Le processus de la planification lors de l'écriture en langue étrangere : la langue et la structure

francoski
slovenski

2007

letnik 47, številka 1

francoščina    tuji jeziki   pisno izražanje   pisno sporočanje   didaktika    metodika

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Predmet pričujočega članka je proces načrtovanja pri pisanju v tujem jeziku. Avtorica nadaljuje z raziskovanjem vpliva tipa besedila na razumevanje in tvorjenje besedila. Pri tvorjenju besedila v tujem jeziku ima načrtovanje pomembno vlogo; s konceptnim listom bi si moral avtor pripraviti vsaj dve stvari: potrebno besedišče (v pomoč bi bil zlasti konceptni list, pisan v ciljnem jeziku) in osnutek zgradbe besedila, ki ga namerava tvoriti. Zgradba besedila je odvisna tudi od besedilnega tipa, ki ga tvorcu besedila narekuje naslov. Avtorica izhaja iz korpusa 80 konceptnih listov, ki so jih v okviru državnega tekmovanja v znanju francoščine izdelali dijaki 3. letnika gimnazije - na naslove, ki so uvajali besedila treh različnih tipov: pripovedi, opise in utemeljevanja (sheme besedilnih tipov avtorica povzema po Adamu, 1997). Pri analizi sta zlasti izpostavljena dva vidika načrtovanja: uporabljeni jezik in struktura besedila, ki bo tvorjeno na osnovi konceptnega lista. Delovni hipotezi sta naslednji: - zaradi nezadostnega znanja francoščine je pričakovati konceptne liste v mešanici francoščine in materinščine; - tip besedila vpliva na strukturo koncepta. Glede na to, da pri branju dijaki bolje razpoznavajo pripovedi in opise, je shema teh dveh besedilnih tipov v konceptnih listih bolj očitna kot pri utemeljevanju. Analiza konceptnih listov pokaže, da je večina konceptnih listov pisana v materinščini in prva hipoteza ni potrjena. Tip besedila vpliva na zgradbo koncepta, saj dijaki, glede na naslov, uporabljajo različne načine načrtovanja. Besedilna zgradba je najbolj očitna pri konceptnih listih, pisanih na naslov opisnega tipa; naslov utemeljevalnega tipa pa pri načrtovanju ne povzroča več težav kot naslov pripovednega tipa. Druga hipoteza je torej delno potrjena. Avtorica sklene z ugotovitvijo, da je treba pri pisanju v razredu bolj vztrajati na procesu načrtovanja in pripravi konceptnega lista, ki lahko piscu pomaga pri učinkovitejšem tvorjenju besedila in mu prihrani čas.

10.06.2016