično, oz. vdovo v kakem mestu ali trgu v Sloveniji. V poštev pridejo samo z laetnim denarjem, ozir. zasiguranim stanovanjem. Resne ponndbe na oglasni oddelek «Jntra» pod šilro «Vdovec». 6811 Odmev razlega ter prinaša tople pomladanske pozdrave. 6782 'Tiha prijateljica» naj v oglasnem oddelku «Jutra» pod svojo šifro dvigne pismo. 6814 «Nafis» dvignite pismo v oddelku «Jutra». oglasnem 6830 Katera gospa ali gospodična, dobrosrčna, starejša, nad 40 let stara, popolnoma osamljena, brez znanja, družbe in razvedrila, bi se hotela seznaniti z osamelim, dobrosrčnim, mirnoznačajnim, varanim, nad 40 let starim, v Ljubljani stanujoJim in ne tu pristojnim gospodom, v svrho skupnih izprehodov, tolažbe in razvedrila. Ker je diskretnost prvi pogoj, lahko že vsled tega v ev. ponudbi — dopisu navedete Vaš cenj. naslov, na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Osamljen 1927». 6801 Lep vrt takoj poceni oddam v najem na Celovški cesti 81. Pojasnila pri hišnem gospodarju. 6845 Agilne zastopnike sprejmem za moje serijske predmete, proti visoki proviziji. Ponudbe s kavcijo 7.50 za vzorce je poslati na naslov: «Vefran», Moravče. 6342 Slovo Pred odhodom na svoje novo službeno mesto v Trbovljah, smatram za prijetno doižnoet se vsem gg. predstojnikom, prijateljem iu znancem ca dvajsetletno naklonjenost, prijateljstvo ia kolegi jalnost prisrčno zahvaliti, klicot vsem Zdravstvujte! Zdravo! Z Bogom! — Franjo Pekolj, bivši nadziratelj drž. žel. na gor. kolodvoru. 6800 Zastopnike za razprodajo na obroke: gramofonov, šivalnih strojev, koles itd. sprejmemo. Potrebna znamka za 8 Din za odgovor. — Ponndbe na oglasni oddelek «Jntra» pod «Gramofon 2». 6802 Dva konja visoka, črna, po 6 let stara, naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 6 6571 Nemške ovčarje mlade, čistokrvne pse proda upravitaljstvo graščine «Wïlsonia», Bled B, Slovenija. 6778 Desno rokavico sem zgubil. Kdor jo je našel, naj jo odda proti nagradi pri vratarju na univerzi. 680£ Grem ribati po hišah. Naelov oddelku «Jntra». oglas. 6824 Vinotoč pod vejico z vinom prvovrstne kvalitete lastnih vinogradov — oddam kakemu trgovcu ali zosebniku s primernimi prostori, proti odškodnini. — Vse stroške plača lastnik vina sam in ostane zaslužek čist. Vinotoč traja S meeece in se lahko vrši v mestu ali na deželi. Ponndbe pod «Vinotoč pod vejico» na oglasni oddelek «Jutra». 6820 ШШФ dama E,stane vitka — če hoče speh viden že v par dneh. — To doeežete z uporabo angleškega radioaktivnega preparata «SANOS» čndo, ki daje moderno ravno linijo! Uspeh zajamčen, sicer povrnemo denar. Cena zavojčku franko 85 Din Uporaba znnanja, navodilo priloženo. Naročila na naelov: «Sanitarfa», Crikvenica — Primorje. ssscaisG^ Dražbo 22 ferjnteu tvrdke FR. BRUMAT proti raznim dolžnikom, v nom. znesku okrog Din 130.000 na glavnici, vse takoi izvršljive se vtši ori okrajnem sodišču Ljubljana dne 11. t. m. dop. ob 9. uri, soba 19. Teijatve se prodajo za vsako ceno, posamezne aU skupno. Pojasnila daje upravitelj koakurztte mase dr. Ivo Benkovic, odvetnik, Ljubljana Aleksanero>a cesta 2. 344 > PRESELITEV. Glavno zastopstvo cementne tovarne DALMATIA" d. d, SUČURAC pri Split» (znamka .TITAli" in „NEPTUN") ]1 gregovič S Ko., £jubljana se nahaja sedaj no Cankarjevem nabrežju Ste». l/L Teieton 97) pri Frančiškanskem mostu. Poštni predal 167 9 državni tuornici slodborjo na Čukarici 3399 a rabijo 90.000 garnitur prikroienin desk za sladkorne zaboie. Točna pojasnila in pogoji v tvorniški pisarni ustmeno ali pismeno. Oferte sprejemamo do 5. aprila popoldne. 8 Din 8 Din Cene vino v IMni so nepričakovano podle, ker prodaja tvrdka Br. Novakovič, na Gosposvetski cesti štev. 13 (Kolizej) iz skladišča fina, močna, pristna dalmatinska, črna in bela kakor tudi druga domača lina vina s plačano mestno in drž. trošarino samo Din 8*— za liter čez ulico, v vsaki množini od 1 litra naprej. Ne zamudite te priložnosti. Prodaja se vrši samo ob delavnikih od 8 do 12 in od 2 do 6 ure. Trgovcem, gost lničarjem in rivatnikora izven Ljubljane se prodajajo ista fina vina samo po Din 5*65 za liter brez dri. troš. iz skladišča Kolizej. 3455 Br. Novakov^6, Ljubljana (Kolizej) M. Zevaco 92 Papežinja Favsta Romao Trojica neznancev je bila spustila plašče izpred lic... In glej, to ni bil Pardaillan! To ni bil Farnese! To ni bil Claude!... Še trenutek in Karel je spoznal dva izmed njih; videl ju je bil že nekajkrat, posebno pa v mlinu Sv. Roka. Bila sta Maineville in Bussi-Leclerc! Tretji neznanec je imel krinko na obrazu... Nehote je Karel z levico objel Violetto, med tem ko je z desnico izdrl bodalo. Baš tedaj je tudi mladenka pogledala trojico. Vzkrik, poln groze, je planil iz njenih ust, čeprav so stalj možje resno in mirno in ni bilo videti, da bi imeli zle namene. »Ne boj se ničesar, dušica,« je naglo šepnil Karel. »Ne bojim se,« je dejala Violetta, stiskaje se k njemu. Trenutek ali dva je vojvoda molče gledal te tri nepremične kipe, ki so zrli nanj, ne da bi kdo izmed njih izpregovoril. »Gospoda,« je rekel nato z zamolklim glasom, »kaj delate tu?...« »Svetlost,« je odvrnil Bussi-Leclerc povsem mirno, «-Prišli smo na dvojno opravilo: na poroko.. .< »Na poroko!« je vzkliknil Karel, čuteč, kako mu mrzel znoj udarja izpod las. »Na kakšno poroko?... čuvajte se, gospoda!« Blazen gnev se ga je loteval. »Na kakšno poroko?« je zarohnel, »Na kakšno neki?« se je oglasil Maineville. »Na poroko Violette, hčerke kneza Farneškega.« Violetta, ki je medlela od groze, je tiho zaječala. »Oh,« je kriknil Karel, »to je brezumstvo!... Maineville, Le- clerc, kaj hočeta od mene? Poslednjič vaju svarim: pazita se!...« Iskal je prilike, da bi jih naskočil. Z levico je rahlo potiskal Violetto zase, izkušaje se osvoboditi njenega objema... Prav-karšne lepe sanje so se izpreminjale v peklensko môro: Maineville in-Bussi-Leclerc -namestu Pardaillana in kneza Farneškega! »Svetlost,« je izpregovoril Bussi-Leclerc mirno kakor prej, »takoj vam povem, kaj delamo. Prišli smo na dvojno opravilo — na poroko, kakor sem vam že rekel, in če me ne bi bili zmotili, bi bil dodal: na aretacijo... Svetlost, izvolite mi predati svoj meč: v ime generalnega poročnika Svete Lige vas aretiram! Kaj hočete, prej ali slej pride vsak na red; in mimo tega je to revanša za vaše pozornosti v mlinu Sv. Roka...« Violetta je pretresljivo zavpila. Karel se je zagrohotal in dvignil nevesto k sebi: »Prvi, ki se me dotakne, je mrtev! Niti koraka bliže! Gorje tistemu, kdor se gane...« Pijanost obupa je podeseterjala njegove moči; bled kakor smrt je divje metal krvave oči okoli sebe ter odstopal, stiskaje Violetto v naročju. Trojica se ni ganila, kakor da jih je res oplašil njegov pogled. Ze ga je obhajalo upanje, da se reši. »Svetlost,« je tedajci rekel Maineville, »vsak odpor bi bil jalov. Ozrite se in poglejte!...« čeljustim živih klešč, obraščenih z jeklenlmi?sdsslEujsvčkzstjogčjŠ Karel se je srdito okrenil. Strašna kletev mu je planila iz grla: od leve do desne je zeval pred njim širok polkrog golih mečev nalik čeljustim živih klešč, obraščenih z jeklenimi ostmi... Še trenutek in klešče so se zaprle; Karel je bil obkoljen z vseh strani!... »Prekletstvo!« je zavpil Karel Angoulêmski. Violetta, ki mu je ležala v naročju, së je zvila k njemu in ga je poljubila na usta, rekoč: »Umriva skupaj, predragi moj.. .< Spustila se je ua tla ih je pograbila ženinovo bodalo. Karel, omamljen po tem skrajnem poljubu ljubezni in smrti, je naglo spustil oči okoli sebe. Cerkev je bila polna mraka. Maineville, Bussi-Leclerc in neznanec s krinko na obrazu so stali ob znožju oltarja; svečnik, kakor da ne vidi strašnega prizora, je že začenjal obredne molitve; in vse okoli vojvode in Violette se je ožil jekleni krog... Vse to se je godilo z zloveščo tihoto. Toliko da ie čul mladi vojvoda svoj lastni hropeči dih ... Izdrl je meč. S strastno ljubeznijo je potopil svoj pogled v Vio-Iettine zrenice in zamrmral: »Umriva skupaj, ti sreča moja!...« To rekši je udaril naravnost, držeč Violetto za roko, v brezumni nadi, da razbije železni kolobar in uide... Toda že se je spustila nanj desetorica rok, desetorica na Violetto; z občutkom, kakor da mu trgajo meso iz živega mesa, je zagnal glasan, turoben krik, ki mu je odgovorjal vik obupane mladenke... Braneč se napadalcev, je zadajal z mečem strahovite sunke in kričal vmes kakor blazen: »Čakaj me, duša!... Tvoj sem na vekomaj!...« Meč se je zlomil; suval je z okrškom; vse okoli njega je brizgala kri, ljudje so padali mrtvi in ranjeni... Naposled so mu izvili orožje. Nekje, že daleč od sebe, je čul Violetto, И je vpila na pomoč. Ves krvav in raztrgan je nadaljeval obupni boj z zobmi in nohtmi... Še minuto in se je zgrudil na kolena; deset, petnajst jih je planilo nanj... Zvezanega so ga odnesli iz cerkve in so ga vrgli v kočijo, ki je takoj oddrdrala... Ta kočija, zaprta z železnimi rešetkami, je bila prava ječa na kolesih. Karel je nepremično ležal v njej, ohromljen po tisti zagonetni brezčutnosti, ki jo časih opažajo pri obsojencih. Njegova glava ni bila več zmožna misliti, življenje v njem je bOo zastalo. Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 26. marca 1927 ob 16. uri v lastni pisarni, DNEVNI RED : 1. Poročilo, načelstva; 2. Letni račun 1926; 3. Dodelitev čistega dobička rezervnemu fondu; 4 Izprememba pravil; 5. Voliev: a) načel-tva b) nadzorstva; 6. Slučajnosti. Ob nesklepčnosti se bo vršil drug občnt zbor eno uro kasneje z istim dnevnim redom v istem prostoru ob vsakem številu udeležencev. 3444 Načelnik H. ;.umer Konstrukterja z akademsko ali dobro Srednješolsko izobrazbo iščejo Strojne tovarne in livar ne d. d. v Ljubljani. Ponudbe je nasloviti na ravnateljstvo 34i Električna peč ia obliKovanje nogavic (elektrischer Foimoti n) s o oblikami za moške in ženske nogavice ii 2 obl v tezervi, popolnoma nova v brezhibnem stan u, napetost 110 — 220 Volt za enakosmerni ali izmenični tok. poceni na proda:. "Na Klodro galico 98/99° špecerijsko blago, kavo, ri ž, olje, moko, slanino, mast, koruzo, razno žganje Itd. ter praženo kavo nudi najceneje na veliko in malo veletrgovina Anton Kolenc & drugovi, Celie Lastna pražarna za kavo. Trgovci, zahtevajte сешк П Wertheim & Comp. tvornica blagajnic in dvigal IV./2, Mommsensasse Nr. 6, .1 WIEN S tužnim srcem javljam v svojem in v imenu sorodnikov vsem znancem in mojim gostom prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo odpoklicati k sebi mojo nepozabno nadvse ljubljeno soprogo, go,spo Ano inovic roj. Schmidt po težki in mukepolni bolezni, spravljeno z Bogom včeraj dne 7. marca t. 1. ob 12-15 v sanatoriju dr. Hansa v Gradcu. Telesni ostanki blagopokojne se prepeljejo iz Gradca v Celje, kjer se v četrtek, dne 10. t. m. ob 16. v Marijini cerkvi blagoslove in nato polože v rodbinsko grobnico na tamošnjem mestnem pokopališču k večnemu počitku Rogaška Slatina-Wien, dne S marca 1927. Milan Martinovlé in sorodniki. Hladilna napraua .Astra', 40i00 kaloni, skoraj nova, 4 tonski tovorni voz „Sauier* in 1 stoječ parni kotel ?namke Hido za 4 atmosfere, proda radi spremembe obrata najcenejše Prva Mariborska mlekarna Adol Bernbard, Maribor, Aleksandrova cesta 61. «6 Koncertna pevka ROZA GRUBER v (Moril Koroška cesta 26/1. poučuje v petju po pravita' metodi in do končne izobrazbe. Potrti neizmerne žalosti nazna njamo vsem sorodn kom, priiateljem m znancem, da je Vsemogočni poklical med nebeške krilatce našo ljubo nepozabno hčerkico Verico Pogreb drage nam hčerkice bo v -redo, one 9. t m ob b. ur pop. iz '■iŠe žalosti Frankopan>ka ul. 23 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, 8 marca 1927. Žalujoča rodbina Pleničar, Г Ш V globoki žalosti naznanjamo, da H nam je naša blaga, ljubljena in skr-јЦЈ bna soproga mati, teta. tašča in stara mati, gos.ia Ivana Juti roi M danes, po dolgotrajni in mukepo n bolezni v Splošni- bolnici v Mariboru prem nula Truplo nepozabne nam pokojnice položili bomo na ondotno mestno pokopal šče k večnemu poiitku. Ljubljana-Maribor, S. marca 1927 Franc Juvan, orož. stražmeštei v pek, soprog; tfiktor Juvan, sin , ' Albina. Slava, hčeri; Drago Komp ievident drž. žel., Vlad. Pavčic rač ofic.,zeta; Pavla Jereb neča kinja, vnuki n ostalo sorodsivo B i Oobavlja: Blagajnioe: jeklene oklopne blagajnice, bla-gajnice za vzidanje, varnostne ključalnice, domače hranilnike. Ûvigala: za osebe, bremena, jedila in akte, dvigala paternostre, dvigala za bolnike, pregledovanje in popravila dvigal. Za dvigala: Generalno zastopstvo za Slovenijo tn Hrvatsko. Direktor Ing. R. Roesser, Uubljana, Gledališka 4/lti, Stalna poslovalnica za montiranje in vldtranje: Višji monter Vlllm Trager, Zagreb, Gunduličeva 23. Generalno zastopstvo za Bosno: ,Montanla' tehničko-komercialno poduzeče, SARAJEVO Kralja Petra ul. 9. 1 Aleksander Korenini naznanja v svojem, v imenu svojih otroAleksandra, Maksa, Pepeta, Erne in Karola in vseh ostal h sorodnikov pretužno vest, da je njega srčnoljubljena, nepozabna soproga in mamica, gospa Norijo Korenini soproga bančnega prokuriita preminula dne 8. III. 1927 po dolgi in mučni bolezni Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek, dne 10. marca 1927 ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti Aleksandrova cesta št 9 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 8 marca 1927. Globoko žalnfoči ostali, i Naša ljubljena nad vse dobra in skrbna mama, stara mama in sestra, gospa Uršula Komar roj. Novak je danes dop. previdena s tolažili sv vere v 73.1. starosti mirno izdihnila svojo blago du;o Pogreb blage pokojnice bo v četitek dne 10. marca ob 10. dop. u hiše žalosti na pokopališče Gomilsko. Zakl, dne 8. marca 1927.