-----   254   -----
Dopisi.
Iz Pešta 25. julija. ^ — Evo, drage „Novice" politični program tako imenovane „liberalne levice" magjarske! Četvera so jej glavna vodila, ki se v izvirnem (magjarskem) jeziku tako-le glase: „1) Mindenek elott ohajtjuk, hogy az 1848-iki torvenyek — fuggetlen penz, kereskedelmi iigygyel, ondll6 magyar hadsereggel, — diplomatiai kiil-kčpviselettel, az alkotm&nyos on&ll&s minden egyebb va!6di biztositčkaival — helyre dllittas-sanak, az orsz&g teljes dllami fuggetlensčge a jelen Dynastia alatt visszaszereztessek. 2) Ohajtjuk ennek folyt&n, hogy az orsz&ggyules hat&skore mindazon ugy-ekre nčzve, melyekrol jelenleg lemondott, vissza dllit-tassek, e szerint a delegati6k, s kozos ministerium in-tezmenye megsziintessek, s hogy ezen 6hajt&sunk, cz6-lunk letesuljon, oda igyekezunk hatni, hogy a legkoze-lebb bekovetkezendo kčpviselo-v&lasztasokn&l azok jus-sanak tobbsegre, kik ezen elveknek t&ntorithatlan ko-vetoi. 3) P&rtolunk minden eszmet, mely a halad&si czčlnak, a szabadelviisegnek kifolydsa. 4) Ohajtjuk a meg meglevo kiv&lts&goknak megsziinteteset, teljes val-l&sszabads&got es a nemzetisčgi kerdeseknek szabadelvu irdnybani megold&s&t, es a szabadelviisegnek tokžletesen megfelelo belkorm&nyzatot." Prestavljena ta vodila v slovenski jezik se glasijo tako-le: 1) „Mi želimo, da
se postave od 1848. leta zopet ustanovijo s popolnoma neodvisnimi oddelki za vojaštvo, finance in kupčijstvo, s samostojno ogersko armado, z vnanjim diplomatičuim zastopom, in da v vsem pravo poroštvo dobimo za ustavno in državno samostojnost domovine naše podgo-spodstvom sedanje dinastije (vladine rodovine). 2) Mi želimo, da se oblast ogerskega državnega zbora v vseh zadevah, kterim se je zdaj odpovedal, zopet ustanovi, in da po takem prestanejo delegacije in pa skupno mi-nisterstvo. Da ta naš cilj in konec dosežemo, delali bomo na to, da v prihodnjih volitvah deželnih poslancev se volijo samo taki možje, kteri se nepremekljivo držijo teh načel. 3) Mi smo za vpeljavo vseh svobodnih pravil duševnega in gospodarskega napredka, in zato želimo 4), da se odpravijo vse zdaj še veljavne privilegije in predpravice, da so vse vere popolnoma svobodne, da se narodna vprašanja rešijo v duhu svobodnem in da se ustanovi dobro državno in pravosodno upravstvo, primerno demokratičnim (ljudoljubnim) zahtevam sedanjega časa."
Tako se glasi program levičnikov, ki so dozdaj še v manjščini ogerskega deželnega zbora. Al oni so odkritosrčni in razodevajo brez ovinkov, kar jim je pri srcu. Isto sicer namerava stranka Deakova, ki je zdaj večina zborova, pa ne kaže tega še očitno misle si po prislovici srbski: „vreme zna svačemu leka." Ali pa je levici magjarski z narodno ravnopravnostjo resnica, težko je verjeti, ker zgodovina ne ve še nič o tem, da bi kdaj bil Magjar kaki drugi narodnosti pravičen.
Iz Zagreba 1. avg. = Kakor pri vas na Slovenskem imate društvo sv. Mohora, ktero med ljudstvo daje podučnih in pošteno zabavnih knjig, tako društvo namerava se ustanoviti tudi kod nas v trojedni kraljevini pod imenom „društvo sv. Jeronima." Da to društvo ne ostane le prazna utopija, za to je zopet skrbel hrvaški naš mecen, preslavni biškup Strossmajer; velikodušno je v pismu, ki ga je priobčil „Kat. Listu, zagotovil društvu sv. Jeronima 2000 gold., 2000 v obligacijah zemljiščine odveze, in dokler ne položi vsega zneska, volja ga je vsako leto plačevati od njih odpadajoče obresti; zato je odboru brž poslal 100 gold. za letošnje leto. V tem pismu blagi gospod srčno svojo radost izreka o tem, da se ustanovi društvo, kteremu bo naloga, „da narodu u ruke pruže knjige valjane, knjige za njegovu kako materijalnu, tako i duševnu korist, oso-bito u ovo vrieme, kad sa svih stranah mnogi o tom rade, da se po našemu narodu sire knjige tudjinke, knjige čestoputa otrovne, i njegovu bitju neprijazne/'
Iz Gradca. {Akademija za kupčijstvo in obrtništvo,) Šolski letopis, ki ga je konec letošnjega šolskega leta izdala tukajšnja akademija za kupčijstvo in za obrtnijo, spričuje očitno, da ima ta šola veljavo pri kupcih in obrtnikih, ker od vseh krajev jej pošiljajo svoje sinove v poduk. Ima namreč učencev iz vseh dežel našega cesarstva, pa tudi iz tujih. Namen tej kupčijski in obrtniški akademii je omikovati z ukom in delom mla-denče, ki mislijo lotiti se v svojem življenji kupčije ali pa obrtnije. Mladeneč, ki pride iz spodnje realke ali pa iz spodnje gimnazije, uči se tukaj v 3 letih v vseh tistih potrebnih znanosti, ki jih mora znati, da ve dobro gospodariti bodi-si kupec ali pa obrtnik. Vstre-zati starišem in potrebam mladenčev v djanskem življenji ima akademija tako napravo, da si morejo izbrati poduk, kakoršnega kdo potrebuje, bodi-si uk za kupčijo posebno ali pa tudi za obrtnijo samo. Vsak učenec, stopivši v akademijo, plača 150 gold. šolskega denarja. — Po dovršeni šoli dobijo mladenči, kakor to z imenom pozvedamo iz šolskega sporočila, lahko službe v kupčijah ali obrtnijah. Priporočamo tedaj to akademijo   za  kupčijstvo   in obrtništvo vsakemu,   kdor želi
-----   255   -----
svojega kruha iskati pri kupčijstvu ali pa obrtništvu, pa tudi vsem, ki bi utegnili iskati takih praktičnih ukov na zgornjih realkah in pa tehniških šolah, pa jih najti ne morejo. Želeti pa je vendar pri tej akademiji to, da bi se mladenčem slovenske narodnosti tudi prilika dala učiti se kupčijske reči spisovati tudi slovenski, kakor se učijo nemščine, laščine, francoščine in angleščine, da — ako pridejo v štacune na slovenski zemlji, ne bojo slovenskih kramarjev, ki jim dajo lepe krajcarje skupiti, mučili z nemškimi ,,rechnungami" in nemškimi „briefi".
Drvanja na Staj, 30. julija. — Ljube „Novice", že mnogo let sem vaš hvaležen čitatelj; vas ne zabim nikoli, čeravno redko ktere vrstice dobite od moje strani, a znano je vam tudi, da se v politiko ne spuščam; samo kmetijsko napredovanje mi veselje dela; vendar danes ne morem si kaj, da ne bi nejevolje izrazil zarad tega, da so si slovenski domorodci, sploh Slovenci, in še celo naši slovenski časopisi navskriž. Žalibog! kamo kamo pridemo, ako je eden federalist, drugdvalist, tretji celo nemškutar ali še kak drugačen nemarnež, in kako to, da se ne premisli strašna škoda za naš narod? Nemški listi, naj si so še tako nasprotni, vendar vsi delajo za „Grossdeutschland"; kaj pa mi za Slovenijo? Zato vam prost deželan odkritosrčno nasproti kliče: Preljubi slovanski bratje! bodite edini; le složnost nas bode rešila. Vsak naj dela po svoji moči za blagor ljube domovine, in proklet naj je, kdor dom zatira! Tirjajmo vsi svoje pravice pod starodavnim geslom „vse za vero, dom in cesarja"! — Tukaj na nemški meji še posebno ljubimo mladež šolsko in se o šolskih praznikih njenega dohoda prav srčno veselimo. Naj tedaj prav iz srčnega sočutja do nje povem bridko stvar. Ne dalječ od todi je sinko slovenske krvi, jak in bister mladeneč; na veselje svojih skrbnih starišev se je več let pridno učil; le ena napaka ga je že v srednjih šolah od drugih tovaršev prav očitno ločila, namreč ta, da je tajil svoj slovenski rod; vkljub temu se je vendar bilo v viših šolah nadjati, da bo iz njega saj učen Nemec postal.   Al kaj se zgodi?    Namesti dohtarja — čujte! je
zdaj že neki markij,-------ne, ne, marker!   Zares ne
zastonj so stariši ubožali, in včeraj, ko so pri sv. Ani pokopali dva nesrečneža, ki ju je strela ubila, sem si mislil, zakaj si Bog takih nehvaležnežev ne izbira? — Zadosti o tem. Zdaj še malo besedic o letini. Po velikem snegu nam je mokra spomlad malo upanja da-vala, da bode leto rodovitno; vendar zdaj smo zadovoljni; rž je sicer lahka, al druga žita so precej lepa, tudi jarina; krompir pa gnjije in sadja ne bode veliko, samo slive (češplje) so prav rodovite, in po vinogradih je veselo mnogo lepega grozdja gledati. Ako sladko dozori, ne bomo ga sami pili, kakor lanski vrelec. Tudi sviloreja veselo napreduje; sviloreji posebno ugoden mora naš kraj biti, ker že več let zaporedoma zdrave svilode redimo in lepe galete pridelujemo. Da bi nam le murb ne manjkalo, in želel bi Slovencem zdravega semena za izrejo težkih galet. Pripravljenega je blizo 200 unč; naj se oglasi, kdor ga želi. Posebno slavni kmetijski družbi bi ga priporočal raje, kakor da gre v tujo laško deželo; vendar me tudi to veseli, da tudi od vseh laških strani se mi naznanja, da je lani jim poslano seme zdravo bilo, kar mi^potrjujejo pisma iz Vidma, Kormina, Gorice, Tomina, Crnič itd. *)
Jakopič.
Velika Nedelja 24. julija. 3 — Lepa narodna veselica pri gosp. Stvegerju v Ormužu nas je zopet do
*) Prejeli smo denar in ga dali na obe mesti, pa tudi seme družbi kmetijski, ki se Vam v imenu svilorejcev, kterim se bode darovalo, srčno zahvaluje.                                                       Vred.
živega prepričala, da se naš narod čedalje bolj izbuja iz predolgega spanja in da spoznavati začenja, da se le na narodni podlagi izobraževati more. Veselica je bila izvrstna. Vrlemu pevskemu društvu iz Ljutomera gre čast in hvala, da je zdaj v Ormužu kakor pri Veliki Nedelji in v Središču s svojimi milimi narodnimi pesmami ljudstvo razveseljevalo. Želeti je, da bi se ustanovilo veliko enacih pevskih društev. Lepa pesem je božji dar; ona je ceniti nad srebrom in zlatom; — lepa pesem budi, opominja in svari srce in čut; petje je prirojeno posebno slovenskemu narodu. Mati, zibaje dete, prepeva mile pesmice, otrok pri igrači, pastir in pastarica na paši, kmet na polji, rokodelec pri svojem poslu, si delajo veselje z blagimi pesmami. In to je pravo in lepo. Nadjali smo se k ormužki veselici našega deželnega poslanca gosp. dr. M. Prelog-a; namesti njega pa nam je došel prijazen listek, al žalibog, še le v pondeljek (20. t. m.); tedaj „post festum". Ker ga je namenil v Ormužu zbranemu narodu, ki pa ga v skupščini ni mogel slišati, naj ga slavne „Novice" blagovolijo natisniti. Glasil se je od besede do besede tako-le : „Slavno društvo! Prečastiti rojaki! Čeravno, po neodstranljivih poslih zadržan, se ne morem osebno udeležiti Vaše lepe narodne veselice, vendar sem pri Vas v duhu. V duhu Vas vidim zbranih veliko množino, čujem pevati lepe slovanske pesme, čujem pod-učivne govore marsikterega navdušenega rodoljuba, in ko vse to v duhu vidim in čujem, prihaja mi prav težko pri srcu, da ne morem biti pri Vas, da bi Vam namreč ustmeno povedal, kako zelo Vas ljubim, namreč kakor prave svoje brate, da bi Vam povedal, kako je vsa moja vesdajna delavnost namenjena samo Vaši koristi in sploh koristi slavnega našega naroda; da bi Vam povedal, kako zelo me veseli, da ste se tudi Vi, dragi bratje ormužke okolice, zbudili in začeli delati na polju narodnosti, da bi Vam povedal, kako sila je potrebno skupno delovanje nas vseh, kako sila nam je potrebno, da popolnoma občutimo svojo narodnost, da spoznamo, da hočemo biti verni delavni sini naše matere „Slave" in da je ne zapustimo, če bi se nam tudi grozil celi svet in vse peklenske moči, da bi Vam rekel: „Bratje ne udajmo se!" ampak marljivo in zaupno se zbirajmo okoli naše matere „Slave", saj morajo dojti spet boljši in lepši časi za nas! To in še marsikaj ednakega bi Vam povedal. Povedal pa bi Vam tudi, kako sila je potrebno, da napredujemo v vsem potrebnim, da ne zaostanemo za našimi sosedi. Kako potrebna nam je politična omika, in kako zelo potrebna omika v gospodarstvu. Predragi bratje, ne zamerite mi, če moram reči, da smo v gospodarstvu proti drugim narodom zelo zaostali,^posebno za Bolgijanci, Angleži, Francozi in Nemci. Ce bi mi naša zemljišča tako dobro obdelavali, kakor imenovani narodi, gotovo bi si desetkrat več pridelali, kakor si pridelamo zdaj. Najbolj smo zaostali v drevoreji, živinoreji in vrtnarstvu sploh, pa tudi vinoreja še pri nas zelo peša. Ce bi se vse to povzdignilo na ono stopinjo kulture, na kteri je v imenovanih deželah, kako neizmerno mnogo lepega blaga bi si pridelali! Da pa se gospodarstvo sploh pri nas povzdigne, pred vsem drugim nam je potrebno dobrih kmetijskih šol in na dalje dobrih kmetijskih knjig in časnikov, z besedo: potrebno nam je učenja, in sicer prav marljivega učenja. Ce hočemo tedaj napredovati in si svoje stanje zboljšati, moramo prav marljivo brati gospodarske knjige in časnike in ko najhitreje in nepopustljivo zahtevati, da se nam na-
Eravijo dobre slovenske kmetijske šole. — Res je, da metje ne vedo potov, po kterih bi to dosegli; dolžnost je tedaj onih, ktere so si izbrali za svoje zastopnike v deželnem zboru, da jim te zelo potrebne stvari
-----   256   -----
priskrbijo. — Pa tudi oni ne bodo brez Vas vsega tega lahko dosegli, ker jih je premalo, da bi jim bila zmaga gotova; potrebno je tedaj silno, da je ljudstvo s prošnjami do deželnega zbora podpira in tudi samo zahteva. Skupno delovanje nam je potrebno, če hočemo kaj dobiti. Držimo se zato- pregovora: „Vsak za vse, vsi pa za vsakega". — Vse pa za vero, domovino in cesarja! To naj bo naše g§slo. Živili vsi slovenski rodoljubi, živila naša domovina!"
Iz Velikovca na Koroškem 28. julija. / — Pri nas se bo vendar le napravila telegrafična štacija, ako-ravno vsa ta reč polževo pot gre. Pa saj naše geslo je vselej bilo: „Le počasno naprej." Pa tudi še druge reči se tu na noge spravljajo, namreč telovadsko društvo in pa pomočno društvo pri ognju. Poslednja naprava bila bi posebne hvale vredna; želeti je le, da vse ne zaspi, kakor se rado godi pri enacih prilikah. Občina se je v ta namen naprosila, naj si Metzovo gasilnico kupi, kakor jo imajo v Celovcu in Beljaku; al v zadnji seji županije naše je bilo sklenjeno, da se stare dve gasilnici tako prenaredite, da boste ugodni svojemu namenu, ker Metzova je predraga. — Unidan je v naši okolici strela v neko kmetiško hišo vdarila; v kratkem je vse pogorelo. — Z letino smo še dosti zadovoljni, akoravno ni taka, kakor smo je pričakovali. Turšica kaže prav lepo, sadja, posebno hrušek, bo pa le malo*
Iz Ljubljane. Po sklepu Njih Veličanstva od 28. julija je deželni poslanec gosp. Peter Kozler za namestnika deželnega poglavarja kranjskega imenovan. — Ker je v ustavnih deželah čisto naravno, da se glavarji deželnih zborov imenujejo iz one stranke, ki je večina zborova, zato je celo smešno, kar blodijo čenče nemšku-tarske po mestu, da so bili nositelji glasovite „adrese" tako „milostljivi", da so ministru na Dunaji oni priporočali imenovanega namestnika in da to je zdalo!
— (V poslednji seji odbora kmetijske družbe) pod predsedstvom mestnega župana dr. Coste je med drugim poročal dr. Jan. Bleiweis o odpisu c. k. ministerstva za kmetijstvo, po kterem družbina prošnja za prodajo živinske soli ni bila uslišana; — o vprašanji c. k. deželne vlade: ali je kmetijska družba za to, da se v Ribnici ustanovi štacija za cesarske žebce, je poročal, naj odbor nasvetuje to napravo; odbor je enoglasno pritrdil. — Odbornik Schollmajer je kazal seme indige, ki ga je prejel od tajnika zagrebške trgovske zbornice g. Devide-a; odbor sklene, naj se zahvala izreče gospodu darovalcu in o pridelovanji indige poroča v prihodnjem občnem zboru družbe kmetijske. Ker se po časnikih bere, da ima kranjska dežela za povzdigo svil o reje od c. kr. ministerstva prejeti le 300 gold., zato je po predlogu Schollmajerjevem odbor sklenil, mi-nisterstvo prositi, naj kranjski deželi, kjer so cel6 kmetici začeli se tako marljivo vkvarjati z rejo murb in svilnih črvičev, se dovoli veča podpora. — V tej seji je bil gosp. Anton Muha mlajši, posestnik v Lokvi, za družbenika izvoljen.
— C. k. deželna vlada je z odpisom 28. dne t. m. štev. 4746, ukazala mestnemu magistratu, naj naznani predstojništvu društva „Sokola" vsled njegove vloge naslednje priopombe : „Po načelih ravnopravnosti jezikov so c. kr. gosposke te dežele vedno pripravljene na vse vloge, po strankah v slovenskem jeziku podane, izdajati odloke, ki se njih dotiČejo, v istem jeziku, pa tudi zadostovati željam po kaki drugi poti izraženim, da bi se uradni odpravek izdal v deželnem jeziku, čeravno bi meje prave potrebe presegale. Zatoraj tudi v nazočem primerljeji ni nobenega zadržka ,   da  bi se tukajšnemu odpisu od 26. dne u. m.,
štev. 3578,   in njegovim prilogam ne pridala slovenska prestava/'    Nam so te priopombe (?) celo nejasne.
—  Pravila narodnega političinega društva v Ljubljani je dovolila c. k. deželna vlada.
—  Prostovoljnih doneskov za ustanovitev mestne godbe se je že toliko nabralo, da je zagotovljena ta mestna naprava, po kteri se že več let glasijo želje in je zdaj bil ugoden čas za-njo, ker je bivšega kapelnika c. kr. muzične kapele topničarske volja prevzeti vodi-teljstvo mestne godbe in so se tudi glasbeni instrumenti ceno kupiti dali.
—  „Triglav" piše, da konečna obravnava tiskarne pravde, v kteri društvo „Sokola" toži dunajsko „Pres8o'(, je odločena na 14. dan t. m. pri c kr. deželni sodniji dunajski.
—  SI. vredništvo „Zgodnje Danice" je od sv. Očeta 11. julija prejelo lepo zahvalno in pohvalno pismo za nabiranje darov in sploh iskreno delovanje za katoliška vero.
—  Nauk za babice kranjske v slovenskem jeziku se za prihodnje šolsko leto začne 1. oktobra 1. L Ženske, ki želijo štipendije z 52 gold. 50 kr. in povračilo popotnih stroškov, naj do 25. dne tega meseca pismeno prošnjo vložijo svoji c. k. okrajni gosposki.
—   (Slovenskim dijakom visocih Šol.) Bratje! Vimenu svete ljubavi, ki jo gojimo do tužne naše matere, v imenu sreče, ki jo vsi želimo našemu narodu in v imenu dolžnosti, ki jih imamo do domovine, vabimo in pozivamo Vas, bratje, da racite iz vseh krajev mile Slovenije vsi priti 12. avgusta v Ljubljano k občnemu dijaškemu shodu. Vabijo se zla3ti tudi gimnazijski abi-turienti. Program naš je brati v dotičnih dopisih po vseh slovenskih in Slovencem prijaznih nemških časnikih. Zbor bode 14. avgusta ob 10. uri dopoldne v ljubljanski čitalnici. Zberemo pa se isti dan od 7. do 8. ure pri Žibertu (Vodniku) v gornji Šiški. Božja pomoč!                                         Osnovalni odbor.
—  (Poziv.) Kdor izmed slovenskih dijakov se želi udeležiti dijaškega shoda v Ljubljani, naj blagovoli naznaniti naj dalje do 13. avgusta svoje ime pod naslovom „F. O. poste restante v Ljubljani."
Osnovalni odbor.
—  (Prošnja do slovenskih pisateljev.) Ker nameravam sestaviti pregled vseh slovenskih glediških iger — izvirnih ali prestavljenih na slovenski jezik — prosim vse pisatelje, kteri imajo kako igro v rokopisu, da mi blagovole naznaniti popolni naslov igre do 15. avgusta tega leta, da se more vvrstiti v ta pregled.
V Ljubljani 4. avgusta 1868.
Josip Nolli, odbornik dram. društva.
—   Dunajski in graški časniki pišejo , da turnarji na Stajarskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem nameravajo med seboj v zvezo „Gauver-band" stopiti in da so v tem smislu osnovali društvena pravila ter jih predložili ministerstvu notranjih oprav. Ministerstvo je na to c. kr. deželnemu glavarstvu v Gradcu odpisalo, da samo po sebi nima nič zoper tak „Gauverband" nemških turnarjev, le to se mu čudno zdi, da ta zveza, morebiti brez namena, po predloženem načrtu §§. 1. in 4. obsega samo Nemce, tedaj se društvu daje naroden in po takem političen peč&t; to pa po §. 35. društvenih postav ni pripuščeno. Pravila so jim tedaj prišla nazaj, da se prenaredijo po teh opazkah. — Prenarejena pravila bodo po takem sicer v besedi drugačna, jedro jim ostane isto. Zdaj pa saj vemo, kar se je tolikrat tajilo, da je tukajšnji „turn-verein" nemški in ne simpliciter ljubljanski.
— (Čudna učenost.) „Danica" piše: „Po mestu malik leti, češ, da je pri zrelotni preskušnji profesor povestničar (g. Heinrich) vprašal učenca: Warum hat
-----   257   —
die Vorsehung die Tiirken nach Europa ge-fiihrt? Učenec premišljuje, in profesor mu pomaga: No, ware sonst der Protestantismus zu seiner gesetz-lichen Anerkennung gekommen? O. Nein. — Professor: Also sehen Sie; daru m! — Ist aber die Greschiehte uber Peter von Amiens wahr? O. Nein. — Prof.: Es ist nur eine Fabel itd. — To se je neki vpričo duhovnega šolskega svetovalca (gosp. dr. Jarca) govorilo. Da sta oba učena gospoda v tem ene misli, bilo bi pregrešno misliti." Je li to maslo hvalisane nemške kulture za našo gimnazijo?
—  (Dopisniku D,  viz dolenje Kranjske" v vSlov. Narodu") je drago bilo mahniti tudi  po „ Novicah"  in brati jim levite o tem in unem.    Povod temu, da si je iskreni rodoljub jetra svoja   olajšal  žolča,   dala   mu je »zastavica"   v našem 26. in 27. listu.    Ko bi gosp. dopisnik vedel, kaj je odvrnila in kaj dosegla ona naša »zastavica", gotovo bi „Novicam" ne bil tako „prebritke sulice" v prsi sunil, da niso več ,,toliko slavne", kakor jo jim  je   v  svoji ,,rešitvi zastavice"!    Ker pa ne gre, da bi   „Novice*'   rešitev   „zastavice"   v  27.  listu  pred svetom razkladale,   prosimo gosp. dopisnika „iz dolenje Kranjske", naj se potrudi do nas, da mu povemo, kar v svojem kotiču ne ve, in nadjamo se, da bode skesan na svoje prsi trkal:  „mea culpa,  mea maxima culpa." V obče nas   nikakor ni volja spuščati se v pričkanje z domačimi  časniki  in   domačega umazanega perila prati pred svetom,   da saj po  svoji krivdi ne prikladamo tistim,   kterim  je   prav   srčno  mazilo,   da  morejo reči: „evo,   kako  se   koljejo  med   seboj!"    „Novice"  so od nekdaj  imele  visi  namen  kakor  s škandalom iskati si bralcev in naročnikov,  in tega vodila se bojo dosledno držale,  dokler bodo.    „Novice" — hvala  temu vodilu! — so ravno po njem dosegle toliko veljavo, da dve, tri vrstice več vspeha imajo na desno in levo,   kakor cele strani druzih ,,debelih" spiskov. Ako tudi o tem hočete dokazov,   pridite do nas,   gospodine,   in povedali vam bomo marsikaj. — Kar pa se tiče zgodovinskega Vašega razkladanja   o   „notranji   Avstriji",   o „kraljestvu   ilirskem" itd.,   prosimo Vas,   da  se  potrudite „Novičine" liste poslednjih let prebirati   in gotovo  ne  bote iz mrtvila klicali niti „Innerosterreich-a", v kterem Slovenec gotovo pogine,   niti „kraljestva ilirskega",  ki bi bil le nesrečen dvalizem za Slovence. Nam Slovencem, žalibog! »zgodovinsko pravo" ni nikakoršne pogače peklo kakor našim bratom  Cehom,   zato   kaže   malo  zrele politike, kdor se vstopa na isto podlago, na kteri po pravu zgo- , dovinskem stoje Cehi.    „Novice" še  danes  nimajo  nič preklicevati,   kar so trdile svoje dni  in  še danes jim je dvalizem to,   kar jim je nekdaj bil — nesreča Avstriji, in o tem so gotovo vsi naši rodoljubni zastopniki v deželnih zborih in v državnem zboru iste misli. Sicer pa tudi „Novice", kakor nobeden,   ki  očitno dela pred svetom,  niso tako tesnega srca,   da  bi se ne podvrgle kritiko vanju, al to more in mora zahtevati vsak, kdor se poštenega čuti, da mu vsak zakotnež ne podtika sebičnih namenov, podkupljenja in kakorkoli se tiste nesramne psovke imenujejo, ktere je „iznajdel" nekdanji vrednik „Zuk.", pa je v očitni pravdi na laži ostal. „Est modus in rebus, sunt certi denique fines" — to je meja, na kteri se ubije hudobno natolcevanje. In temu  mora  konec biti!    Kdor ima dokaze zoper tega ali unega za Leskovko „ta je prva" —  naj stopi ž njimi na dan, da poznamo podkupljence; kdor pa dokazov nima,   naj brzda svoje rodoljubje,  ki mu raznaša srce,  ker ne gre vse kakor  bi  on in mi radi, da se ne pregreši  o takih psovkah! Poštenje je svetinja,  ktere se  ne  sme  dotakniti tolovajska roka,   in pravilo: „calumniare audacter semper aliquid manet" — je vražje početje.
V ta odgovor prisilil nas je „Slov. Nar." dopisnik. Ako se ne loti nase časti, ne bomo mu več odgovarjali , naj piše kar koli hoče; mirne vesti prepuščamo razsodbo treznim bralcem, kterih je mnogo več na svetu kakor strastnih; tudi „Novic" ni nikoli volja bila in tudi danes ni prepirati se, da se ne bode po pravici reklo:   ,,Novi časniki — novi prepiri!"
— Ravnokar je prejela čitalnica naša od rodoljubnega gospoda trgovca A. C. Fabiani-a in gospe njegove prekrasni sliki Slovenca in Slovenke okolice tržaške v znamenje, „da tudi na bregovih jadranskega morja živo bijejo srca za blagor, srečo in slavo slovenskega naroda." Mi pa kličemo rodoljubnim dari-teljem: slava!