boto 214. julija 1897 88. številka. (T Trsta, T ■•boto »jutra) dne 24. julija 1897.) Tečaj XXII. „BIDIIVOBT4* liktjt po trikrat na teden v ieatlh tadanjih ob tovhlh, č««p«fcih in nobotfth. Z jutranje iidanje ii-kaja ob 6. ari zjutraj, veferno pa ob 7. ari ve4er. — Obojno ladanje stane t ta leden meno . (. 1.—, izven Avitrfjs 1-50 ■a tri maseo. . . 3.— , , • 4.50 ■a pol leta ... 6.- , • m leto , 18— NotIiIii Je plačevati aapre] ■• uritki krti priložene aereonlae M apriva ae •ilra. Posamične številke ae dobivajo t pro-dojalnic&b tobakca v lrmtu po S nvft. izven Trnta po 41 nvd. EDINOST Oglasi M raftune po lorlfn v petitu; k naslove s debeliaal irkami ae plačaj« prostor, kolikor obsega navadnih vrst!-! Poslana, osmrtnice in javne zahvale, fin* naći oglasi itd. ae rafiuuaju po pogodbi. Vai dopiai naj se poSiljajo uredništvu ulica Caserma it. 13. Vnako pismo mor& biti frankovano, ker nefrankovana ae «* ■prejemajo. Rokopiai ae ne vra&ajo. Naeoinino, reklamacije in oglaae apre-jema upravnlitvo ulica Molino pio-eolo hit. 8, II. nadBt. Naroftnino in oglase jo plačevati loco Trst. Odprte rekln«.* olj* 10 p'oats poštnine. 61 k«. »tfr edinosti /e mm'*. Občni zbor Stoli«, društva .Bdlnoat1 dne 18. julija 1896. (D»lje) Državni poslanec Vekoslav Spinčić je zaključil svoj govor : Kako se postopa z nami, to nam kaže eklatantno uprav naš volovski okraj. Tema okraju načeloje Slovenec. Tan prebivajo skoro izključno Slovenci in Hrvatje in tudi tam, goapdda moja, se moramo mi boriti za našo narodno stvar. Tudi v tem okraju, kjer bira le 700 Italijanov, ki pa vsi brez izjeme govore slovensko ali hrvatsko, če tako zahteva njihova korist, tudi v tem okraju, ■kjer je poleg 35 000 Hrvatov in Slovencev, le 700 Italijanov, nraduje in piše se vse v blaženi italijanščini. Kaj hočete več 1 (Vskliki: Žalostno !) Drug žalosten dokaz o naših neznosnih razmerah, o zatiranju naše stvari, imamo t občini Pomjanski. Tja se pošilja načelnikom občine upravitelj, ki ne pozna veliko, ali pa morda nič slovenski. Občina pa je izključno slovenska. Vsa uprava je v rokah najhujšega razsajalca proti nam Hrvatom in Slovencem! (Klici: Škandal!) Spomnite se dogodkov zadnjih časov. Kako se je postopalo z napadalci na nas hrvatske in slovenske poslance, z napadalci na slovenske in hrvatske duhovnike, z napadalci na naše ljudstvo sploh?! Primerjajte ta postopanja s postopanjem proti našemu ljudstvu, kjer-koli se je isto uprlo svojim tlačiteljera in zatiralcem, in sodbo si naredite lahko sami. Primerjajte : kako se postopa "proti nam, vedno zvestim in lojalnim Slovanom, in kako pa proti onim, ki vedno rujejo proti državi in ustavi! Ne treba, da vam govorim določneje, saj veste dobro sami vse to. (Ploskanje. Klici: Vemo in čutimo!) Jaz se svoje strani vam hočem navesti tu neko poročilo iz leta 1895., katero je priobčil ofl-cijozni, vladnim krogom blizu stoječi .Fremden- blatt", ko je bila vlada prisiljena razpustiti dež. zbor isterski, meseca januvarja istega leta. Rečeni list je pisal tako-le o omenjeni priliki: (Tu je govornik navel najprej nemški izvirnik in ga je potem prevel na slovenski): .Vlada ne vzema pravic Italijanom, ali ona noče, da bi jih oni jemali drugim. Preziranje Hrvatov in Slovencev je preziranje pravic drngih. Italijani bo intolerantni, hoteli bi vzeti drugim mogočnost sosednega obstanka. Ne spoštujejo pravic druzih narodov. Ako kdo ne stori tega, potem se ni čuditi, da je avstrijska vlada razpustila zbor, da brani avtonomijo drugih. Italijani se ne bore za svoje pravice, ampak za to, da bodo Hrvati in Slovenci brez pravic; njihova politika ni niti avstrijska*. Tako je pisal uradni list. No, in kaj se je zgodilo potem? Prišli smo v deželni zbor; in čeravno je Njegovo Veličanstvo uničilo sklep, da bi bil samo laški jezik zborovalni jezik in je s tem pokazalo, da ima tndi hrvatski oziroma slovenski jezik v deželnem zboru isto veljavo, vendar je predsednik zbornice, ko je moj drug dr. Dinko Trinajstid govoril hrvatski, zavrnil istega: „la parli la lingua della Dieta...." Česa si morete misliti še hujšega? Tako teptaj© nasilni Italijani tudi najviše odredbe!! Dobili so odločen ukaz, da v zbornici istrski ni samo italijanski jezik zborovalni jezik, ampak tudi slovenski in hrvatski. Ukaz jim je prišel z Najvišega mesta, a vendar se oni niso brigali za to in predsednik je, kakor že rečeno, zavrnil hrvatskega poslanca, da mora govoriti v laškem jeziku, kateri da je izključni jezik zbornice! In kako se je postopalo z nami o volitvah, ko je bil razpuščen deželni zbor? Tudi o teh volitvah se je pač delala marsikatera zadrega raznim kandidatom hrvatskega in slovenskega naroda, a proti Italijanom, to je istim gospodom, ki so drzno prezirali Najviše odloke, se ni mignilo niti s prstom. Tako se je postopalo takrat, ko je omenjeni PODLISTEK Fromoot mlajši & Risler starši. 149 roman. — Francoski spiRal Alphonse Daudet, preložil Al. B. — V obednioi sta še dolgo sedela skupaj brat in sestra, ter se raagovarjala tiho. Planus je pripovedoval grozni nocojšnji dogodek — sestanek s Si donijo Lahko si je misliti, kolikokrat so se slišali vzkliki: .Oh, te ženske!* — „Oh, ti moški!" Ko so bila slednjič skrbno zaklenjena vrtna vrata in iz njih vzet ključ, šla je gospodičina Pl&nusova gori v svojo sobo. Žiga pa si je priredil v stran-Bki sobi, kolikor se je ravno dalo. Okrog polunoči je blagajnika nenadoma vzbudila sestra, ki ga je klicala poluglasno, strahoma : .Gospod Planus... moj brat!" „Kaj pa je ?" aAli nisi nič slišal?" .Ne!... kaj pa?" „To je bilo grozne... kakor bi bil nekdo težko vzdihnil, zastokal... a tako težko, tako žalostno!... Prihajalo je od spodaj, iz tvojb sobe..." Poslušala sta; dež je lil na velo listje s čudnim šumenjem, ki na kmetih vzbuja čutstvo popolne ob&melosti in puščobe. „To je bil veter!« je rekel Planus. „Ne, ne! veter ni bil... tiho, čaj!" Skozi vršenje nevihte je prihajal gori k njima tožen glas... ihtenje in težko izgovorjeno ime: „Fran, Fran!" Grozno, obupno 1 Ko je Kristus na križu proti tihemu nebu poslal obupni, groze polni klic: „Eli, eli, lama a-sabathani!" tedaj so morali okoli stoječi občutiti tak strah, kakoršen se je zdajci lotil poslušajoče gospodičine Planusove. .Mene je strah", je šepetala; .kaj, ke bi ti pogledal..." ,Ne, ne, boljše je, da ga pustiva pri miru... Na brata misli... Siromak!... Ta misel potolaži ga še najbolj". Na to je zopet zaspal stari blagajnik. Drugo jutro se je vzbudil kakor navadno, ko se je iz sosednjih utrdb slišala budnica ; kajti mala, od vojašnice obkoljena hišica se je čez dan v vsem ravuala po vojaških znamenjih. Sestra, ki je bila že ustala, je krmila perutnino; ko je ugledala Žigo, mu je naglo prišla nasproti. ,To je čudno", je rekla; iz Rislerjeve sobe ni čuti nikakega Šuma, dasi je okno odprto do kraja. Osupel je šel Žiga do prijateljevih vrat in potrkal. .Risler! Risler!" Zaklical je nekako plašno. nradni časopis na označeni način pisal o naših odnošajih t! Neverjetno se mora človeku zdeti to, ali je resnično. Italijani so si dovoljevali vse, kakor je že povdarjal g. predsednik s kratkimi besedami: .osar tutto" 1 Zaključujem: mi si moramo izerpiti primeren nauk: kakor oni, tako mi t Bodimo odločni v boju za svoj obstanek____ (Zaključnih besed nismo mogli zabeležiti, kajti zagromelo je po dvorani viharne i a ploskanja in Živio-klicev posl. Spinčiću. — Govorniku so čestitali in stiskali roko od mnogih strani.) Predsednik: Čuli ste izborni gevor našega poslanca Spinčiča. V imenu političnega društva izrekam mu jaz prisrčno zahvalo na toli lepem poročilu. Uverjen sem, da se vsi strinjate z men&j v tem. Najbolji dokaz temu je Vase živahno odobravanje in pritrjevanje, katerim ste spremljali njegov govor. Ako želi kdo kakega pojasnila, naj se oglasi za besedo in g. državni poslanec ustreže rad vsakomur. Zborovalec R a ž e m: Naj bi g. državni poslanec vprašal na Dunaju grofa Badenija, če so mu znani odnošaji naši; da-li mu je znano, da se ljudje, ki povprašujejo po slovenskih tiskovinah na tukajšnjem poštnem uradu, pošiljajo v Ljubljano?! Spinčid: To spada v področje trgovinskega ministerstva. Mi smo že večkrat pretreso-vali v državnem zboru naše poštne razmere; najbolje je, da vsakdo zapiše sleherni tak slučaj in sporoči o njem v katere-koli novine. Kadar bode zopet polna vreča takih slučajev, pa jo.izpraznemo o primerni priliki. Zborovalec Zlobec: Jaz bi rad vedel, kedsj kaj ukrene slavna vlada, da se slovenski delavci ne bodo odpuščali z dela, če Be poslužujejo ivojega materinega jezika, kar se je zgodilo pred kratkim jednemu tramvajskemu kočijažu. Go-voril je slovensko, in koj je prinesel razupiti „II „Risler t ali si notri? ali se spiš?" Nikakega odgovora. Odprl je vrata. V sobi je bilo mrzlo.. Nočua vlažnost je morala priti vanjo. O prvem pogledu na posteljo je Planus rekel sam pri sebi: „Še legel ni", kajti odeja je bila nedotaknjena in razne posameznosti so pričale o prečuti noči, polni bolestne razburjenosti : kadeča se svetilnica, katero je bil pozabil ugasniti, steklenica za vodo, katero je bil izpraznil v mrzlični žeji nespečnosti. Najbolj pa je bla-gajuika prestrašilo to, da je našel do kraja odprt predal omare, v kateri je hranil pismo in zsvitek prijateljev. Pisma ni bilo več tu; v zavitku, ki je bil tudi odprt, ie bila slika Sidonije kakor petnajstletne deklice. V svojem do pod brade šolajočem oblačilen, s svojimi v sredi razčesanimi kodrastimi lastni, z nerodnim držanjem na pol odraslega o-troka prejšnja Chdbeova malička, učenka gospodičine Le Mire, kar nič ni bila podobna sedanji Si-doniji; ravno zato pa je bil Risler shranil sličico ne kakor spomin na svojo ženo, marveč na „maličko". Žiga je bil silno preplašen. .Jaz sem kriv,..! je dejal sam pri sebi; „moral bi bil ključ vzeti ven. A kako naj bi bil slutil, da še vedno misli nanjo... kolikokrat mi je prisegel, da te ženske zanj ni več na svetu*. (Pride Še.) Piccolo* notico, zahtevajočo, da naj se take osebe odpravljajo iz službe. In res je takoj sledila odpoved in reve&Slovenec moral je zaradi svojega Materinskega jezika zapnstiti službo; prišel je ob svoj krnh. Predsednik: V ten ociru ne moreno sahtevati od vlade, da bi ščitila delavce, ki so ▼ složbi privatnih podjetnikov. Tramwaj je, kakor veste, privatno podjetje, a vlada nima moči do privatnega delodajalca. Želi morda še kdo kakega pojasnila ? Za besedo se je oglasil deželni poslanec istrski, veleč. g. K o m p a r e. (Navdušeni živio-klici so douuii govorniku v pozdrav.) Poslanec K o ua p a r e : Častita gospoda 1 Prinašam vam iskren pozdrav iz zapadne Istre, •dkoder seta prišel danes deloma peš. Ne bodem se oziral daleč nazaj. Jaz sem še le 2 leti deželni poslanec in se prej nisem mogel baviti toliko s politiko. A vendar moram reči, da sem se stališča očividca opazoval in videl marsikaj, kar moram kritikovati. V Istri, to veste vi ▼si, nimamo nobenih šol, nimamo ljudskega šolstva T našem jeziku. Masa ljudstva našega je čisto priprosta. V Istri imamo jako malo inteligence in vsa inteligenca je pri nas naporno napeta, preobložena z narodnim delom. Med vsemi avstrijskimi ministerstvi vpoite-valo je zlasti ministerstvo koalicije takozvano »posestno stauje", to je; kar imajo narodi sedaj ▼ svoji posesti, to naj bi jim ostalo tudi nadalje 1 Italijani se nikakor niso držali tega načela, ampak segali so po pravicah druzih jim sosednih narodov, Hrvatov in Slovencev. Tu doli v Istri ni več vse tako, kakor je bilo nekdaj; mnogo se je že spremenilo, a v s e v prid 11 a 1 i j a u o m. Ko so Italijani, to je Benečani, zasedli Istro, tedaj so gledali na to, da njihovi krilati lev razširi svoje tace po vsej zapadni Istri. Naši kmetje so težko občutili to pod-jarmljenje, bili so varaui, niso se jim izpolnile dane obljube. A jeduega pa Benečani vendar niso jemali podjarmljenim narodom: narodnega jezika jim niso jemali! Italijani so si kmalu zagotovili trdna tla, izpodrivajo povsodi svoje sosede Hrvate in Slovence in ne meneči se za posestno stanje. ' Minolega leta se je zgodilo, da je prišel z > Dunaja v Istro njegova ekscelenca grof Badeni. Priprosti kmetje so že takra ugibali med sabo: to vse skupaj ne bode nič. In prav so imeli 1 i Mi smo še vedno tam, kjer smo bili poprej, preduv j« vk^v luuCu gr.,f Badeni videl našo Istre. Ko so naši dežrlani ob obali Adrije hoteli po-idraviti grefa Badenija, tedaj so že poskrbeli i nekje, da bi grofu Badeniju ne prišli na uho slovenski „živio", da bi se ne prepričal sam, da tudi ob obalih Adrije bivajo Hrvatje in Slovenci. Le ta in tam ae nam je posrečilo pozdraviti ga sč svojim »živio*. In grof Badeni se je menda Čudil, od kodi te pozdravljajoče slovenske množice, ko j se ga je vendar informiralo, da tu doli ob obali * bivajo izključno Italijani. Mi smo sklepali že te- j daj, da nas malo dobrega čaka od tega potovanja. \ In nismo se motili. Naj bi bil grof Badeni pri avoji ministerski mizi na Dunaju raje vzel v roke kak repertorij; tam bi bil videl, koliko je na Pri- ( morskem Slovencev. V to mu pač ni trebalo vo- j liti se šele in truditi čez Trbiž po vsej Goriški, ! ▼ Trst in po Istri. Jaz ne vem, kak utis je vzel ) iz Istre seboj ekscelenca grof Badeni, ali to vem — in to moram povdarjati še enkrat — da v Istri smo tam, kjer smo bili poprej vzlic vsemu potovanju grofa Badenija. Zatem smo prirejali shode v Šmarjah, v Mu-rezigah itd. Prišle so državnozborske volitve; nadejali smo se zmage. Šli smo na volišče z dobro nado, a kamor smo prišli, ustavljal nas je klic: aHalt, wer da 1* Posestno stanje I Nazaj da, naprej ne! (Viharno odobravanje. Klici: Lepe razmere to 1) Že iz tega sklepamo lahko, kako je naše po-loženje. Obupno je, toda naš narod v Istri ni obupal. Vršil je svojo dolžnost, boril se je junaški. Celo najizobraženeji narod, narod z dovršeno šolsko omiko, ne bi mogel postopati bolj kompaktno in solidarno, nego je postopal naš narod v Istri; in na tem je zahvaliti v prvi vrsti voditelje naše, sosebno dična poslanca dra. Laginjo in Spinčlča. (Tu je sledila zopet ganljiva ovacija Spinčiču.) Gospoda mojal Jaa se bojim, da utegne priti še _ neff° j« ono, kar smo le prebili. In vprašanje je, da li hotoimo imeli »e 4fc»ko *oči, da bo-demo mogli srečno prebiti še jeden tak naval od strani lUliflrtiov ob dosedanji — recimo trto, da ne rečemo tajdega — nedobrohotnosti vlade. Najhujše zlo pa je, ako ae demoralizuje naš narod. Ako bi naš narod zgubil vero ▼ svojega Boga, v svojo narodnost, v svoje voditelje, potem, gospoda moja, bi bil zgubljen naš narodi Bilo je leta 1848. Kakor je znano ram vsem, bilo je to jako viharno leto za Avstrijo. Vlada ni mogla najti zadosti vojaških močij. Zlasti tu doli na jugu je vrelo, ko se je bližalo Istri Sardinsko brodovje. Vlada bi bila rada preprečila prihod tujcev v slovanske avstrijske pokrajine. In kq je storila v ta namen ? Poživljala je zastopnike slovanskega naroda, naj organizujejo slovenske bataljonell Baron Lazarič je imel biti voditeljem naroduih bataljonov. In da se utrdi zaupanje ljudstva do tega moža, izdala se je okrožnica, v kateri je rečeno med drugim : Ta je vaš patriot 1 In ta okrožnica pripominja proti zaključku istrskim Slovencem, da se vlada zanaša na-nje, ker so bili slovanski narodi v Istri vedno najbolj loiaini in polni dinastiškega Čutenja, da se pokažejo trdne tndi sedaj, ko se maje tron. Tako je govorila vlada leta 1848. In kaj pa sedaj ?! Ali bodisi kakor hoče, to jedno vam izjavljam slovesno: ako bi prišlo do tega, da bi sinovi onih, ki so leta 1848 tako neustrašeno branili državo na jugu, in katerim je država sama dala orožje v roke, ako bi sinovi onih morali propadali, giniti s površja, tedaj nam bode napeti vse sile, če tudi nam je izpiti kelih trpljenja do dna! (Prizor, ki je sledil tem besedam, se ne da opisati: uprav zagromelo je 1 Elementaren je bil pojav radosti na tem, da imamo — takih duhovnikov I) Nam, najbolj lojalnim, najbolj dinastično čutečim Slovencem odrekajo se pravice, kakoršne uživajo drugod najprimitivneji narodi, da se niti učiti ne smemo v svojem narodnem, materinem jeziku ; odrekajo se nam pravice v javnih uradih, v cerkvi — povsodi 1 Namen nasprotnikov je, da bi nas zatrli in uničili. Italijani imajo povsodi prednost. Toda upajmo, verujmo v boljšo bodoč« nostl Vlade prihajajo in izginjajo, zistemi prihajajo in izginjajo. Ali narodi ostajajo, ako se pokažejo sposobne za življenje. Ako se naš narod pokaže takega, vstrajnega, neupogljivega, potem gotovo ne propade. Iu to naj si zapomnijo na vseh straneh : Ako bi res izginil iz Istre čut slovenski, tedaj, Čujte me gospoda moja], tedaj ne bi bilo več Avstrije v tej pokrajini!! (Frenetično odobravanje, ploskanje iu vsklikanje: Živio Komparel Govorniku so čestitali od mnogih strani.) (Pride še.) Politiike vesti. V TESTU, dne 23. julija 1897. Z Dunaja se poroča: Uradni list prijavlja najvišjo od vseh ministrov podpisano cesarsko naredbo, s katero se dovoljujejo razni naknadni krediti. Mej njimi je kredit v znesku 63.000 gld. za draginjske doklade ljubljanskim državnim in železniškim uradnikom in 19.000 gld. za gimnazij v Celju do zvršetka minolega šolskega leta. Zajedno pa je skrbljeno za provizorne slovenske gimnazijske razrede v Celju. Frank nnd frei 11 O namenih Schornererja iu njegove tesneje družbe smo bili že davno ua jasnem. In skoro bi smatrali to za veliko prednost pri tem gospodu, da ne pozna ozirov, da se brez strahu vsikdar in povsodi, na shodih in v parla« mentu kaže tacega — kakoršen je. Ljudje vedo v.tu,j, a kom imajo posla. Taka jasuost ima vsaj to dobro, da se moremo čuvati. Ali drugi, ki vlečejo danes z Scbonererjem na jedni in isti vrvi, niso bili tako odkritosrčni, dokler jim ni snel krinke z obraza vihar navstavši vsled jezikovnih naredeb. Popred so še nekako balancirali na ostrini zakona o dolžni lojalnosti; včasih so se sicer dotaknili tudi svojim rokavom meje veleizdajstva — ali te meje vendar niso prestepali kar očitno in so čuvali vsaj na videz nekoliko obzirnosti do lastne države in lastnega vladarja ! — Toda g. Schonerer ne pozna ozirov do države avstrijske in zato jih ne smejo poznati tudi oni, ki stoje pod njegovim poveljstvom. In ti oni so sedaj vsa armada nemških liberalcev in nacijonalcev. Gospod Schonerer je hotel tako: pasti je morala, krinka in Tevtoni morajo ponoinim čelom kazati svetu, — svoje pravo lice 1 Gospod Schonerer ne ljubi namigavanja in ikilei« ja preko meje ; on hoče, da njegovim podloinin bodi jasen, odprt pogled — „frank und frei* morajo gledati v obrai velikemu germanskemu bogu t Fridrichsruh t Nič m d*, da je ta nemiki „bog" najnelojalneje in najzavrataeje postopal proti državi avstrijski — kaj nič ne de ? 1 Tem bolje je to ▼ očeh gosp. Jurija Schonererja. V Hebu Se-le se je primerno slovesnostjo zaključila doba ozirov in se otvorila nova doba, doba Schonererjeva 11 Sedaj gledajo vsi, gosp. Schttnerer in njegovi vazali, „frank und frei", govore .frank und frei!!* Do sedaj so se tn pa tam le z rokavom dotikali meje nelojalnosti do lastne države, sedaj so sklenili alejanco z nelojalnostjo. Priredili so si novih oltarjev po javnih ulicah ; na oltarjih je veliki malik Schonerer in okoli oltarja 'pleše svoje divje plese — frank und frei — velika množica po navodila mandarinov velikega malika 1 No, temu bi se vendar tudi privadili na vse zadnje, nriSlefci si, da je železni mož res le star in da so minoli oni časi, ko je bil ta malik zli dah vse Evrope. Ali Schdnetćr hoče jasnosti, popolne jasnosti, on hoče, da ve ves svet, da on in .njegovi1 gledajo „frank und frei" tudi v kroge aktivnih politikov nemških. Jasno mora biti, popolnoma jasno.... svet mora vedeti, da schttnereijansko veleizdajstvo sili tudi do prestola vladarjevIII Is „ReichswehrH smo izvedeli danes, da so v o n i usodni noči iz Heba b rz o j a v i 1 i —nem« škerau cesarju o tamošnjih dogodkih!! To pa je do skrajnih posledic izvedeno načelo: „frank und treil" — Dalje ni možno! Ne govorimo o tem, kako breztaktnost in brezobzirnost znači to tudi nasproti nemškemu česana II Ali da državljani te države poročajo o svojih od-nošajih vladarju druge drŽave, da se takorekoS obračajo za pomoč do tujega vladarja — ko je prišlo tako daleč, potem je prišel tudi — mi vsaj mislimo takol — trenotek razmišljevanja za odločilne kroge avstrijske, da-li ni tudi zanje nastopila dolžnost, da vržejo od sebe vse ozire ter da začnejo postopati „frank und frei" proti — izdajalcem 111 Ruski državni tajnik Mansarov, prišel je na letovišče na Bled, kjer se je nastanil v jMalner-jevem hotelu. Crispi se oglaša zopet. V Italiji je res vse mogoče. Nikjer niso menda tako megleni nazori o — morili, kakor so v Italiji. Klasičen izgled nam je Crispi. Dasi obsojen od vsega javnega menenja, dasi omahuje še sedaj ob robu preiskovalnega zapora, vendar nastopa samozavestno o sijajnih prilikah, ljudstvo ga posluša in ga — proslavlja! Čadue pojme morajo imeti v Italiji o javni morili! Ostala Evropa kar strmi na takih odnošajih 11 Dne 20. t. m. se je odkril v Milazzo v Italiji spomenik onim vojakom, ki so padli v bitki L 1860. In o taki priliki je govoril svoj slavnostni govor — junak raznih bank, gospod Crispi. Ta mož je govoril o patrijotizmu. Brez ozira na svoje privatne homatije, kakoršue bi vsacega človeka, ki ima še iskrico poštenja v sebi, morale prisiliti, da se ne pokaže več v javnosti, zasedel je svojega političnega konja ter slavil, Četudi le posredno, zopet samega sebe. Posebno pa se je proslavil s trditvijo, da je kriv sramotnega poraza v Afriki samo — vojskovodja. Crispi je morda s tem izrekom hotel nekako rehabilitirati samega sebe, mej tem, ko je v blato potlačil svojega — prijatelja. No, kaj tacega zamore storiti skrajno demoralizovan človek in pri Crispiju se temu ni čuditi, pri Crispiju, ki je s£ svojim zakulisnim delovanjem skoro jedini zakrivil poraz Italije v Afriki. Jedno pa je dobro pogodil v svojem govoru v Milazzo, ko je rekel namreč, da ga Italija ne pogreša. To je jedina resnična tolka v njegovem govoru: Italija ga ne pogreša in še bolje bi bilo zanjo in morda tudi za Evropo, da ga ni poznala nikdar 11 Sicer pa moramo ponoviti: nastopanje takih mož o takih prilikah je možne le — v Italiji. Različne veati. Odbor polit, društva .Edinost" bode imel jutri v nedeljo svojo prvo sejo in sicer v prostorih „Del. podp. društva" ob 10. uri predpoludne. Na dnevnem redu bode konstituiranje. AR ti norste miiGti kaj haji«oa*7! Tako je vskliknil posl. Spinčii* ? svojem govora na občnem »boru tninole nedelje, ko je omenil, da italijanska veČina ne apoštaje niti Najviših odredeb. Tako se je bilo igodilo v seji dne 9. jao. 1896. Deželni glavar istrski je hripavo in me.caje prestal cesarski reHrlpt, s katerim Se ni jtćtfdil sklep vetifce de. ielnega zbora, da mora biti izključno le italijanski jezik razpravni jezik deželnega zbora. In takrat se je zgodilo nezaslišano. Za besedo se je •glasil poslanec dr. Bena t ti in je predlagkl, naj se prečitani cesarski reskript izroči poKtiftno-ekonomični komisiji — v pretrttsanje in poročanje. („Per esame e riferta".) Ta piramidalni predlog je bil soglasno vsprejet od ital. večine dež. zbora. Posebno povdarjati moramo, da je v tej seji zastopal vlado sam namestnik Rinaldini. — To je javen fakt, kateremu so bili priča vsi slovensko-brvatsjti poslanci, ki so bili oavtoftl v tej seji. V uradnem stenografiškem zapisniku ni niti črtice o tem dogodku. Seveda Italijani vedo dobro: verba volant, scripta manent. Mi pa smo smatrali za svojo dolžnost, p oslu-iiti s tem dejanskim pojasnilom k dotičnemu izreku Spinčidevemu. Nam se zdi nečuveno, nam, ki smo navajeni, klanjati se v dolžni pokorščini pred Najvisimi sklepi. Oni pa izročajo voljo vfo-Aarjevo v — presojanje in poročanje I Ta Črtica tttoa pojasnuje razliko med nami in njimi. Gosar je dne 22. t. m. vsprejel ljubljanskega župana Ivana Hribarja v posebni avdijenciji. Corrd odhajal Trije vogali tržaške poštne palače se menda poderejo tisti trenotek, ko prestopi zadujikrat nje prag .velezaslužni* c. kr. viši poštni komisar Pietro Corrfc, »sloveči« Benečan. Ker se bliža ura slovesa visokemu možu, treba, da pojokamo nekaj debelih soli za njim in mu posvetimo dostojni „Nachruf. Po staroslovenski navadi bi kazalo tudi pokaditi za njim z — ajdo-vico, da ga bogiuje naše nezgode ne pritirajo ke-daj zopet nazaj. Con k odhaja! Ta velmožni, ošabni, furjozni, proti slovenskim dekletom pa jako šarmantni, u-čeni, izkušeni, od slovenskih poštarjev pa že davno do kosti obrani, te zadnje dni po vsej slovenski domovini mnogo proslavjen, pred leti pa odlikovani Cor> & — odhaja 1 Ker utegne le še malo dni dihati tržaški srak, svetujemo onim, ki ga žele osebno videti še jedenkrat, n. pr. „Piccolo" in .Indipendente", naj se požurijo, da si utisnijo njegovo lepo obličje kar najglohokeje v spomin. Predno se torej težko pogrešani Cona vrže v valove tirolskega nemštva, hočemo služiti našim blagovoljnim čitateljem z nekaterimi črticami iz službene dobe tržaške našega .prijatelja". Gledć varčnosti z državnim blagom moramo mu prizuaii odliko — gledć varčnosti ondi, kjer bi kazalo ugajati zahtevam naše narodnosti v katerem koli obziru. Tako n. pr. ni mogel videti tudi- slovenskih poštnih pečatov in je z istini štedil, kjer ae je le dalo. Saiaoslovenskih pečatov pa sploh ni mogel prenašali Vse drugače pa se je izkazal darežljivega, ako je šlo za samonemški, ali še bolje, za samolaški pečat na kateri avstrijski posti. Občinski zastop v Pazinu je bil naprosil, da se na tamošnji pošti napravijo dvojezični pečali. Valed te prošnje je poštni urad pa-sinski že parkrat dobi! nalog, naj odtisne svoje poštne pečate in naj odtiske dopošlje poštnemu ravnateljstvu v Trstu, da se prepriča isto, da-li so stari pečau še za raoo. (Poštnemu ravnateljstvu velja namreč čuduo načelo, da ne ugaja nikjer o-pravičeui zahtevi po dvojezičnih napisih, dokler so še za rabo stari samonemški ali samolaški.) Kako rado se je ugodilo temu! Z najboljšim pečatom, ki so ga hranili v Paziuu nerabljenega navlašč za take slučaje, napravili so tam toliko lepo napravljenih odtiskov, kolikor je pečatov na dotičnem u-radu. Kaj pravite k takim finesam ? Dvojezični pečati po so bili zopet potisujeni v večnost t Tako se godi tudi drugod. Koliko krivice mora trpeti naš jezik na poštah po vsej slovenski domovini vsled Corr&jevega absolutističnega vladanja, to vedo naši slovenski poštarji in tndi naše slovensko občinstvo več nego dovolj. Pritisk, ki je izviral od njega na vse poštno življenje po Slovenskem, bil je dostikrat neznosen. Njegova zasluga je tudi, da na c. kr. poštnem ravnateljstvu v Trstu ni nijednega Slo- venca več, seveda, ker bi se bil CorrA najbrže okužil, ako bi Sloveaec žnjim dihal jeden in i£i zrak. Zato se morajo slovenski dopisi prelagati ▼ blažen« nemščino in odloki zopet na slovenščino. Kje je pravica, kakoršna £re slovenskemu naroda? Ni-li delokrog tega ravnateljstva po največ m slovenski zemlji? Ne velja-li tukaj isti zakon, ki daje vsem narodom v Avstriji jednake pravice ? t Seveda, vrli CorrA je bil despot, sovražen Slovanom na vseh črtah, kakoršnega se je tudi če sto pokazal ob času volitev, ko je šlo za pridobivanje glasov Židoliberalnemu .Progressa" 1 Nas sicer ne briga dalje politično mišljenje Benečana CorrA, ali to moramo obsojati, da se je on tudi v svojem službenem delokroga kazal proti slovenskemu uredništvu skrajno pristranskega. In ravno to ga znači najbolje, da mu je bilo polože-nje uradnikov deveta briga. Navedemo samo slučaj gledč zgradbe novega poštnega poslopja ? Ljubljani. Predno se je zidalo to poslopje, tožilo se je več ko preveč o nedostatku prepiha na poštnem poslopju v Trstu. Njegova stvar bi bila, delati na to, da se tak nedostatek ne ponovi. Ali uradniki na pošti v Ljubljani so večinoma Slovenci in za te je prav, ako jim trga po ušesih. Ne bo demo izgubljali več besed o .dobrosrčnosti* poslavljajočega se, sicer bi napolnili celo knjigo. Predobro je poznana tudi „ljubeznivost* tega gosp. do nežnega spola. Ali to je poglavje, katero je težko pisati kar tako v javnem listu. Le toliko povemo lahko, da nam je znanih jako mnogo slučajev o izredni .ljubeznivosti" tega Italijana do ženskega spola; kar je menda že omenjal tudi g. poslanec Spinčić v zbornici poslancev na Dunaja. Summa summarum : mi se veselimo prav od srca na odhodu uradnika CorrA in privoščamo ma od vsega srca prilike, da se malo oddahne od svojega „napornega" delovanja v obsežju poštnega ravnateljstva tržaškega! Naliv. Hudo sušo smo imeli letos; vse je hrepenelo, da bi nam nebesa poslala hladilnega dežja. Predsinočnem zvečer se je usulo. Toda ial, da ni bil miten hladilen dež, ampak grozen naliv je bil to. Preveč je bilo hkratu in premalo časa je trajalo. Bilo je kakor da so zbesneli vsi elementi: gromelo je, treskalo in šumelo v ozračju. Tudi iz okolice nam poročajo, da je bila povsodi prava huda ura. V L o k v i je ubila strela dve kravi ter zažgala pohištvo. Zgorelo je 40 centov sena. Popravka. Dotično vest iz zadnjega izdanja moramo popraviti v toliko, da distančno vožnjo ne priredi tržaški kolesarski klub „Sokol", ampak .Zveza slovenskih kolesarjev1. Novinci proseški pa nas prosijo, da prijavimo, da njih plesu, ki se bode vršil jutri, ne bode svirala križka, ampak veteransko-sokolska godba iz Prva-čine. Druibi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so v zadnjih treh tednih poslali: Gosp. veletržec Iv. Perdan v Ljubljani že razglašenih 200 gld. — SI. Savinjska posojilnico v Žalcu 25 gld. — G. Al. Žnidaršič v Ložu 60 nč. — Gospa Marija vdova Grilc roj. Kastelic, posestnica na Vaču 60 gld. — Podružnica za Beljak in okolico 20 gld. — Podr. za Šmarje in Slatino 11 gld. 30 nč. Č. g. A. Še-bat, kapelan v Dolu pri Grastniku 3 gld. 60 nč., katere je nabrala gdč. Šega pri kresu. — Č. g. L. Jenko, župnik svetoduški, 2 gld. 50 nč. — Vesela drnžba šentjurskih in laških rodoljubov na izletu v Svetini pri Celju darovala 4 gld. 50 nč. — Čisti dohodek veselice „Bralnega društva* v Radečah 30 gld. — Gg. slovenski abituryenti ljubljanske višje gimnazije 5 gld. — Č. g. Avg. S očir, kurat v Gradcu 5 gld. — mesto venca na krsto rajnega g. I. Pintarja. bivšega urednika .Novic". — Podružnica v Novem Mestu 80 gld. — Podr. v Vel. Pirešici 8 gld. 50 nč. — Podr. za Sp. Ziljsko dolino in Vrata 30 gld. — Podr. v Žalcu 34 gld. — G. A. Burgenr v Kostanjevici 3 gld. 30 nč. kot o itanik v blagajni od razpuščenega tamburaikega zbora. — Kumov dar po krstu Jos. Cir. Iv. Čerina v Trnovem v Ljubljani 3 gld. — Č. g. Ant. Kržič, c. kr, profesor v Ljubljani 1 gld. — Litijska podružnica 55 gld. — Bog plačaj vsem dobrotnikom 1 Družba je v stiski I Rodoljubi na pomoč! Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Opeaci pred »odteče« Mibolega četrtka ee je vršila pred dsželnim sodiščem v Trstu razprava proti onim Openoam, M so bili obtoženi radi dogodkov, ki so se vršili onega usodnega večera, Iro je bil ranjen mladeaič Sosič. Sodišča je predeedo-val svetovalec Codrig, sodniki so bili svet. Hubek, svet. Uaterkircher in tajnik dr. Kramer. Državno pravdništvo je zastopal drž. pravdnika namestnik F r a u s. Zagovornika sta bila odvetnik dr. Matej Pretnerin R y b & r. Razsodba se je razglasila ob 3i/i pop. Obsojeni so bili: Ivan Sosič po domade Stepek na 12 mesecev, Anton Sosič starši na 7 mesecev, Anton Sosič mlajši na 5 mesecev, Jakob Danev na 6 mesecev, Anton Škrlavaj na 6 mes., Jakob Sosič po dom. Tonkin na 1 mesec, Ivan M. Vidal tudi na 1 mesec, Jakob Sosič po dom. Jakopin, na tri tedne. Triaiklm lesnim delavcem v premislek. Štrajk lesnih delavcev v Trstu traje še vedno. O današnji pretirani produkciji mora biti, če ne naravnih, pa umetnih odmorov in zlasti bi smeli fabrikantje z* blagom, katero preplavlja svetovni trg in ko počiva mnogo blaga neprodanega po kotih in magazinih, celo denarno podpirati štrajk. S tem se produkcija nekako zajezuje in v velikem obsegu se to veliko pozna. Vse kaj drnzega je, bi rekli skoro, štrajk aa podjetjih, ki ne trpijo premorov in lesna trgovina je tako podjetje. No, kakor znano, vsled slabih finančnih razmer v inozemstvu tudi lesna kupčija ni dokaj dobro postlana v teh dneh in s tega stališča sedanji štrajk lesnih delavcev ne zadene trgovcev preobčutno. Stvar pa je za S1 o v e n c e druzega pomena. V trgovini z lesom je, kakor znano, največ slovenskih delavcev v Trsta. Slovenci so močni ljudje, kar Italijani niso. Kaj pa, ako bi se stvar h kratu zasukala in bi — podjetniki pričeli štrajkati zoper slovenske delavce ? To bi se lahko zgodilo, — saj je Italijanov na razpolago več ko preveč I Italijan bode delal rad za I gld. na dan, dočim Slovenec zahteva dva goldinarja. Podjetnik ne bi bil na škodi. Tram, ki ga neseta sedaj dva Slovenca, bi vlekli potem — štirje Italijani in trošek bi bil isti, kajti štirikrat enaja ravno toliko, kakor dvakrat dva. Nasledke tega računa pa naj si Slovenci — izračunajo sami. Dobro vemo, da bi si |slovenski trgovci neradi pomagali z Italijani, ali v sili vrag muhe je, pravi pregovor. Svetujemo še jedenkrat resno slovenskim delavcem: primite za delo: Gospodarjem pa i poboljšajte, kolikor le možno, položaj svojih delavcev! Italijani prežd v jednomer, kaVo uj**li ? zanjke našega delavea in ga izpodrinili povsodi. Ne dajte se jim, — kesanje bi bilo na Vaši strani,' smeh pa na njihovi. Odbor podpornega društva za slovenske vi« sokoiolce v Gradcu razpošilja in še bode razpošiljal pravila tega društva in uljudno prosi, naj blagovolijo cenjeni podpiralci in prijatelji naših visokošolcev doposlana pravila smatrati kakor prošnje za podporo in se prav številno odzvati, da ; bode zamogel odbor v jeseni, ko dohajajo naši di-| jaki na univerzo in tehniko, vsaj v nekoliki med j vstreči mnogim prošnjam naših ubogih pa pridnih • visokošolcev. i Osobito naj ne pozabijo društva oni gospodje, ( ki so kedaj sami vživali dobrote kake podpiralne zaloge. Prispevki naj se pošiljajo blagajniku: g. Fr. Železinger, c. kr. prof, Zinzendorfgasse, 32. I., Graz. Nemško sredstvo. Nemci so si izmislili dobro sredstvo v dosego svojih namenov in to je: ropot, škandali, tih se vlada zboji in cilj je dosežen. Ker se jim je že nekaj posrečilo v tem obziru, hočeje nadaljevati. V Celji hočejo uprizoriti dejanske hrupe, ako se ne prepove slavnost .Narodnega doma*. „Zaradi javnega miru* — katerega hočeje kršiti oni, bi se morala prepovedati slavnost, — to je zdaj povod, ker druzega najti ne morejo. Z samim jezikovanjem bi radi oplašili vlado, da prepove njim tako grenko slovensko slavnost; ako pa pride do slavnoBti^se poskrijejo prav gotovo. K večemu, da bodo malo zabavljali izza grma. Humbug, nič ko humbugl Andree-jevo piano. [Iz Tramsoja se poroč^ da je dospel tja golob, ki je prinesel Andrdn-jevo pismo. Andrće javlja, da ga je balon nesel Čez severni tečaj, zdaj P* da ga nese proti Aljaski, Na danainji oglas gospe Kermavnerjeve opo-sarjamo še posebno naše slovenske rodbine. Ta gospa je ndova po bivšem sonredniku našega lista. Židovstvo na avstrijskih srednjih šolah. Kako se je v Avstriji v poslednjih letih širilo brezversko Židovstvo, pričajo nam številke na srednjih šolah. Najboljši dokaz pa so nam dnnaj9ke šole. Na občinskem višem gimnazija v II. okraja je bilo lansko leto 93 katolikov in 398 židov, na državnem pa 128 katolikov in 338 Židov. Gimnazij v IX. ekraju je pohajaio trikrat toliko židov, kakor katolikov. In vendar je komaj tretjino prebivalstva na Du-najn — židovsko! Da, to je resnica: ako se ne snaži postelja, se zaredi v njej nesnaga. Iz osebnih ozirov. Kakor znano, je tudi več stotin vsenčiliških profesorjev gori iz nemške dr-iave protestovalo proti jezikovnim naredbam za Češko. Človek z normalnimi možgani ne more razumeti sicer, kaj da nemške profesorje brigajo avstrijske zadeve, ali dandanes, v dobi nemškega besnenja, je v nas možno marsikaj, kar je sicer nedoumno normalnim možganom. Taki so odnošaji in s tem moramo računati. — To izjavo nemških profesorjev proti naši vladi je uprizoril židovski profesor Jellinek v Heidelbergu iz jeze, ker ni postal profesor na dunajski univerzi. Taki so Židjet Njim je za njihovo osebo in tej osebi služi vse drugo 1 Ako ni ustreženo njihovi sebičnosti, gorje potem 1 In pod pretvezo idejalov delajo taki ljudje razpor za svoje privatne koristi. Ali je mogoča veča nevarnost za državo in narod, nego je ta lepa družba? Ljubimec v koiu. V Neapelju je tožil neki zakonski mož svojo mlado ženico, da ga je varala in ljubimkovala z drugim. Tožil je na ločitev. Na sodišču je ženska tajila svojo krivdo, a preiskava je dokazala veleintereaantuo dejstvo, da je perica k lepi koketni gospej prinašala 231etnega, črno-lasega mladeniča. Zakrit s perilom nezveste milostive se je dal prenesti ta moderni Don Juvan v bivališče svoje ljubice in se dajal zopet odnašati z — iste umazanim perilom. To je trajalo več mesecev, ne da bi bil kaj zapazil varani mož. Necega dne pa se je perica, noseča z umazanim perilom tajno srečo nezveste soproge, spotaknila na stopnicah in prevrnila koš. Ljnbimec je sfrčal iz koša po stopnicah, — opeharjeni^ mož pa je dosegel ločitev od svoje žene. A ta pa še jokala ni, marveč združila se je z 23!etnim ljubčekom, za eelo življenje v kar je celo privolil nje oče. — Te ženske, te ženske! No, pa ne da bi naše omožene mlade Čitateljice posnemale kaj tacega! Vsako „umazano perilo", se ne opere na tako lep način. Tržaška pisma. ii. NiohtB Isf BcWeTer z u ertragen, als oino Reihe von Bohonen Tagen. Gtithe. Predvčeraj smo dobili nekoliko poštenega dežja, prav oddahnili smo se. Ali popred, popred, gospod urednik! To je bila vročina! Nikoli nisem še tako gorko občutil resničnosti tega GOthejevega pregovora, kakor minole dni v Trstu, gospod uredniki Vsa ta vrsta — .lepih dnij* zdela se mi je, kakor cela vrsta gorečih plavžev, v katerih topć rudo. Tako je bilo, da sem si predstavljal ta ljubi Trst kakor jeden sam velik plavž, v katerem se mora raztopiti .do fardamenta* vse, kar količkaj je notri trdega. Zategadelj se še sedaj ne morem dovolj načuditi, kako zamore biti baš v tem Trstu toliko trdih src, katerih se ne prime nobena vročina. Ta srca morajo biti potemtakem, kakor tisti kamni v apnenicah, ki jih ogenj ne skuha — apne-narji pravijo jim „volk*, ki ni za rabo. Tacih , volkov* pa je v tržaški apnenici menda gila veliko število. Kajti, ako sklepamo po nekaterih dejstvih, mora biti na teh tržaških tleh tako rodovito polje za — „trda srca", kakor je po nekaterih pustinjah z« — lesnike. Ravno te dni sem se prepričal o tem. Zvedel sem namreč, da hočejo Italijani (ali kaj so ie ?) nničiti Slovence vse do zadnjega, to pa menda ne toliko iz narodne antipatije, nego iz strahu, da bi Slovenci uničili njih — torej v boju za obstanek ; z drugimi besedami: »politični dvoboj" — ali pa, kar utegn^ tudi veljati, iz — dolgočasja. Ker tržaški Italijani, ako bi se ne zabavali z ugo-nobljanjem Slovencev, bi menda ne imeli česa opra- viti na ljubem svetn. Le to še da jih drži kvišku, sicer jih ubije monotonija. To bi morali dobro vedeti Slovenci, da skrbć za zabavo svojih političnih prijateljev še dolgo, dolgo... Zdaj, kakor čnjem, so prišli na vrsto slovenski voli in ,bigeu. Kar se dostaje prvih, morem reči, de jim delajo krivico in to iz več razlogov. Prvič je vol krasna poetična žival, katere se ne sme sramovati nobeno mesto, posebno ne tržaško; in njega pleme (volovsko namreč) je igralo že imenitne uloge cel6 v raznih mitologijah, altro che osel 1 Vzemimo samo paralelo med obema! Ako bi n. pr. vol predsedoval sč svojimi velikimi veličastnimi rogmi kaki zbornici in osel bi mu služil zapisnikarjem — ali si morete misliti hujšega kontrasta? Nu in potem — mesto tržaško je tako krasno, da si je rad ogleda tudi slovenski vol in ako v plačilo temu kaj — .spusti", kdo bi mu zameril? Hvaležnost je lepa reč. Kar se pa dostaje „bigu, pa moram slovesno izreči, da se tu godi še veliko večja krivica. Kajti to že rečem lahko mirno vestjo, da okoličanke prekašajo marsikoga v snažnosti..... In da hočejo izvestni — angelji z magistrata zapoditi z gorečim mečem okoličanske Slovence iz tržaškega raja, — to priča o pravcati trdosrčnosti; pa recite, ako ni re3l Necega tacega — angelja vidim sicer prav mnogokrat na ulici, nosi se kakor starejši „gigerli* in uverjeni bodite, da še pride svoj čas mej .tržaške portrete", katere na-merujem nadaljevati jaz, ker se nobeden noče lotiti tega posla. Nečesa ie 'Vam ne smem zamolčati, gospod urednik. To je: velikanskega utiša, ki ga je napravila na moje slovensko srce in duh — pravoslavna bazilika v Trstu. Možno, da ste se Vi že privadili temu^utisu, a pri meni je še neobrabljen in nov. Ko sem nedavno vstopil v piavoslavno svetišče, pretreslo mi je mozeg in kosti. Ko je za-donelo s kora tisto Čudovito petje, zdaj tiho, kakor tolažba radi prenašanih krivic, mehko božaje srce besede zlate nade, zdaj zopet pnhajaje v mogočno zvonenje, v katerem odmeva veličast Stvar* nika — srce mi je udrihalo burno, v očeh pa so mi Btale solze, ko sem stal zamaknjen, trd in te-n&k, podoben črni sveči... Toda ne ustrašite se gospod urednik in ne mislite, da hočem prepovedovati razkol. Ne, veren katoličan sem iu tak ostanem. Samo označiti sem hotel, kakov utis vstvarja cerkveno petje, zloženo v resničnem cerkvenem duhu. Ko pa sem stopil iz svetišča zopet ven ua pusto ulico, — joj, kako se mi je zdelo vse to majhno in ničevo! In kako malo in nizko se mi je zdelo i to metulje frfotanje in glodanje ob peresih in bilkah koncem vej velikega slovanskega drevesa, kar imenujete Vi po svoje: .politiko Primorsko" ! Privoščil sem skoro metuljčekom njihove „lepe dneve", uverjen o istinosti pregovora Gothejevega, navedenega na čelu tega pisma. __Adriaucus. Najnovejiie vesti* Berolin 23. Volfov biv6 javlja iz Petrograda, da se je vspored za obisk nemške cesarske dvojice v Petrovem dvoru že nekako sestavil. Pariz 23. Preiskovalni sodnik v Panamski afčri namerava preiskavo zaključiti. „Gaulois" imenuje vrsto znanih oseb, ki so se postavile na zatožbo. Trgovlmkc brzojavke In v »ti. Pšenic«, .-.»jesen 9.65 9.66 Pšenica a* spomlad 1^98 10 05 do 10.06 Oves za jesen 5.71 5.72. — Ra'ift jesen 7.67 7.68. Roman zn. juli 18»?. 4.39' 4.40 Pio«ioa nora od 78 kil. f. 10.15—10.23 od 79 W-lo. 10 20 10 25 od 80 kil f. 10.80—10 35 , od 81. kil. f. 10-35 10-40, oii 8M kil. fo». —.--.—. loiuiwn • —8'— priMo 5-65- 6-15. Pšenioa: Ponudbe, povpraftovunjo in promot mlačno trg miren. Prodaja lo 8 vsakem letnem seimu, kakor: 2) junuvarja v torek po sv. Antonu; 3) aprila v torak pred sv. Jurjem; 4) avgusta v torek po sv. Jerneju; 5) oktobra v torek po sv. Lukežu* 6) decembra prvi torek v adventu: Prvi konjski sejm hude torej dne 2* avgusta 1897. kot prvi ponedeljek meseca avgusta. Prirejeno je za te sejme vsestransko pripravno in prostorno novo seJmiSče tik državne ceste za novomeškim pokopališčem s posebnim dohodom in posebnim odhodom kakor tudi posknševaliSče« za konje na sejmišča samem. Mestno županstvo v Novem mestu, dne 10. jnlija 1897. Župan: Dr. Schegula. NAZNANILO. Spodaj podpisani raznašalec list« „Edinost* ki ie zajedno URAR. priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udaui F r i d e r ik O o 1 j a, vratar hiše št. 8 via Solitario ZELEZNIŠKI VOZNI RED. Državnik ielesnloa. (Postaja pri sv. Andreje) Od dni 1. maja 1897. ODHOD: 6.30 predp. t Herpelje, Ljubljano, na Dunaj, t Beljak. 8.30 „ v Herpelje, Rovinj, PulJ. 440 pepol. ▼ Herpelje, Divačo, Dunaj P ulj in Rovinj. 7.80 „ v brzo vlak v Pulj, Divačo. Beljak na Dun^j Lokalni vlak ob praznikih 9.15 popol. ▼ Divačo. DOHOD: 8.05 predp, iz Ljubljano, Divače. 9.45 „ iz Pulja, Rovinja. 11.15 „ is H"tpelj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Rovinju, Ljubljano, Dunaja. 9.45 „ brzo vlak iz Pulja, Rovinja, Lokalni vlak ob praznikih: 8.35 popol is. Divače. (Juina ieleznloa (Postaja južno žoleinice.) Od dni 1. maja 1897. ODHOD: 7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— „ omnibus v Nabrežino, Videni, Benetke in Verono. 9.55 „ postni vlak ua Dunaj, zveza s Hešto in Zajreboiu 12.50 popol. omnibus v Kormin. 4.40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rirn. 6.25 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.06 „ brzovluk na Dunaj, z vezu s Pe3ta, Roko 8 05 „ brzovlak v Kormin. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. K).— „ mešani vlak do Miirzzuschlnga. Lokalna vlaka ob praznikih. 2.— q v Gorico, Kormin, Ćorvinjan. 4.25 „ v Nabrežino. Tedennki vlak: 7.50 popol. (sreda> ekspres v Ostonde. DOHOD: 6.55 predp. mešani vlak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, Itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrane. 8.35 „ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak z Dunaja. 10.25 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.37 „ brzovlak ia Rima, Benetk. 11.20 „ omnibuB iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.45 „ omnibuB iz Vorone, Kormina, Nabrežine. 8.30 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabraiine; — 8.56 „ brzovlak z Dunaja zveza z Reko. Lokalna vlaka ob praznikih. 10.50 popol. z Nabrežine. 11.25 „ iz K«rmin&,Qorice, Gervinjan. Te d o n b k 1 vlak. 9.— predp. (Breda) eksprea iz Ostonde. Lastnik kensorcii Uata .Edinoaf. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.