PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA °4Y-y... ?0 »ti **»■ Drevored 24 maggio 1 ”•1. (0481) 533382-535723 'Ql/532958 diiv c50 4 Oo * Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 138 (14.229) Trst, sreda, 17. junija 199* Drugi krog posvetovanj na Kvirinalu bodo danes zaključili PSI, DSL in KD Martinazzoli (KD) možen kandidat za mandataija »programske« vlade Zanj se ogrevajo zeleni, je pa tudi na spisku možnih kandidatov KD - Čas vse bolj pritiska na Scalfara - Socialisti se o demokristjanskem kandidatu še niso izrekli Tajnik SKP Sergio G ara vini Anna Maria Procacci (zeleni) RIM Čas vse bolj priganja predsednika Scalfara in tako postaja vse bolj očitno, da bo predsednik republike že v prihodnjih dneh imenoval mandatarja, ki pa naj bi računal predvsem na programsko večino. To so vztrajno ponavljali tudi predstavniki strank, ki so bili včeraj na Kvirinalu, toda nihče, razen zelenih, ni Scalfaru predlagal nobenega imena. Po današnjih srečanjih s PSI, DSL in KD bo moral Scalfaro potegniti črto in se dokončno odločiti. Jasnih predlogov tudi včeraj ni bilo. La Malfa se je zavzel za »drugačno« vlado, Vizzini je izrazil precejšnjo skepso v zvezi z delitvijo na stare in nove obraze. Za PSDI je glavni problem, je poudaril Vizzini, prava mešanica med politiki in tehniki. Včeraj pa je precej jasno prišla na dan hipoteza, da bi mandat lahko dobil eden pod predstavnikov KD. V parlamentarnih krogih najbolj pogosto ponavljajo ime Martinazzolija, ki so ga včeraj med drugimi predlagali zeleni, vključen pa je tudi v seznam možnih mandatarjev, ki jih bo predlagala KD. Stranka relativne večine sicer še vedno poudarja, da nima predsodkov do Craxija, da pa tudi ne bi imeli nič proti, če bi sestavo vlade poverili enemu izmed predstavnikov KD. Socialisti so včeraj sporočili, da so obravnavali kandidature, o katerih se najbolj govori, vendar pa niso našli nobene, ki bi lahko presegla okvire štiristrankarske koalicije. Toda socialisti, čeprav imajo pomisleke do vseh kandidatur razen do Craxijeve, se še niso izrekli, kaj menijo o morebitnem demokristjanskem mandatarju. To nejasnost bo moral danes pojasniti Scalfaro, ki bo predstavnike socialistov sprejel kot prve, preden se bodo na Kvirinal nato podali še predstavniki DSL in kot zadnji demokristjani. Razburjenje po priznanju Fossatija da je plačal podkupnino Ostaja še vedno odprto pereče vprašanje varnosti jedrskih central nekdanje SZ Ze prvi dan Jelcinovega obiska dosegli pomemben sporazum o omejitvi izstrelkov VVASHINGTON V prvem dnevu Jelcinovega obiska v ZDA so že dosegli prvi konkretni rezultat, se pravi novi sporazum, ki bo drastično skrčil količino izstrelkov dolgega dometa. Vest je sporočil Bushev glasnik Mariin Fitzwater, ki je nekoliko Prehitel uradno sporočilo obeh predsednikov. Kot poročajo, sta obe strani dosegli sporazum na kosilu, ki ga je ameriški državni tajnik Baker ponudil Jelcinu. Baker ima, skupaj z ruskim zunanjim ministrom Kozirjevim, največ zaslug za ta sporazum, saj sta se v ponedeljek pogajala pozno v noč o tem vprašanju, ki ne zadeva samo °be supersili, temveč ves svet. ZDA so si skušale prilastiti pravico, kot edina supersi-la, ki še ostaja, da bi razpolagale z večjim številom izstrelkov, vendar so Rusi bili pri tem nepopustljivi. Sporazum predvideva, da bosta obe državi skrčili število jedrskih izstrelkov velikega dometa na 3500, to število pa bodo morali doseči do leta 2003. Istočasno je Bush napovedal, da si bosta obe držsavi prizadevali, da bi našli obrambni sistem, ki bi preprečil posledice morebitnih po pomoti izstreljenih izstrelkov ali pa izstrelkov iz tretjih držav. Ostaja še vedno odprto izredno pereče vprašanje varnosti jedrskih central nekdanje SZ. Samo v Rusiji je kakih 15 jedrskih reaktorjev, ki predstavljajo prave jedrske bombe, kot se je zgodilo v Černobilu. O tem so večraj govorili v VVashingtonu v okviru mednarodne agencije za jedrsko energijo. Odgovorni za varnost pri tej agenciji je apeliral na zahodne države, naj pomagajo Rusiji, Ukrajini in ostalim državam vzhodne Evrope, da bi izboljšali raven varnosti svojih naprav. Pri tem je opozoril, da bi to stalo več milijard dolarjev, saj je mnogo majhnih jedrskih central, ki jih Rusi ne morejo zapreti, ker so enostavno edini vir energije daleč naokoli. Zato bi bilo treba najprej poskrbeti za alternativne vire energije. Bush in Jelcin ob prihodu ruskega predsednika v VVashington MILAN — V Milanu je včeraj najbolj odmevala javna samoobtož-ba grofa Carla Radiceja Fossatija (KD), ki je sodniku Di Pietru priznal, da je plačal milijardo lir podkupnine, da je od Dežele Lombardije dobil dovoljenje za odprtje odlagališča odpadkov v Uboldu (Varese). Fossa-ti je včeraj izjavil, da ne razmišlja o tem, da bi odstopil kot milanski občinski svetovalec in pravi, da se počuti »kot žrtev in ne kot podkupovalen« Pri tem še navaja, da ni dobil nobenega sodnega obvestila in da je žrtev »sistema podkupnin, ki jih je plačal, ne da bi vedel, da bodo končale v njegovi lastni stranki.« Te izjave so dvignile precej prahu, saj se je Fossati (na sliki AP) doslej zelo glasno in odločno boril za moralizacijo političnega življenja v Milanu, predsednik Dežele Lombardije Giuseppe Giovenzana pa je na tiskovni konferenci izjavil, da Fossatijeve izjave nimajo nikakršne podlage in da »zakoniti zastopniki Dežele že proučujejo možnost, da bi grofa Carla Radiceja Fossatija prijavili sodstvu.« Ob tem pa preiskava še naprej poteka, nadaljujejo se zaslišanja, včeraj pa so izdali še dva nova zaporna naloga. Izročili so ju bivšemu pooblaščenemu upravitelju Cogefar-Impresita Papiju in članu upravnega sveta poliklinike v Pavii Armelinu Milaniju (DSL). Tako za Papija kot za Milanija je to že tretji zaporni nalog. V Sarajevu ubit novinar Mladine SARAJEVO — Kot poroča srbska tiskovna agencija Srna, je včeraj v Sarajevu umrl znani novinar tednika Mladina Ivo Štandeker, ki je bil Pred tem huje ranjen skupaj z ameriško novinarko Jano Schneider. Slovenski novinar je bil skupaj z ameriško kolegico ranjen v naselju Dobrini a, ki so ga nenadoma začeli obstreljevati z minometi. Ena od min je eksplodirala v njuni neposredni bližini in drobci mine so Štandeker j a ranili v prša. V hudem stanju so ga odpeljali v sarajevsko bolnišnico Koševo, kjer so ga operirali. vendar je po trditvah srbske tiskovne agencije kmalu po operaciji umrl. Schneiderjeva je bila zadeta v nogo in njeno zdravstveno stanje ni zaskrbljujoče. Ivo Štandeker je bil star 29 let in je bil eden od najbolj znanih novinarjev ljubljanskega tednika Mladina, ki je s svojimi političnimi članki odigral vidno vlogo v obdobju slovenske pomladi. V Sloveniji že začeli na hitro tiskati nove tisočtolarske bone Afera s ponarejinimi tolarji se širi LJUBLJANA — V začetku prejšnjega tedna so v menjalnici koprske Promdei banke našli 468 ponarejenih bankovcev za tisoč tolarjev, ki sta jih prinesla hrvaška gardista. Gre pravzaprav za tisočtolarske bone, ki v Sloveniji začasno nadomeščajo prave bankovce. Slovenska policija v preiskavi tesno sodeluje s hrvaško, saj je koprska banka le podružnica matične banke Promdei v Zagrebu, njenega direktorja Ibrahima Dediča pa so 10. junija aretirali na ljubljanskem letališču Brnik. Vse kaže, da v nasprotju s trditvami slovenske policije ne gre za majhno količino ponarejenih bankovcev. Iz krogov blizu Banke Slovenije smo namreč izvedeli, da V Sloveniji že mrzlično tiskajo nove tisočtolarske bankovce, ki so jih nekoliko spremenili in bodo z njimi kar najhitreje zamenjali vse sedanje, da bi tako izločili ponarejene bankovce. Ponarejeni bankovci so natisnjeni na boljšem papirju od originalnih (v temnih predelih na bankovcu so barve bolj blede, serijske številke sb manjše in tanjše, ponarejene pa so serije AH, AC, AK, AP, AB, AG in AD). Ponaredke so do ponedeljka že našli tudi v Celju, Šentjurju in Šmarju pri Jelšah. Poučeni pravijo, da so ponaredki zelo dobri in da jih na prvi pogled prepozna le izkušeno oko. Ob tem, ko so slovenski kriminalisti skupaj s svojimi hrvaškimi kolegi uvedli obširno akcijo, da bi našli izvor ponarejenega denarja, v svojih izjavah predstavnikom tiska pa so v interesu preiskave zelo skopi - se že pojavljajo različna ugibanja. Nekateri domnevajo, da je bankovce ponaredila Srbija ter jih preko Bosne in Hercegovine spravila v Slovenijo, da bo zamajala slovensko valuto, drugi spet menijo, da je denar ne samo prišel s Hrvaške, ampak je tam tudi nastal. Kakorkoli že, če drži v začetku zapisana domneva, da Slovenija ta čas ponovno tiska nekoliko spremenjene tisočtolarske bone, si je mlada država s tem spet nakopala dodatne stroške, ki jih bodo morali poravnati davkoplačevalci. (NIA) V Sarajevu je včeraj bilo prvič skoraj povsem mirno Islamski svet se zavzema za konkreten mir v Bosni LJUBLJANA — Sarajevo je včeraj doživelo prvo relativno mirno dopoldne. Po mnenju mnogih je bil to celo prvi dan, ki je spominjal na dni pred vojno. Sarajevčani, ki so dneve in noči preživeli v zakloniščih in kleteh, so se po dolgem času spet pojavili na ulicah in zgroženo ugotavljali, da Sarajeva, kakršnega so imeli v spominu, ni več. To soočanje s porušenim mestom je bil novi šok za mnoge Sarajevčane. Popoldne pa so srbske sile spet začele z napadi na posamezne dele Sarajeva - na Dobrinjo, Alipaši-no polje in na Olimpijsko naselje. Granate so padale tudi z Vrač. Včeraj je bilo glede Bosne in Hercegovine po dolgem času tudi nekakšno zatišje na diplomatskem področju. Iz Amerike so sicer poročali, da sta se ameriški predsednik Bush in ruski predsednik Jelcin v svojih pogovorih dotaknila tudi krize na tleh nekdanje Jugoslavije, drugače pa so oči Sarajeva uprte v Carigrad, kjer se bo danes sestalo 46 zunanjih ministrov islamskih držav, da bi razpravljali o položaju v Bosni in Hercegovini. Generalni sekretar islamske konference Al Gabid je že poslal pismo ameriškemu predsedniku Bushu in predsednikom držav, ki so članice Varnostnega sveta, v katerem jih prosi za podporo islamskih prizadevanj, da bi v Bosni in Hercegovini ponovno vzpostavili mir. V Savdski Arabiji poteka obsežna akcija zbiranja pomoči za žrtve vojne v Bosni in Hercegovini, savdski kabinet pa je objavil posebno izjavo, v kateri piše, da imajo napadi na Muslimane v Bosni in Hercegovini namen, da bi uničili »islamsko identiteto BiH«. V muslimanskem svetu srbskega predsednika Miloševiča primerjajo z iraškim predsednikom Sadamom Husseinom, položaj v BiH pa z iraško okupacijo Kuvajta. Prav tako Miloševiča obtožujejo, da izvaja sistematični genocid nad Muslimani v Bosni. Prav tako v mnogih komentarjih, ki jih objavljajo v muslimanskem tisku očitajo Zahodu preveliko neodločnost in ravnodušnost. (NIA) V Skopju razočaram nad omahovanjem Evropske skupnosti LJUBLJANA — V Makedoniji so skrajno nezadovoljni zaradi novega odlaganja priznanja njihove samostojne državnosti s strani Evropske skupnosti. Zunanji ministri Evropske skupnosti so na sestanku v ponedeljek znova popustili pritisku Grčije, da namreč Makedonija s tem imenom ne more postati samostojna. Grki trmasto vztrajajo, da to ime zgodovinsko pripada samo Grčiji, in celo poudarjajo, da Skopje z imenom Makedonija izraža svoje ekspanzionis-tične težnje proti Grčiji. Predsednik Makedonije Kiro Gligorov je v pismu ministrskemu svetu Evropske skupnosti opozoril, »da Makedonci že stoletja živijo na svojem današnjem ozemlju, da ne pretendira-jo na nikakršno antično nasledstvo, niti zgodovinsko, niti kulturno, niti kako drugače. Gligorov meni, da je zadnji čas, da se prizna Makedonija in opozarja, da so zdaj članice OZN že vse nekdanje jugoslovanske republike, ki so stopile v vojno, medtem ko je edino Makedonija, ki je neodvisnost dosegla po mirni poti, še vedno nepriznana. Gligorov opozarja, da bi lahko mednarodno nerešeno vprašanje Makedonije postalo novo resno vojno žarišče in področje novih napetosti na Balkanu. (NIA) Desničarska opozicija ne izbira sredstev v boju proti Drnovškovi koalicijski vladi LJUBLJANA — Nova opozicija pripravlja vrsto izredno ostrih in doslednih protivladnih akcij. Novi Demos, katerega formalno sestavljajo krščanski demokrati, nacionalni demokrati, kmetje in liberalci, pridružujejo pa se jim tudi skupina neodvisnih, bolje rečeno poslancev izvoljenih direktno na listah nekdanjega Demosa, pa še nekateri zeleni in drugi, izhaja iz ugotovitve, da je bil z Drnovškovo vlado izveden neke vrste državni udar. Zato so mnenja, da je dovoljeno in politično ter celo legalno umestno prav vse: bojkotiranje poslanskih zasedanj, družbena nepokorščina, ki gre do zavračanja plačevanja televizijske naročnine in podobnih stvari. Na včerajšnji tiskovni konferenci so načelniki vseh ustreznih poslanskih skupin govorili o štirih problemih. Odločno so za drugačno porazdelitev moči v sredstvih množičnega obveščanja in še zlasti zahtevajo več vpliva v osrednji slovenski televiziji. Zelo resne pripombe imajo na praznovanje dneva državnosti, ki bo 25. junija na osrednjem ljubljanskem trgu in na katerem bodo obudili spomine na lanske dogodke, saj se je takrat pričela sicer kratkotrajna in ne preveč dramatična, toda zgodovinsko izredno pomembna slovenska vojna. Opozicija trdi, da je za vse zaslužen parlament, odnosno takratne stranke Demosa, da mora zato parlament prirediti proslavo, seveda brez Bučarja, kateremu ne zaupajo, glavno besedo morajo imeti torej opozicijski strankarski prvaki. V kolikor jim ne bo ugodeno, bodo proslavo bojkotirali. Na vsak način pa bodo 2. julija priredili podobono proslavo, kjer bodo sami glavni akterji, pozicija pa se jim lahko pridruži. V ospredju je lastninjenje, za kar so vlada in posebna štiričlanska komisija že izdelali menda za vse ustrezen zakonski predlog. Gre za odločilni gospodarski instrument, ki je Sloveniji nujno potreben za reševanje gospodarskih težav. Toda nova opozicija je napovedala ostro proceduralno bitko, ki bo imela predvsem najrazličnejše zaplete v treh zborih. V bistvu gre za izkoriščanje poslovnika in za dejansko obstrukcijo po vzorcu nekdanje levo sredinske opozicije, ki je imela premoč v zboru združenega dela, sedanja opozicija pa jo ima v zboru občin. Končno bo že danes na dnevnem redu interpelacija o notranjem ministru Bavčarju in raznim obtožbam na njegov račun. Predvsem gre za primer policista Ražmana, ki naj bi prejel navodila zbirati po gostilnah govorice o spremembi vlade in o konstruktivni nezaupnici. To je v ostrem nasprotju z zakonom in s tem po- stavlja pod vprašaj celo legitimnost konstruktivne nezaupnice in nove levo sredinske vlade. Te ugotovitve so po mnenju predsednika poslanskega kluba Demosa koprskega poslanca Starmana dovolj, da postavi pod vprašaj celotno legitimnost nove vlade in prične proti njej obstrukcijo. To pa tudi utemeljuje, češ da so poslanci Dmeosa bili izvoljeni na osnovi jasnega programa, katerega so sedaj izdali in so se torej odrekli svoji volilni legitimnosti. Policija naj bi bila še vedno bolj-ševiška, kar velja tudi za ministra Bavčarja. Zato bodo zahtevali mnenje o javni varnosti od predsedstva republike, od ^lade, zahtevali bodo stališče sveta za človekove pravice in aktivno delovanje vseh ustreznih parlamentarnih komisij, katerim pa preveč ne zaupajo. V ta okvir naj bi spadala tudi »informacijska justifikacija« liderja liberalcev Grossa, ki prejema na stotine grozilnih pisem, ker so ga novinarji in novinarske hiše tako hudo oblatitli. Iz vsega tega sledi napoved osredotočenega napada, organiziranega in nepopustljivega na novo vlado in novo vladno koalicijo. Uspeh zavisi od razpoloženja ljudi, ni pa dvomov, da se gre v smer radikalizacije javnega mnenja, v smer polarizacije in ustvarjanja ozračja za spopade in ostre konfrontacije. To je prav obratno od dosedanjih slovenskih izkušenj, ko se je iskalo kompromis, razgovor, konstruktiven dogovor, čim mirnejše ozračje. Zlahka je možno povsem blokirati slovenski parlament. V njem je 240 poslancev, po veliki večini niso profesionalci in že zato je prisotnost vedno zelo vprašljiva. Poleg tega pa je treba doseči polovično prisotnost v vsakem od treh zborov posebej, kar je seveda že povsem biološko-aritmetično težavno. V zboru občin ima sedanja pozicija, komaj dva poslanca večine, zahtevana minimalna prisotnost 41 poslancev hitro zdrkne izpod tega števila, opozicija pa se lahko umakne iz dvorane in s tem zbor povsem blokira. Končno ni rešitve v novih volitvah, ker še ni volilnega zakona, za kar je potrebna dvotretjinska večina in o čemer je slovenski politični prostor povsem razdvojen. Seveda pa se vse to dogaja na spolzkem terenu socialnih in družbenih napetosti, gospodarske krize in objektivnih težav. Vse to napoveduje nove konfrontacije in težko bitko za vse one sile, ki žele ohraniti neomadeževano slovensko mirno pomlad in ki so trenutno v Sloveniji še vedno v veliki večini. BOGO SAMSA Dr. Rupel o Peterletovih dunajskih izjavah LJUBLJANA — Bivši slovenski premier Lojze Peterle je med nedavnim obiskom na Dunaju novinarjem avstrijske agencije APA med drugim izrazil prepričanje, da bo nova slovenska vlada pod vodstvom dr. Janeza Drnovška zašla v velike težave, saj je gospodarska politika katastrofalna. Peterle trdi, da naj bi Drnovškova vlada povišala inflacijo s 5,1 na 6,3 odstotka mesečno, trend pa še narašča, povečala naj bi proračunske izdatke, po Peterletovem mnenju pa dr. Drnovšek vodi podobno gospodarsko politiko kot bivši jugoslovanski premier Ante Markovič. Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel pa ob Peterletovih izjavah na Dunaju piše: »Z začudenjem sem prebral poročilo STA o obisku Lojzeta Peterleta na Dunaju. Izjave predsednika Slovenskih krščanskih demokratov, ki jih je dal na Dunaju, so podobne izjavam, ki jih on in še nekateri drugi voditelji opozicije dajejo tujcem v tujini, potem ko je prišlo do zamenjave na krmilu slovenske vlade. Dunajska izjava, ki govori o napačnih in poraznih potezah nove vlade, skuša razvrednotiti politiko Slovenije. Ta in še druge izjave predstavnikov opozicije hočejo običajni skupščinski postopek razglasiti za restavracijo komunizma, državi odvzeti mednarodno veljavo in jo ovirati pri normalnem komuniciranju s tujimi partnerji. Lojze Peterle je po neuspehu svojega predsednikovanja v svoji strankarski gorečnosti zavrgel temeljna načela državljanske in državne lojalnosti. Od izjave pred mednarodnim občinstvom na Bledu, ko je tujcem svetoval, naj ne vlagajo v Slovenijo, do protislovenske kampanje na Dunaju Peterle in opozicija vodita politiko, ki ni opozicionalna do vlade, ampak je opozicionalna do Slovenije. Razdiralno politiko opozicije sem lahko opazoval pri nekaterih svojih stikih v tujini. Pri tem sem ugotovil, da tujina Peterletovega delovanja proti lastni državi sprejema z začudenjem in nezaupanjem. Kot zunanjega ministra RS pa me seveda zanima, komu lahko koristijo takšne izjave. Sloveniji in njenemu mednarodnemu položaju vsekakor ne,« končuje izjavo za STA slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. (STA) Na Irskem splav pogojuje ratifikacijo Maastrichta DUBLIN — Vprašanje splava je najbolj žgoča in najbrž odločilna tema, o kateri poteka kampanja za referendum o ratifikaciji sporazuma iz Maastrichta, ki bo potekal na Irskem jutri, 18. junija. Irska vlada, ki si prizadeva za ratifikacijo, vztrajno trdi, da gre za vprašanje, ki pravzaprav nima kaj opraviti s sporazumom, medtem ko obe nasprotujoči si frakciji trdita prav obratno. Pristaši splava in njegovi nasprotniki menijo, da je to vprašanje neločljivo povezano z Maastrichtom, ker je namreč premier Haughey zahteval dodatni protokol, v katerem je rečeno, da noben zakon Evropske skupnosti ne bo mogel odpraviti 8. popravek k tistemu členu irske ustave, ki zagotavlja »pravico do življenja za zarodek«, kljub temu, da obstaja načelo enake pravice do življenja za mati in zarodek. Ta amandma so vnesli v ustavo po referendumu leta 1983, položaj pa se je bistveno spremenil, ko je irsko vrhovno sodišče v svoji razsodbi o mladoletnici, ki je ostala noseča potem ko so jo posilili, določilo njeno pravico, da odide v tujino in da tam splavi. Dekle je namreč zagrozilo, da si bo vzelo življenje. S tem je vrhovno sodišče postavilo zelo sporen precedens, ki bi se lahko razširil na vso Irsko. , Nasprotniki splava, ki jih predstavlja vglavnem skupina »pro vita« (pa tudi katoliška Cerkev, čeprav ne uradno), trdijo, da bi ratifikacija sporazuma iz Maastrichta v končni konsekvenci v bistvu uzakonila »sporno« razsodbo vrhovnega sodišča in zahtevajo dodatni vsedržavni referendum, s katerim bi razveljavili razsodbo. Kljub odločnim zahtevam katoliških krogov, da bi ta referendum potekal pred referendumom o Maastrichtu, vlada ni hotela kloniti in je obljubila referendum proti vrhovnemu sodišču za jesen. Zagovorniki splava, ki se združujejo v organizacijah »Women's coali-ton« in »Repeal of the eight amen-dament campaign« prav tako pozivajo svoje pristaše, naj glasujejo »NE« na četrkovem referendumu in sicer zato, ker bi uveljavitev 8. ustavnega amandamaja preprečila Irkam, da se pritožijo na evropska sodišča, če bi hotele splaviti v tujini. Katoliška Cerkev je zavzela dokaj dvoumno stališče, čeprav v bistvu proti ratifikaciji evropskega sporazuma. Cerkev namreč poudarja, da je treba pri proučevanju sporazuma iz Maastricta gledati predvsem na vprašanje splava, prej kot na njegove gospodarske in politične aspekte. Politične sile, ki si prizadevajo za »DA« na referendumu, ugotavljajo, da se duhovščina neupravičeno vmešava in pogojuje volilce ter sploh ne upošteva velikih gospodarskih in političnih ugodnosti, ki bi jih imela ta zaostala severna država z ratifikacijo evropskega sporazuma. V katoliški državi kot je Irska je vpliv duhovščine zelo velik. Duhovniki s prižnice odkrito pozivajo vernike, naj glasujejo »NE«, pred cerkvami pa se vsak dan odvijajo manifestacije, na katerih so aktivisti »neja« zelo glasni. Kljub vsemu pa so zadnje ankete pokazale, da je javno mnenje naklonjeno ratifikaciji sporazuma. Njihovo število je še vedno dvakrat višje od števila nasprotnikov, čeprav so slednji zadnje dni pridobili. Nasprotniki splava pa so gotovi v zmago, češ da bodo verni Irci v volilni kabini dali svoj glas za zagotovitev pravice do življenja. Izpustili Pietra Cavallera • ■ * «5ri: Po 24 letih so dokočno spustili iz zapora Pietra Cavallera, ki je v 60. letih s svojo tolpo izvedel celo vrsto ropov ter ubil 6 oseb. Cavallero je dokaj bolan in je v času svojega bivanja v zaporu bil za zgled drugim jetnikom (Telefoto AP) Zakonski osnutek DSL Solidarnost gre izkazati pravočasno! TRST - Podpredsednica deželne skupščine Augusta De Piero Barbina je predložila včeraj svetovalski komisiji za odnose s tujino, ki ji predseduje Ugo Poli, zakonski osnutek v oporo pobudam mednarodne solidarnosti, konkretno pobudam v prid prebivalstva, ki ga pesti vojna v bivši Jugoslaviji. Barbinova, ki je prva podpisnica osnutka (podpisali so ga še Poli, Travanut, Budin, Luša in So-nego - vsi iz vrst Demokratične stranke levice), je naglasila, da lahko sproža tovrstne pobude v različnih oblikah več subjektov, ki pa niso vsi priznani; zaradi tega osnutek predvideva sestavo posebnega seznama nevladnih in vo-luntarističnih združenj. To ne pomeni omalovaževanja dela, ki ga opravljata Rdeči križ in Caritas, je dodala predstavite-ljica osnutka in poudarila nujo po sodelovanju med takšnimi veliki organizacijami ter manjšimi, ki so prožnejše. Slednje na primer ne morejo upravljati begunskih taborišč, pač pa so Deželno združenje za mir, sorodno združenje v Trevi-su in združenje Arci ragazzi na lastno pest zbrali kar za 200 milijonov lir zdravil, živeža in drugih nujnih potrebščin ter jih direktno razdelili med ljudi v Hrvaški, Vojvodini in Bosni. Skratka, majhna združenja so bolj sposobna navezovati medosebne stike in tudi hitreje postopati kot velika, zato bi kazalo takšne oblike sodelovanja v okviru mednarodne solidarnosti vzeti kot zgleden model. S tem zakonskim osnutkom naj bi tudi spremenili en člen deželnega zakona o kulturi miru oziroma poverili deželni vladi prirejanje tematsko poglobljenih zasedanj in seminarjev s posebnim poudarkom na posvetih o vzajemnem spoznavanju med narodi z različno kulturo. In kako bi finansirali novi zakon? Samo s 50 milijoni lir, je polemično naglasila De Piero Barbina, »da mi ne bodo potem pravili, da pomeni ta zakon preveliko breme in prizadeva izbire na drugih področjih«. Navzoči so soglasno podprli načela zakonskega osnutka DSL. Manlio Cecovini (LpT) je oporekal seznamu malih solidarnostnih združenj, češ da bi šlo za razprše-vanje energij, in predlagal, naj bi se rajši naslonili na močan organizem, kakršen je na primer Unicef, ki bi usklajeval delo združenj. Tudi znesek 50 milijonov lir se mu je zdel prenizek. Ugo Poli je Pojasnil, da seznam združenj ne bi Pomenil odskočne deske za prejemanje javnih prispevkov, ampak bi izzvenel samo kot jamstveno Potrdilo in priznanje humanitarnega dela, ki ga opravljajo gori omenjena združenja. Angelo Spagnol (KD) je popolnoma soglašal s cilji zakonskega osnutka in Pripomnil, da bi ga veljalo še dopolniti, Bruno Lepre (PSI) pa je iztekel željo, naj bi osnutek čimprej spremenili v zakon, »kajti odgovor na klic po solidarnosti ima svoj Pravi smisel sedaj in ne šele tedaj, ko bodo vojna dogajanja na tleh bivše Jugoslavije že mimo...«. Turello in italijanski ambasador v Avstriji o čezmejnih povezavah VIDEM — Novi italijanski veleposlanik v Avstriji Alessandro Graf-fini se je sestal včeraj s predsednikom deželne vlade Turellom, podpredsednikom Ferrucciom Sarom in odborniki Cruderjem (prometne zveze in prevozi), Francescuttom (turizem in trgovina) ter Antonini-jem (šolstvo in kultura). Poglobili so vrsto še odprtih vprašanj v odnosih med našo deželo in avstrijskimi lan-derji v sklopu dvostranskih meddržavnih odnosov in v vidiku bodočih sprememb v Evropi. Največ pozornosti je šlo komunikacijskim in transportnim problemom (avtoceste, letališča, železnica) z izrecnim poudarkom na velikohitrostni železniški progi Beljak-Gradec-Dunaj in njeni navezavi na intermodalni center v Červinjanu, pa tudi na programu za izgotovitev severnoitalijanske avtocestne mreže v vidiku ovrednotenja tržaške luke. Govor je bil nadalje o dvostranskem trgovanju z živili, o (ne)izgotovitvi carinskih območij, kar je povezano z vprašanjem, ali Avstrija bo ali ne bo vstopila v Evropsko skupnost, in o blagovnih avtoprevozih glede na omejitve, s katerimi so Avstrijci prizadeli italijanske prevoznike na meji pri Trbižu. Poleg tega so ob- ravnavali probleme trgovsko-eko-nomske narave v zvezi z zimskimi olimpijskimi igrami leta 2002 na tromeji, za katere je postala kandidatura FJK-Koroška-Slovenij a še bolj verodostojna po znani odpovedi Doline Aosta; soglašali so, da bi bilo treba vsestransko ovrednotiti tro-mejno območje kot sestavni del srednjeevropskega bazena. Seveda niso mogli mimo državnega zakona 19 za razvoj obmejnih območij oziroma za sodelovanje med njimi in srednjo ter vzhodno Evropo, v katerega sklopu naj bi se še bolj razvili tudi gospodarski in siceršnji odnosi z avstrijskimi regijami. Ob tem so poudarili vlogo finančne družbe Fi-nest, za katero se avstrijski kreditni zavodi močno zanimajo, pa tudi dosedanja pozitivna izkustva z mešanimi podjetji. Prav tako so podčrtali pomen dvostranskega kulturnega sodelovanja in omenili v tej zvezi drugo priredbo Mittelfesta v Čedadu, katerega umetniško vodstvo so za letos zaupali Avstrijcu Taboriju. Ambasador bo sprožil medregij-ska srečanja in spodbudil k sklepanju čezmejnih sporazumov med krajevnimi ustanovami, Turella pa je povabil na skupen obisk Koroške. Neprestana množitev skupnosti Italijanov na istrskem polotoku VIŠNJAN V tem istrskem kraju so sinoči z ustanovno skupščino pripravili vse potrebno za odprtje svoje Skupnosti Italijanov. V prihodnjih dneh jim bodo sledili še v devetih vaseh in mestih in sicer v Viži-nadi, dalje v Sveti Nedelji, Fa-žani, Gradinju, v Livadah, zatem v Grožnjanu, kjer so ustanovno skupščino italijanske skupnosti že imeli, nato še v Šterni, Buzetu in Vrsarju. V celotnem prostoru, kjer v Sloveniji in na Hrvaškem živijo pripadniki italijanske manjšine, je bilo vsega 22 Skupnosti, ki so se teritorialno povezovale v pet Konzult. Z ustanovitvijo nove osrednje narodnostne organizacije, Unije Italijanov, z njenim drugačnim delom, ki so ga pomembno pogojevale spremenjene razmere v tem prostoru, je prišlo do množičnega prebijanja narodne zavesti. Iz družbene anonimnosti so prišli številni Italijani, dotlej "izgubljeni" zaradi različnih vzrokov. Mnogokrat so zanje mislili, da so z asimilacijo izginili oziroma je zanje komunistična zgodovina trdila, da jih nikoli ni bilo ali pa, da so jih s seboj pripeljali fašisti. Priznavanje lastne identitete in nacionalne pripadnosti je sprožilo potrebo po odpiranju novih italijanskih vrtcev, osnovnih in srednjih šol z italijanskim učnim jezikom. Znano je, da je veliko zanimanje za vpis v šolo narodnosti v Poreču, pa še marsikje. V izvršnem odboru Unije tako zdaj tehtajo finančne možnosti gradnje italijanske srednje šole v Pulju in obnove liceja ter osnovne šole "Dolac" na Reki. Napovedujejo odprtje dveh vrtcev in sicer v Grožnjanu in Novi vasi, v Vrsarju pa so ga že pred časom. Dolga leta je torej obstajalo in bolj ali manj dobro delovalo 22 Skupnosti Italijanov. V minulih mesecih se jim je pridružilo 15 novih, ravno zdaj pa se začenja prava veriga 10 novih krajevnih Skupnosti Italijanov. MIRJAM MUŽENIČ Adria Airways namerava uvesti progi za Bruselj in Kopenhagen LJUBLJANA — Slovenski letalski prevoznik Adria Airways uvaja agresivno poslovno politiko. Čeprav so sprejeli in izvajajo vrsto ukrepov, ki naj znižajo stroške poslovanja, je več kot jasno, da brez državne pomoči ne bo šlo. Letalsko prevozniško podjetje v sedanjih slovenskih razmerah in po težavah, ki jih je doživelo lani, samo ne more pokriti vse izgube in bo nujno moralo biti še nekaj časa privezano na državne jasli. Seveda bi bilo zdaj najlažje likvidirati takšno organizacijo in z odprodajo poplačati kredite, toda potem je treba vedeti, da Slovenija nacionalnega prevoznika ne bo zlepa več imela. Lahko je odprodati letala in hangarje, toda vreči vnemar znanje in izkušnje bi bilo za mlado slovensko državo preveč, še zlasti, ker se zadnje mesece Adria vrača v Evropo. Potem ko so v začetku tega tedna ponovno odprli mariborsko letališče, je Adria za začetek poleg Ljubljane tudi štajersko prestolnico povezala s Skopjem. »Nekdaj dobro vpeljane turistične čarterje in zdomske lete želimo spet uveljaviti. V Makedoniji je velik potniški potencial. Gre za veliko tamkajšnjih ljudi, predvsem Albancev, ki so zaposleni po Evropi, zlasti v Švici in Nemčiji. Na Skopje gravitira tudi albanski živelj iz Kosova. Precej jih dela v Sloveniji. Krepijo se tudi poslovne zveze med Slovenijo in Makedonijo, tako da smo uvedli dnevno povezavo med Ljubljano in Skopjem,« pojasnjuje to odločitev generalni direktor Adrie Airwaysa Janez Kocijančič. Ker koridorja nad ozemljem bivše Jugoslavije ni več, mora letalo premagati pot iz Brnika preko Avstrije, Madžarske, Romunije, Bolgarije in nato preko Grčije prileti v makedonski zračni prostor. Tako se je let podaljšal in traja dobri dve uri. Druge poti praktično ni. Navidezno bi bila krajša pot preko Italije, toda Italijani vodijo letalo iz Brnika čez Avstrije nad Bočen, nato ob obali navzdol in spet preko Grčije v makedonski zračni prostor. Dejansko bi bilo takšno potovanje prav tako dolgo, še zlasti, ker ni dokončno razčiščen koridor Brindisi-Tirana-Skopje. Tako ostaja Skopje edina destinacija bivših jugoslovanskih letališč in v doglednem času ni pričakovati, da bi Adria letela še kam drugam. Seveda se jim toži po časih, ko so prav na relacijah med zahodno Evropo in jadranskimi letališči beležili ogromen promet. »Glede Evrope pa lahko rečem, da smo odprli večino linij, ki imajo za nas ekonomski smisel,« je poudaril Kocijančič in povedal, da bodo v kratkem pričeli z rednimi poleti proti Milanu in Rimu, za kar so že dobili dovoljenje italijanskih oblasti. Zdaj je treba posamezne linije uskladiti le še z Alitalio. V naslednjem obdobju nameravajo vzpostaviti progo z Beneluxom oziroma z Brusljem. Tam se bodo odvijale pomembne zadeve za Slovenijo. In končno nameravajo povezati Ljubljano še s Skandinavijo oz. njihovim največjim prometnim vozliščem Kopenhagnom. ANDREJ PIRKOVIČ Z občnega zbora SKGZ Ni bila hiša pač pa niša V naš sobotni povzetek predsedniškega poročila na občnem zboru SKGZ se je vrinila neljuba pomota. V prvem in osmem odstavku je omenjena zaprta hiša, namesto tega pa bi bilo moralo biti zapisano: zaprta niša. Pravilno se prvi odstavek glasi takole: Slovenska narodnostna skupnost v Italiji se mora otresti prisilnega jopiča globalne opozicional-nosti, v katero je bila kot manjšina potisnjena. Potrebna je nova akul-turacija, ki bo dokončno in brez nostalgičnosti vzela na znanje konec Jugoslavije, nastanek nove slovenske države, potrebo po pospešenem vključevanju tukajšnjega prostora v splošen prepih hitrih in v vse smeri križajočih se gospodarskih, kulturnih, medijskih in vsakršnih drugih tokov, ki ne dopuščajo nobene zaprte niše, nobenega posebno očuvanega zavetja. To je izziv, ki ga je predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Klavdij Palčič nakazal slovenski narodnostni skupnosti v svojem poročilu občnemu zboru SKGZ. Koristna in človekoljubna pobuda Tržaške kreditne banke v Čedadu ČEDAD — Čedajska podružnica Tržaške kreditne banke je v sodelovanju s Fiatovim podjetjem Filo diretto podpisala pogodbo v korist klientov, ki so že v pokoju. Pobudo so predstavili pred dnevi v Čedadu ob prisotnosti pokrajinskega odbornika za socialno oskrbo Giovannija Pelizza. Le-ta je v svojem nagovoru izpostavil težave, predvsem finančnega značaja, ki jih javne uprave imajo pri socialni oskrbi. Kar zadeva pobudo čedajske TKB velja omeniti, da bodo upokojenci, ki se bodo opredelili za ponudbo Aura, lahko 24 ur na dan imeli na razpolago zdravniško oskrbo (obisk zdravnika na dom, telefonsko zdravniško pomoč ter oskrbo z zdravili) kakor tudi prvo pomoč v slučaju kakšne okvare hidravlične, električne in druge narave, (r.p.) Narodni svet koroških Slovencev čestital SSk za njen volilni uspeh CELOVEC Predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev je naslovilo na Slovensko skupnost pisne čestitke za njen uspeh na nedavnih upravih volitvah na občinski in pokrajinski ravni. Posebno čestita Ivanu Peterlinu in Samu Pahorju k osebnemu uspehu in izvolitvi v pokrajinski oziroma v občinski svet. »Prepričani smo, da bosta mandatarja Slovenske skupnosti skupno s slovenskimi mandatarji drugih strank prizadevno uveljavljala interese slovenske narodne skupnosti v tržaški občini in v pokrajinski skupščini,« naglaša NSKS s pripombo, da »vaš uspeh tudi nas na Koroškem opogumlja k še večjemu naporu za slovensko narodno skupnost, in z željo, da bi imela SSk še naprej veliko uspeha pri delu v smislu politike »odprtih vrat«. V špetrski Beneški galeriji razstavlja Gianni Osgnach SPETER^— V soboto bodo v Beneški galeriji v Špetru zaprli raz-riavo Giannija Osgnacha, neutrudljivega ustvarjalca, ki nenehno išče nove možnosti in oblike izražanja ter ustvarja z najrazličnejšimi materiali, Vsaka njegova razstava je Prijetno presenečenje, je na predstavitvi razstave (na sliki) poudarita Donatella Ruttar. Gianni Os-ff^ach, ki že vrsto let živi in dela v mantovi, je eden od najzanimivej-s‘h beneških umetnikov. Z uspehom le razstavljal, samostojno in skupinsko, v Italiji in tujini. Že večkrat le ie predstavil v Milanu, Turinu, .ar(ju, v Švici in Španiji. Tokrat pa Ze četrtič razstavlja v Špetru. (r.p.) Koroški partizani bodo priredili tovariško srečanje CELOVEC — Zveza koroških partizanov vabi na tradicionalno tovariško srečanje vseh demokratov in antifašistov, ki bo drugo nedeljo, 28. junija, ob 14. uri pri Per-šmanu v Podpeci. Udeležili se ga bodo bivši partizani, aktivisti in demokrati iz Avstrije, Slovenije in Italije, svojo prisotnost pa so tudi že zagotovili predstavniki borčevskih organizacij iz Furlanije-Julij-ske krajine, predstavnik Avstrijskega dokumentacijskega centra na Dunaju ter visoke osebnosti iz Ljubljane. Poleg priložnostnih nagovorov bo na sporedu tudi pester kulturni program. Oktobra v Celovcu tretji kongres o problemu manjšin CELOVEC — Dne 21. in 22. oktobra bo v Celovcu 3. kongres z naslovom "Narodne skupnosti v Evropi - Svoboda in mnogovrstnost", na katerem bodo sodelovali strokovnjaki, politiki in kulturni ustvarjalci večinskega in manjšinskega naroda. Med referenti kongresa, ki ga bo priredila koroška deželna vlada, bo veliko Slovencev, med njimi Valentin Inzko, Janko Malle, Janko Zerzer, Tomaž Ogris in Janko Ferk. Iz vrst večinskega naroda pa so svojo udeležbo med drugimi že potrdili Ernst Waldstein, Phillip Eaus-cher in Bernhard Kraschl. Jutri odprejo v Sežani prvo obrtno razstavo SEŽANA — Jutri, 18. junija, ob 14. uri bodo odprli v sežanski športni dvorani prvo razstavo drobnega gospodarstva. Pozdravni govor bo imel minister za drobno gospodarstvo Maks Tajnikar. Ob 16. uri bo v konferenčni dvorani motela Kompas okrogla miza s predstavniki družbe Arcomes iz Veneta, ob 18. uri pa sprejem vabljenih gostov na razstavišču. Razstava bo odprta do nedelje, 21. junija, in sicer vsak dan od 10. do 20. ure. Na razstavišču bo organizirano tudi prodajanje izdelkov. Za dobro jedačo in žlahtno kapljico bo seveda poskrbljeno. Občinska uprava ga je bila razpisala za nedeljo, 28. junija Referendumske »zdrahe« utegnejo povesti Milje na predčasne volitve Odbor za zaščito Križa ima določene pomisleke o predlogu o kraški občini Miljčani bi morali v nedeljo, 28. junija, z referendumom odločati o umestitvi skladišča utekočinjenega plina propana na prostoru bivše rafinerije Aguila. Pogojnik pa je po tem, kar se je zgodilo v ponedeljek zvečer na zasedanju občinskega sveta, ki se je zavleklo čez polnoč, več kot obvezen. Iz odbora so namreč izstopili trije od sedmih občinskih odbornikov, kar pomeni, da je upravna večina praktično v krizi, to pa po določilih občinskega statuta zahteva najmanj njeno preverjanje. Ogrožen torej tako ni samo referendum, temveč tudi samo preživetje upravne večine, katere padec bi pomenil predčasne volitve. Toda pojdimo po vrsti in poglejmo, kako in zakaj je sploh prišlo do dokaj nepričakovanega ponedeljkovega zapleta. Referendum je pred kakimi desetimi dnevi razpisala občinska uprava, ki je v ta namen pripravila tudi poseben dokument z referendumskim vprašanjem. Prav ta dokument pa je - resnici na ljubo skupaj z rezultati upravnih volitev - že pred dnevi zahteval svojo žrtev: s položaja občinskega odbornika za okolje in zdravstvo je odstopil Diego Rota, član Zelene alternativne liste. Njegova lista je na pokrajinskih volitvah doživela hud poraz, Rota pa iz tega sklepa, da nima več zaupanja med volilci. Drugi in morda prevladujoči razlog za njegov odstop pa gre iskati v nestrinjanju zelenega odbornika z omenjenim dokumentom. Le-ta sicer za Roto v celoti vzeto ni slab, moti pa ga način, kako je sestavljen: tako, da volilča navaja prej k pozitivnemu kot k negativnemu odgovoru. Povrhu bi moralo biti referendumsko vprašanje čim bolj preprosto - je prepričan Rota - nanašati bi se moralo izrecno na plinsko skladišče, ne pa na ugodnosti, predvsem zaposlitvene, ki jih Miljam ponuja družba Montes-hell. Sicer pa Rota miljskega občinskega odbora ni do konca »izdal«, saj mu je obljubil zunanjo podporo pod pogojem, da se bo nadaljevalo delo novoustanovljenega urada za okolje. Proti načinu, kako so si miljski upravitelji zamislili referendumsko vprašanje, so vzrojili tudi zeleni smejočega se sonca z liderjem Ghersino na čelu, medtem ko je vodstvo Monteshella izrazilo željo, da bi bilo prebivalstvo čim bolje in objektivneje obveščeno, in to ne samo glede plinskega skladišča, ampak o vseh pobudah, ki si jih je Dežela zamislila za Miljski zaliv in za njegov razvoj. V okvir teh pobud se namreč uvršča tudi plinsko skladišče, pri Mon-teshellu pa so zlasti zadovoljni, ker je njihov projekt sprožil izdelavo širšega programa za Milje. Predstavniki naftne družbe so izrazili tudi popolno pripravljenost, da posredujejo vse potrebne podatke in gradivo o tehničnih aspektih svojega projekta. V ponedeljek popoldne so se tako pred večernim občinskim svetom sestali načelniki svetovalskih skupin, nato pa še člani upravne koalicije, ki so nič hudega sluteč in brez problemov odobrili referendumski dokument. Uspelo jim je celo, da so se izognili čeri, ki jo je predstavljal Rotov odstop, saj je odbornik sporočilo o njem pomotoma poslal občinskemu tajniku namesto županu, s čimer odstopa formalno ni bilo. Povrhu je Rota v začetku zasedanja občinskega sveta pokazal pripravljenost, da formalno odstopi šele po sprejetju referendumskega dokumenta. Toda Rota se je sredi zasedanja nepričakovano premislil - ob velikem zadovoljstvu navzočega Ghersine - in zahteval prekinitev seje, ko pa se je čez slabo uro vrnil v svetovalsko dvorano, je napovedal nepreklicni odstop in ga utemeljil z nejasno formulacijo referendumskega vprašanja. Potezo so nemudoma izkoristili demokristjani, katerih načelnik Pešce je napovedal tudi odstop Franca Al-tina in Itala Derossija, ki sta v nasprotju s svojo stranko podpirala miljsko levičarsko koalicijo. Županu Ferdinandu Ulcigraiu tako ni preostalo drugega, kot da je zasedanje prekinil. In sedaj? Kot nam je povedal odbornik za urbanistiko Fabio Vallon, izvedba referenduma še ni povsem kompromitirana, čeprav bo izredno te- Prostor bivše rafinerije Aguila, na katerem naj bi zgradili plinsko skladišče Monteshella (Foto Križmančič) žavna. Upravna večina je bila namreč že pred sejo občinskega sveta dogovorjena, da se sestane jutri in prav na tem sestanku bo padla odločitev, kaj storiti. Okrnjeni občinski odbor sicer ne more sklicati skupščine, da bi dokočno odločila o referendumu, vendar se lahko občinski odbor skliče sam prav na to točko. Gre sicer za neke vrste eskamotažo, s katero bi preprečili propad referenduma - je priznal Vallon - vendar to ne bi pomenilo, da se upravna večina spreneveda. Zadnji rok za sklicanje občinskega sveta je vsekakor prihodnji petek, kar pomeni, da bo za 28. junija napovedani referendum v nasprotnem primeru odpadel, čeprav po Vallonovem mnenju ne gre izključiti niti možnost njegove preložitve na začetek julija. V Križu imajo pomisleke nad ustanovitvijo kraške občine, ki jo predlaga skupina prebivalcev zahodnega in vzhodnega Krasa. Odbor za zaščito Križa nam je včeraj poslal daljše tiskovno sporočilo, v katerem posreduje javnosti svoja stališča ne samo o tem vprašanju, ampak tudi o nekaterih drugih problemih, ki pestijo vas in širše zahodnokraško območje. Stališče so poslali časopisom šele po izteku upravnih volitev, ker menijo, da gre za aktualen problem, ki pa ga ne gre na noben način izkoristiti v politične ali pa v strankarske namene. Na osnovi časopisnih vesti, piše v sporočilu, naj bi nova občinska uprava zaobjemala območje med Križem in Bazovico, dejansko oba sedanja kraška rajona. Predlog za ustanovitev kraške uprave je nedvomno odraz splošnega upravnega propada tega teritorija, za katerega nosi v prvi osebi odgovornost tržaška Občina. »Ta uprava je v glavnem vedno smatrala Kras le kot področje namenjeno prostemu času in nedeljskim izletom, nikoli pa ni vzela resno v poštev tega teritorija s svojimi zgodovinskimi, krajinskimi in narodnostnimi značilnostmi«, podčrtujejo še v Križu. Kot konkreten primer tega omalo-važevalnega odnosa omenjajo Pod Montebellom se bo letos uradno predstavilo 30 držav Vzorčni sejem odpira vrata S priložnostno slovesnostjo v kongresnem centru bodo danes ob 11. uri odprli 44. Mednarodni tržaški vzorčni sejem, naj večjo iz serije razstavnih prireditev, ki jih vsako leto prirejajo pod Montebellom. Otvoritve se bodo poleg predstavnika rimske vlade udeležili zastopniki deželnih in krajevnih upravnih in gospodarskih sil, navzoči pa bodo tudi mnogi razstavljale!, ki tokrat prihajajo iz 30 držav, posredno pa se bo na sejmu predstavilo še nadaljnjih pet držav. Letos bodo prvič uradno sodelovale tudi mlade države Slovenija, Hrvaška in Litva, prva pa bo že jutri imela svoj uradni dan. Na sliki (foto Križmančič) vhod na razstavišče pod Montebellom, ki ga nameravajo čimprej preseliti na nov in ustreznejši prostor ob morju pri Orehu. vprašanje vaških jusarskih zemljišč, za katere ni uprava nikoli odgovarjala pred vaško skupnostjo, saj ni nikomur znano kako in v kakšne namene je uporabljala sredstva iz jusarskih skladov. Odbor za zaščito Križa ima vsekakor pomisleke nad predlogom o kraški občini, ker meni, da Trst in njegova pokrajina v sedanjih razmerah ne potrebujeta novih javnih uprav na teritoriju, ampak večje sodelovanje med obstoječimi ustanovami. Tega sodelovanja pa danes žal ni. »Z druge strani pa smo prepričani, da bi tako imenovana tržaška metropolitanska pokrajina, ki jo predlagajo nekateri, imela le negativne posledice, posebno za okoliške občine, ki predstavljajo veliko zgodovinsko in družbeno bogastvo za krajevno prebivalstvo. Te uprave bi s tem predlogom pravzaprav tvegale izginotje«, piše še v tiskovni izjavi Odbora za zaščito Križa. Slednji je pred časom tudi povedal, da odločno nasprotuje znanemu predlogu o združitvi obeh kraških rajonov, ki ne bi rešila niti enega izmed odprtih vprašanj tega področja. Kriška skupnost se bolj kot z Opčinami in Vzhodnim Krasom čuti življenjsko povezana z devin-sko-nabrežinsko občinsko stvarnostjo. Občina Devin-Nabrežina, ki obsega tudi del kriškega ozemlja, je v preteklosti večkrat pokazala občutljivost do kriške skupnosti. To dokazuje primer mnogih mladih vaščanov, ki so se morali »preseliti« čez pokrajinsko cesto v nabrežinsko občino, ki jim je dala stvarno možnost, da si lahko v domačem kraju zgradijo hišo. Odbor za zaščito Križa bo zato iskal druge možnosti, da zaustavi propadanje vasi. Na prvo mesto postavlja predlog po resni upravni avtonomiji rajonskih svetov (posebno kraških), v upravljanje kraš-kega teritorija pa bo treba nujno aktivno vključiti tudi Kraško gorsko skupnost. Nekateri bi jo hoteli ukiniti, KGS pa je nenadomestlji- * va in dragocena uprava, ki mora ohraniti tudi ozemlje tržaške občine. S predlagatelji kraške občine nameravajo Križani, kot piše na koncu tiskovnega sporočila, vsekakor vzpostaviti tvorno sodelovanje, pri čemer napovedujejo, da bodo v prihodnjih dneh priredili javno skupščino. K sodelovanju na njej bodo povabili tudi predstavnike odbora za ustanovitev kraške občine. V Šempolaju nastopili mladi pevci in glasbeniki V petek zvečer je bilo v Šempolaju vse živo. Lepo število ljudi se je ob osmih zvečer zbralo v šempolajski šoli, da bi prisostvovali zaključnemu nastopu zborčka Vigred ter gojencev prof. Zorana Lupinca. Prvi so zaigrali trije mladi harmonikarji, ki so prav tisti večer imeli svoj krstni nastop, in sicer Patrik Kocjančič, Andrej Sosič in Marko Antonič. Sledil je zborček, ki je pod taktirko mladega mentorja Mitje Pernarčiča, s pomočjo Silve Pauline in ob spremljavi Aljoše Saksida zapel naslednje pesmi: Narobe svet, Rak, rak, mali rak, Vadbena ura, En ten tenera ter Murnova poroka. Rezultat letnega truda so prikazali tudi Andrej Škrlj, Sonja Rebula, Igor Antonič, Alen Fabjan in Albert Rebula, ki so izvajali vsak po eno skladbo. Za res prijeten in ganljiv zaključek so poskrbeli malčki zborčka s pesmijo Kmetič in Rom pom pom, in ob koncu so bili deležni vsi dolgega in prisrčnega aplavza. Kljub veliki krizi, ki je nastala v zborčku zaradi premajhnega števila otrok, je bila želja vseh prisotnih, da bi se lepo slovensko in mladinsko petje v Šempolaju še slišalo. Franka Škrk Obvestilo za šolske suplente Sindikat slovenske šole obvešča, da so od 15. junija na sedežu Šolskega skrbništva v Trstu na ogled začasne lestvice suplentov za osnovne šole in vrtce. Lestvice suplentov za nižje in višje srednje šole pa bodo objavljene 22. junija. Prosilci imajo pet dni časa za morebitno pisno pritožbo v primeru napak. Dokončna lestvica za premestitve na osnovnih šolah bo objavljena na šolskem skrbništvu 22. junija, medtem ko bo lestvica premestitev za srednje šole objavljena šele 24. julija. Lep zaključni nastop dijakov nižje srednje šole Fran Erjavec Kot že dolgo vrsto let je tudi letos srednja šola Erjavec iz Rojana zaključila šolsko leto s pestro prireditvijo, ki je vsebovala pevske in glasbene točke, podeljevanje bralnih značk in mladinsko igro Dvojčici, ki jo je po mladinski Kastnerjevi povesti za oder priredila Lučka Susič. Šolski pevski zbor je poskrbel za slovesen začetek predstave in je pod vodstvom prof. Nade Zaghet ubrano in navdušeno zapel nekaj pesmi z domovinsko tematiko. Sledili so nastopi flavtistov I. in II. razreda ter nastop violinistke Alenke Pertot in kitarista Sandija Vatovanija, ki ju je na pianolo spremljala Nina Kocijančič, eno skladbo pa je izvedla tudi sama. Sledila je dolga, a zelo razgibana in živahna igrica, ki je s svojo prisrčno vsebino pritegnila gledalce, od najmlajših pa do najstarejših. Vsebina mladinskega dela Dvojčici je marsikomu že znana, saj je tudi Walt Disney posnel po njem zelo uspešen film. Vendar je treba reči, da igra ni vžgala samo zaradi zabavne vsebine, ki mimogrede na nevsiljiv način poudarja tudi vrednote kot so ljubezen, prijateljstvo, družinska sreča. Tudi ni navdušila samo domiselna odrska priredba Lučke Susič, ki je skušala prizore nanizati s hitrim, skorajda filmskim tempom in ji je pri tem uspelo, da je spravila na oder - v njim na kožo pisanih vlogah -kar več kot trideset igralcev. Glavno zaslugo za lep uspeh te igrice nosijo prav mladi igralci, ki so se vsi imenitno odrezali, bodisi v skupinskih kot tudi v solističnih prizorih. Največjo težo sta pri tem seveda nosili igralki naslovnih vlog, dvojčici Ivana in Martina Šole, ki sta zelo sproščeno zaigrali, prva živahno in razvajeno Luizo, druga pa resno in odgovorno Loto. Tudi Metka Kuret v vlogi mame, Erik Žerjal v vlogi očeta, Miriam Čermelj v vlogi služkinje Rezke, Poljanka Dolhar kot Irene, David Štokelj kot doktor ter Vladimir Stanič in Nataša Novakovič kot upravnik in vzgojiteljica v koloniji so imeli zahtevne vloge, v katere so se znali lepo vživeti. Predolgo bi bilo, da bi tu omenjali tudi vse stranske vloge, vendar zaslužijo pohvalo prav vsi. Še prav posebna pohvala pa gre tehničnim pomočnikom, ki jih je vodil Robert Scerni in so brez incidentov izpeljali vse hitre menjave scene, poskrbeli za luči, glasbo, zvoke in zaveso. Pri tem ne smemo pozabiti še na okusne kulise, ki so jih pripravili dijaki pod vodstvom profesorjev likovne oz. tehnične vzgoje, prof. Nadje Do-ljak in Marka Ferluge. Za režijo pa je poskrbela prof. Lučka Susič. Ob koncu naj povemo samo še to, da so take prireditve izredno lepa in koristna doživetja za starše, otroke in profesorje, saj okrepijo med njim! prijateljske vezi, vzpodbujajo ustvarjalnost in domiselnost, okrepijo jezikovne in druge izrazne spretnosti in dajejo možnost dijakom, da se pokažejo staršem, vzgojiteljem in prijateljem v novi luči. Obenem je to najprisrčnejši in naj slovesnejši način, da se ob koncu pouka poslovijo drug od drugega. Kot dokaz, da je to res prijeten trenutek v okviru šolskega življenja, bi lahko navedli tudi dejstvo, da je zaključno prireditev v Rojanu obiskalo tudi zelo veliko število bivših dijakov, ki so očitno ohranili lep spomin na to slovesnost. (A in B) Tržaško PSI bo najbrž vodilo kolektivno pokrajinsko vodstvo Tudi Perelli politično »zamrznjen« V torek prva seja na Pokrajini Ekološka ladja bo tudi letos opravila vrsto analiz Zeleni škuner Helios Re na »lov« onesnažene vode V seznam politično »zamrznjenih« tajnikov strank (na njem sta že pokrajinska tajnika KD Sergio Tripani in DSL Perla Luša) je treba sedaj vpisati še ime socialističnega sekretarja Alessandra Perel-lija. Volilni neuspeh Craxijeve stranke bo najbrž v kratkem močno spremenil odnose znotraj tržaške federacije PSI, saj so volilci okrepili notranjo manjšino nekdanjega podžupana Segheneja, ki je na predsinočnji seji strankinega izvršnega odbora zahteval Perelli-jev odstop. Formalno do njegovega odstopa najbrž ne bo prišlo, stranko pa bo do pokrajinskega kongresa, ki naj bi bil septembra, skoraj gotovo vodil neke vrste politični odbor s Perellijem in s predstavniki vseh notranjih struj. Na tapeti vsekakor ni le politična usoda pokrajinskega tajnika, ampak predvsem politična usmeritev tržaških socialistov, ki so jo volilci postavili v dvom. Seghene se je izrekel za še tesnejše sodelovanje z Listo za Trst, za utrditev »dobrih odnosov« z melonarji sta se opredelila tudi Carbone in Perelli. Slednji je vsekakor mnenja, da bi morala PSI v morebitni koaliciji z listarji igrati vlogo levo usmerjene sile in v tem sklopu iskati tesnejše vezi z DSL oziroma z Demokratično zvezo. Odločno proti krepitvi odnosov z LpT pa sta Pittoni in De Gioia, nekdanji socialdemokrat, ki se je pri številu preferenc za občinski svet uvrstil takoj za Seghenejem. Pittoni in De Gioia pravita, da mora PSI v sedanjih razmerah stremeti po izboljšanju odnosov z Occhettovo stranko. Kritike na račun dosedanje linije tržaške PSI so pred dnevi prišle tudi iz ust deželnega svetovalca Tersarja, ki je očital Perel-liju, da se je v zadnjem času preveč prilagodil oziroma istovetil z linijo LpT. Socialisti se bodo o predlogu melonarskega gibanja za oblikovanje »uprav državljanov in ne strank« jasneje izrekli na ponedeljkovi seji razširjenega pokrajinskega vodstva. S tem v zvezi se govori o možnosti zunanje podpore PSI tej rešitvi, ki si vsekakor s težavo utira pot med strankami. Nekateri socialisti pa se zavzemajo, da bi Občino Trst vodila koalicija KD-PSI-LpT-PLI, ki na papirju razpolaga z zadostno večino za izvolitev župana in občinskega odbora. Novoizvoljeni pokrajinski svet se bo medtem prvič sestal že v torek, 23. junija ob 18. uri. Sejo je Viktor Blažič v ponedeljek predaval v Društvu slovenskih izobražencev 0 pomanjkanju zaupanja v Sloveniji Gost Društva slovenskih izobražencev v Trstu je bil v ponedeljek zvečer časnikar, izvedenec za manjšinska vprašanja in član vodstva Slovenskih krščanskih demokratov v Ljubljani Viktor Blažič. Organizatorji so si večer zamislili kot razgovor med predavateljem in občinstvom o sedanjem stanju v Sloveniji, ki ta mesec slavi prvo obletnico svoje neodvisnosti. Viktor Blažič je povedal marsikaj zanimivega o političnem zakulisju v Sloveniji in o naši sodobni zgodovini, segel pa je tudi nekoliko dlje v preteklost, kar je nujno za razumevanje sodobnih razmer. Govor je bil o Slovenski demokratični zvezi, o vzrokih za njen razkol in o možnosti, da so bile nekatere politične poteze v tistem obdobju vodene 'iz ozadja". Kar zadeva padec Peterletove vlade je gost DSI dejal, da se je vse začelo pri lastninjenju. Ko se je predsednik Peterle odločil, da osvoji Sachsov lastninski model, je s tem ogrozil interese tistih, ki so imeli v rokah večji del gospodarske moči. Sachsov model je med drugih predvideval razdelitev večjega dela delnic brezplačno vsem prebivalcem Slovenije. Najhujši problem, ki tare Slovenijo in zavira njen napredek, je tudi menil Viktor Blažič, je predvsem pomanjkanje zaupanja in to tako na gospodarskem kot tudi na političnem področju. V svoji analizi sodobnega dogajanja na Slovenskem se je predavatelj dotaknil še številnih drugih vprašanj. Govor je bil o divji privatizaciji, o nedavnih spremembah v vladnem vrhu, o bojazni pred napredovanjem desnice. S tem v zvezi je Blažič poudaril, da gre v mnogih primerih za mešanje pojmov in da so pomeni določenih besed - kot je npr. desnica - tako kontaminirani, da lahko eno in isto besedo dva človeka popolnoma drugače razumeta. Kar zadeva bodočnost Slovenije je gost Društva slovenskih izobražencev izrazil bojazen, da bi se v tej mladi državi uveljavila samo navidezna demokracija, dejansko pa bi vladalo ozadje, ki ima v rokah vso gospodarsko moč. Bistveno vlogo za prihodnost naše domovine bodo imela sredstva javnega obveščanja, je zaključil Viktor Blažič, zato je razumljivo, da se bo prav okrog njih bila glavna bitka, (hi) Na sliki (foto D. Križmančič) posnetek s ponedeljkovega večera v DSI. Za predavateljsko mizo sedita (z desne) Viktor Blažič, za njim pa predsednik društva Sergij Pahor. Važno obvestilo za mlade lepotce Lepotci, pozor! V petek se vam ponuja lepa priložnost, da zadostite svojim narcisoidnim stremljenjem. V znanem grljanskem nočnem zabavišču bo namreč v petek na programu deželno zbirno tekmovanje za »misterja 1992«, ki se ga — kot piše v razpisu — lahko udeležijo mladi moški s sledečimi rekviziti: lepim nastopom, simpatičnostjo, inteligenco in umetniškimi sposobostmi. Udeleženci bodo morali odgovoriti na vrsto bolj ali manj pametnih vprašanj, zatem pa bo sledil »umetniški nastop« (po izbiri posameznega tekmovalca). Zmagovalec bo lahko tekmoval na finalu tekmovanja Triveneta za »fotomodela 1992«, ki bo v videmski pokrajini v začetku septembra. Požar v tovarni Vernici veneziani Tržaški gasilci so v noči med ponedeljkom in torkom posegli v tovarni barvil Vernici veneziani, kjer je ogenj zajel nekaj sodčkov že odrabljenega firneža. Sprva je kazalo, da gre za hud požar, a gasilcem je že po pol ure dela uspelo pogasiti plamene, ki se je po vsej verjetnosti razplamteli zaradi samovžiga. Nenavaden obisk čebel včeraj v središčni Ulici sv. Frančiška Središčno Ulico sv.Frančiška je včeraj zgodaj dopoldne nenapovedano obiskal velik roj čebel. Žuželke (od kje so prišle ni jasno) so se ustavile na vogalu z Ul. Palestrina, kjer so preplašile marsikaterega mimoidočega in same mestne redarje, ki so takoj poklicali na Pomoč gasilce. Slednji so prišli na kraj v spremstvu čebelarja Cancianija, ki je spretno in potrpežljivo »prepričal« matico in nekaj tisoč čebel, da so se najprej nekoliko umirile in se nato po vrsti »umaknile« v veliko škatlo iz lepenke. Vse je potekalo v najboljšem redu ob splošnem zadovoljstvu gasilcev, čebelarja, številnih radovednežev in seveda čebel. Na sliki vidimo čebelarja med potrpežljivim, a konec koncev Uspešnim delom s čebelami v Ul. sv. Frančiška. formalno sklical starejši svetovalec Ferruccio Klingendrath (Severna liga), ki bo vodil skupščino do izvolitve predsednika pokrajinske uprave. Na seji bodo uradno imenovali izvoljene svetovalce, tisti, ki so bili izvoljeni tudi v občinski svet pa bodo morali javiti, ali mislijo ostati v pokrajinski skupščini ali pa izbrati Občino. Klingendrath pa je na dnevni red, v skladu z zakonom, uvrstil tudi izvolitev novega odbora in novega predsednika. V torek pa bodo to točko gotovo odložili na poznejši datum. Prvo sejo novoizvoljenega občinskega sveta pa bo vodil demokristjan Dario Rinaldi. Klingendrath je anagrafsko gledano naj starejši svetovalec, Rinaldi pa bo vodil sejo, ker je njegova stranka dobila največ glasov, on pa največ preferenc. Jutri bo odplul iz Trsta zeleni škuner Helios Re. Ladja Zveze za okolje bo sedmo leto zapored obplula apeninski Škorenj, da bi zbrala podatke o onesnaženosti morja. Svoje analize bo opravljala v času turističnega navala, ko na plažah mrgoli turistov in ko stopnja onesnaženja morja prav zaradi tega naraste. Škuner Helios Re bo plul ob italijanski obali Jadranskega morja in Jonskega morja, objadral bo Sicilijo in bo nato priplul do Ti-renskega morja. Istočasno bo drugi zeleni škuner, Anoelle, začel z zbiranjem podatkov o onesnaženosti morja v Kampanji, Laciju in okrog Sardinije. To drugo plovilo bo odplulo iz Neaplja. Oba škunerja sta dejansko plavajoča laboratorija. Svoje analize bosta opravila v več kot 500 točno izbranih zbirnih točkah. Rezultati analiz morske vode bodo znani že 48 ur po prevzemu in pregledu in bodo takoj tudi na razpolago javnosti. V dosedanjih šestih sezonah si je zeleni škuner s svojimi zavidljivimi rezultati in s svojim osveščanjem utrl pot v ekološko zavest prebivalstva, o čemer priča na tisoče ljudi, ki so se v preteklih letih po vseh italijanskih pristaniščih pozanimali za opravljene izvide. Po anketi javnega mnenja, ki jo je opravila tržaška anketarska Nocoj pokrajinski svet SSk Pokrajinski svet Slovenske skupnosti bo na drevišnji seji ocenil rezultate nedavnih upravnih volitev in seveda predvsem strankin volilni uspeh. Zasedanja se bosta najbrž udeležila tudi novoizvoljena svetovalca Ivan Peterlin in Samo Pahor. SSk je 7. in 8. junija zabeležila res spodbuden volilni rezultat, saj je v odstotkih dosegla najboljši povojni izid tako za Občino kot za Pokrajino. Le na deželnih volitvah leta 1968 je bil rezultat SSk v tržaški občini in pokrajini za desetinko odstotka boljši. Na nocojšnjem zasedanju pa bo tekla beseda tudi o notranjih odnosih v SSk, ki doživljajo delikaten trenutek. Katoliški glas, ki je navadno zelo dobro obveščen o situaciji znotraj stranke, je npr. v svoji zadnji številki napisal, da bo najbrž treba tudi realno priznati, da se je razmerje sil znotraj SSk po volitvah obrnilo in da je tako imenovana katoliška komponenta sedaj v položaju notranje manjšine. »Toda ali naj to pomeni, da mora ta komponenta znotraj stranke umolkniti in se pasivno prilagoditi novemu položaju«, se sprašuje komentator Katoliškega glasa, ki ima pri tem v mislih posebno Pahorjevo izvolitev v občinsko skupščino. družba SWG, občani celo bolj verjamejo podatkom zelenega škunerja, kot pa uradnim meritvam o onesnaženosti, ki jih zbirajo in objavljajo Krajevne zdravstvene enote. Rešite gozdič pri Sv. Ivanu! Pri Sv. Ivanu so v zadnjih mesecih skoraj posekali kakih 700 kvadratnih metrov obsežen gozdič, da bi na njegovem mestu zgradili zarebno parkirišče. Gozdič se je nahajal v Ul. delle Docce, nekatera njegova drevesa so bila stara tudi več kot 60 let, kar je predstavljalo lepo naravno bogastvo za tamkajšnje ljudi. Prebivalci so že oktobra lani naslovili na Tržaško Občino resolucijo, v kateri so zahtevali naj občinska uprava »reši« gozdič. Resolucija ni zalegla. Sedaj se je za skoraj že povsem posekani gozdič zavzel tudi svetovalec Svetovnega sklada za naravo WWF, ki zahteva naj Občina reši vsaj tisko, kar se še da rešiti. Zapustila nas je naša dobra teta Zora Bradač vd. Pecchiari Pogreb bo jutri, 18. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katinari. Za njo žalujejo nečaka Pino z Marjučo in Darkom ter Francko z Vido, svakinja Pavla in ostali sorodniki. Trst, Sežana, 17. junija 1992 V Zurichu je dne 15. t. m. pre-I minila naša predraga Repka Bolčič vd. Maori Žalostno vest naznanjajo hči Boža in sin Branko z družinama, brata Josip in Milan, sestra Stana ter ostali sorodniki. Zurich, Sarajevo, Trst, Boljunec, Koper, 17. junija 1992 Moje none Marije Žafran por. Coretti ni več. Pogreb bo jutri, 18. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Ricmanje. Z ljubeznijo se je spominja vnuk Maurizio z mamo Bruno in nonetom Brunom. Trst, Ricmanje, 17. junija 1992. Ob izgubi drage Marije Žafran por. Coretti izreka možu Brunu in svojcem občuteno sožalje SKD Slavec Ob izgubi drage mame in none Romane izreka svojcem globoko sožalje družina Tul Ob izgubi drage matere Ane Poh-len vd. Pertot izreka občuteno sožalje hčeri Silvani in svojcem MePZ Slavec-Slovenec in SKD Ricmanje-Log. Pevski zbor Milan Pertot jutri pred domačo publiko Mešani pevski zbor Milan Pertot bo pod vodstvom Aleksandre Pertot nastopil jutri zvečer ob 20.30 v barkovljanski cerkvi Sv. Jerneja: na koncertu, ki je poslovilen, bosta sodelovala orkester gojencev Glasbene matice in organist Štefan Bembi. Zbor je prejšnji petek nastopil v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu, kjer je bil gost tamkajšnje skupnosti Slovencev, s tega koncerta je tudi slika, ki jo je posnel Mario Magajna. Petkov koncert je žel velik uspeh med številnim občinstvom, ki je nastopajoče nagradil z dolgim ploskanjem. Vsi, ki zbora zadnje čase niso poslušali, imajo priložnost jutri zvečer, da gredo na koncert v barkovljansko cerkev, ki je za takšne nastope zaradi dobre akustike izredno primerna.(nl) Uspela prireditev ob 11. prazniku mladih pevcev zborov Vesela pomlad Kljub negotovemu vremenu je 11. praznik mladih pevcev zborov Vesela pomlad pred dvema nedeljama privabil lepo število obiskovalcev, ki so v parku Finžgarjevega doma sledili pestremu, nad tri ure trajajočemu kulturno zabavnemu sporedu. Za prijeten uvod smo lahko prisluhnili nežni melodiji citer, na katere je igral Marjan Zupančič iz Križ pri Tržiču. Prijetna glasba je povezovala tudi vse ostale točke bogatega sporeda. Po krajšem pevskem nastopu DPZ Vesela pomlad sta povezovalki sporeda Sara in Valentina povabili na oder vaški klepetulji Vanko in Tonco iz Boljunca, ki sta po utečeni navadi spravili prisotne v smeh in dobro voljo. Nato se nam je predstavila mlada tržaška čarodejka Carli Ann (Nada Carli), ki se že nekaj let uspešno bavi z manipulacijo. Zmagovalka številnih tekmovanj v Italiji in na tujem (pred dvema tednoma dobitnica Velike nagrade v Linzu) je prikazala nekaj uspešnih točk, ki so pritegnile pozornost mlajših in starejših gledalcev. Spet je bila dana beseda petju. Tokrat so se na odru razvrstili pevci MPZ Vesela pomlad, ki so zapeli venček pesmi pod vodstvom Franca Pohajača. Ponovnemu šaljivemu klepetu Vanke in Tonce, ki ga je večkrat prekinil sproščen aplavz, je sledil nastop združenih otroških pevskih zborov iz Trebč, Zvonček z Repentabra ter Vesela pomlad z Opčin, ki so pod vodstvom Zdenke Križmančič in Franca Pohajača ter ob kasetni spremljavi zapeli sklop priljubljenih otroških pesmic Jožeta Kolarja. V naslednji točki se je čarodejki Carli Ann pridružila še Federica Veos ali Van Veos. Skupno sta mladi umetnici-čarodejki predstavili točko, ki je pritegnila pozornost predvsem najmlajših. Popoldan se je že prevesil v večer, ko so se oglasili veseli zvoki ansambla Zvezde. Udeleženci Praznika mladih pevcev pa se niso kar takoj razšli, saj je bilo pri omizjih še veliko priložnosti za sproščen klepet ob odličnem kozarcu domačega vina. 12 .MLADINSKI RAaSKOMLNI BARlj do 192 Prireditelji mladinskih raziskovalnih taborov obveščajo dijake in univerzitetne študente, da se lahko prijavijo na 12. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR »BARDO 92« pri: Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ulica sv. Frančiška 20/1 Odseku za zgodovino v Trstu, Ulica Petronio 4 Slovenski ljudski knjižnici D. Feigla v Zveza slovenskih kulturnih društev - Društvo zamejskih likovnikov - Združenje Lupusinfabuia XXII. LIKOVNA KOLONIJA MLADIH Sesljan - od 24. do 29. avgusta 1992 ... en teden likovnega ustvarjanja v družbi slovenskih vrstnikov iz Slovenije, Avstrije in Porabja. Namenjeno mladini od 10. do 15. leta. Informacije in prijave ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 635626 (vsak dan razen ob sobotah). menjalnica 16. 6. 1992 TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar .... .. 1191,25 1165 — Švicarski frank 840,— 830,— Nemška marka 756,85 748,— Avstrijski šiling 107,532 106.— Francoski frank ,. 224,75 221.— Norveška krona 193,40 191,— Holandski florint .. 671,82 662,— Švedska krona 209,54 206,— Belgijski frank 36,77 35,50 Portugalski eskudo . 9,103 8,— Funt šterling . 2206,40 2185,— Španska peseta 12.— 11,30 Irski šterling . 2023,30 1990,— Avstralski dolar 896,— 850 — Danska krona . 196,53 192,— Jugoslov. dinar — — Grška drahma 6,218 5,50 ECU 1550,50 Kanadski dolar . 995,20 950,— Slovenski tolar ’ 14,25 Japonski jen 9,375 9,10 Hrvaški dinar — 4,50 BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Filiala Čedad 0432/730-314 merila UL. SV. FRANČIŠKA 20 vas vabi jutri, 18. t. m., ob 17.30 na odprtje razstave slikarja Demetrija Ceja novejša dela ___________gledališča_____________ FESTIVAL OPERETE ROSSETTI Danes, 17. t. m., ob 20.30 premierska predstava operete Giuseppeja Pietrija ADDIO, GIOVINEZZA. Dirigent Guerri-no Gruber, režija Mario Licalsi. Predprodaja vstopnic pri blagajni Festivala na trgu Unita (tel. 367816 - 369485) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. Jutri ob 18. uri bo v dvorani sedeža Združenja trgovcev Ul. San Nicolo 7 (II. nadstr.) srečanje z nastopajočimi v opereti »Adio giovinezza«. Vstop prost. Kavarna San Marco Jutri, 18. t.m., ob 21. uri v okviru festivala operete recital LE CANZONI DEI TELEFONI BIANCHI. Nastopata sopranistka Cristina Pastorello in pianist An-drea Bambace. Avditorij muzeja Revoltella V petek, 19. t.m., ob 18. uri v okviru festivala operete recital NINO OXILIA PISATELJ, PESNIK. Nastopajo Lidija Kozlovič, Marco Casazza in Ugo Maria Morosi. Sledi film »Rapsodia satanica«. V soboto, 20. t. m., ob 17. uri bo v avditoriju Muzeja Revoltella srečanje z igralko MARIO DENIS. Na sporedu bo tudi projekcija filma "Sissignora". šolske vesti Srednja šola Fran Erjavec sporoča, da se jutri, 18. 6., ob 8.30 pričnejo zaključni izpiti s pismeno nalogo iz slovenščine. Isti dan bodo starši lahko dvignili osebna spričevala dijakov 1. in 2. razreda. Učenci srednje šole Srečko Kosovel sporočajo, da je možen ogled razstave ex tempore »Razmišljanje o vojni« in likovnih izdelkov tretješolcev v Prosvetnem domu na Opčinah od 15. do 20. junija od 16. do 20. ure. Ob tem bo potekala tudi humanitarna akcija. Odprtje razstave bo danes, 17. junija, ob 9. uri. razstave V TK galeriji v Ul. sv. Frančiška je na ogled razstava medeninastih panojev slikarke CLAUDIE HENDEL. V TK galeriji bo jutri, 18. junija, ob 17.30 otvoritev razstave DEMETRIJA CEJA. V Galeriji Juliet v Ul. Madonna del Mare 6 razstavlja do 30. t. m. LUIGI MANGONE. Urnik: vsak torek od 18. do 21. ure ali po domeni. V galeriji Cartesius je do 24. t. m. na ogled razstava ALDA BRESSANUTTIJA z naslovom »dal cinguanta in qua...«. V galeriji Le Cavera v Ul. S. Frances-co 51/A je do 27. junija na ogled razstava GUIDA ANTONIJA. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure. V galeriji Nadia Bassanese (Trg Giotti 8) je odprta razstava NICOLETTE COSTA z ilustracijami za knjigo »II mago di Oz«. Razstava bo odprta do 20. junija ob delavnikih od 17. do 20. ure. V galeriji Rettori Tribbio 2 je do 19. t. m. na ogled razstava OTTAVIA BOM-BENA. Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito je na ogled razstava GIBERTA SEVERI-JA. V galeriji Torbandena in v gledališču Mlela razstavlja svoja novejša dela slikar ŽIVKO MARUŠIČ. V kavarni Caffe degli specchi je na ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo na ogled do 13. septembra. V galeriji Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava 'Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja". V razstavni dvorani Turistične ustanove v Ul. S. Nicolo, 20 (III. nad.) je odprta razstava akvarelov PETRA REHARJA. Razstava bo na ogled do 30. t. m., od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. V galeriji Studio Arte 3 v Ul. dell An-nunziata 6/b je odprta razstava LUCIANA CELLIJA. V razstavni dvorani Turistične ustanove v Sesljanu razstavlja do 30. t. m. slikar RAFFAELE PELLIZZARI. Urnik ogleda: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure ter ob sobotah od 9. do 13. ure, ob praznikih zaprto. Čedad - V prostorih Tržaške kreditne banke razstavlja do 31. julija svoja dela kipar EROS VALENTE. V galeriji Minerva, ul. S. Michele 5 razstavlja do 25. t.m. svoja dela LIVIO ZOPPOLATO. _____________izleti_________________ SPDT prireja v nedeljo, 21. junija, avtobusni izlet na Begunjščico ob priliki tradicionalnega srečanja s pobratenimi planinci »Integrala« iz Ljubljane. Odhod avtobusa ob 5.45 izpred sodne palače v Trstu in ob 6.00 z Opčin. Prijave sprejema ZSŠDI v uradnih urah, tel. 635627. Ob vpisu je treba vplačati 15.000 lir. čestitke Naša draga mama in nona ALOJZIJA praznuje danes 87. rojstni dan. Da bi bila še dolgo z nami zdrava in vesela ji želijo vsi njeni, posebno pa še pravnukinji Anuška in Katjuša. Člani zadruge Dolga krona iskreno čestitajo Josipu Sancinu - Šarneku ob prejetju plakete boja in dela. koncerti BBC Club Jutri ob 22. uri v ul. Donota bo nastopal pianist STEFANO FRANCO s svojim ansamblom. včeraj - danes Danes, SREDA, 17. junija 1992 ADOLF Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.32 - Luna vzide ob 22.33 in zatone ob 7.13. Jutri, ČETRTEK, 18. junija 1992 TELOVO PLIMOVANJE DANES: ob 5.28 najnižja -62 cm, ob 12.23 najvišja 32 cm, ob 17.32 najnižja -4 cm, ob 22.55 naj višja 37 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,6 stopinje, zračni tlak 1019,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 53-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Beatrice Zarli, Matija Grgič, Stefano Porcelluzzi, Michele Pec-chi, Fausto Crisma, Matteo Nesich. UMRLI SO: 88-letna Teresa Bovo, 85-letni Carlo Berti, 101-letni Angelo Filip-pi, 93-letna Maria Paoluzzi, 85-letni Fa-bio Buldrin, 88-letna Argia Nichetto, 80-letna Romana Bordon, 58-letni Fulvio Li-nassi, 81-letna Anna Polleni, 83-letna Albina Bradač, 78-letna Vanda De Stark, 76-letni Alfredo Ranieri De Szatmary, 82-letna Maria Žafran, 91-letna Maria Zlobec. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 15., do nedelje, 21. junija 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (tel. 630213), E rta S. Anna 10 - Kolonkovec (tel. 813268), Milje -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za nujne primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, E rta S. Anna 10 - Kolonkovec, Ul. Giulia 14, Milje - Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za nujne primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Ul. Giulia 14 (tel. 572015). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. razne prireditve Ob priliki koncerta koračnic po vaseh bo Godbeno društvo Nabrežina obiskalo jutri, 18. t. m., ob 20.30 Trnovco. SKD Primorec in vaške organizacije iz Trebč prirejajo VAŠKI PRAZNIK ob nogometnem igrišču v Griži 19., 20., 21. in 22. junija. Pester kulturni program z nastopom godbe na pihala Viktor Parma Trebče, otroški-mladinski ex tempore v oblikovanju gline, razstava. Vsak večer ples z ansambloma Happy day in Kalifornija. Vabljeni. MePZ Milan Pertot vabi na poslovilni koncert, ki bo jutri, 18. t. m., ob 20.30 v barkovljanski cerkvi sv. Jerneja. Sodelujejo gojenci orkestra GM, organist Štefan Bembi, zborovodja Aleksandra Pertot. Pevski zbori Vesela pomlad vabijo na koncert M1MPZ Glasbene šole Trebnje, ki bo v soboto, 20. t. m., ob 20.15 v Finžgarje vem domu na Opčinah. Zbor vodi Tatjana Mihelčič. Sodelovali bodo OPZ, MPZ in DPZ Vesela pomlad. Šagra Na gorici v Boljuncu se bo odvijala od 20. do 22. junija. V soboto ob 18. uri odprtje kioskov, zvečer ples z ansamblom Venera; v nedeljo z začetkom ob 18. uri kulturni program, zvečer ples z ansamblom Happy Day; v ponedeljek ples z ansamblom Happy Day. Delovali bodo dobro založeni kioski. Vabljeni! V okviru šagre Na gorici v Boljuncu bo ex tempore za otroke. Zainteresirani se lahko vpišejo v soboto, 20. t. m., od 14. ure dalje v prostorih KD France Prešeren. Nagrajevanje bo v nedeljo med kulturnim programom. __________prispevki________________ V spomin na brata Ernesta, sestro Dragico in Marija Grudna daruje družina Mirka Kosmine (Šempolaj) 100.000 lir za SKD Vigred. Ob L. obletnici smrti nepozabnega očeta Štefana daruje hčerka Avgusta Malalan 50.000 lir za Zadrugo Ban. Ob 90. rojstnem dnevu sestre Valerije daruje brat Jožef Krevatin 50.000 lir za Zadrugo Ban. Župnija Repentabor je v minulem letu darovala tudi 885.000 lir za begunce iz Hrvaške. V spomin na Luciana Ruppla darujejo družine Armani, Barbiero, Birsa, Civardi, Gerdol, Gombač, Junc, Maver, Pupulin, Rudež, Vecchiet in Vigini 180.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Marijo in Pavlo Škabar darujeta Egon in Romana Škrk 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na padle borce daruje Silvano Košuta 10.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu. V spomin na dragega očeta Vinka Benčiča darujeta Lili in Nadja 100.000 lir za MePZ Slavec-Slovenec. kino ARISTON - 21.30 Maledetto il giorno che t’ho incontrato, r. Carlo Verdone. EXCELSIOR - 19.00, 20.30, 22.00 E ora gualcosa di completamente diverso. EXCELSIOR AZZURRA - 18.40, 20.20, 22.00 U T Z, r. George Sluizer. NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Čara mamma, mi sposo, i. John Can-dy, Maureen O Hara. NAZIONALE II - 16.00, 18.10, 20.15, 22.15 Resa dei conti al Little Tokyo, i. Dolph Lundgreen, Brandon Lee. NAZIONALE III - 15.45, 22.15 II proiezi-onista, r. Andrei Konchalovsky, i. Tom Hulce, Lolita Davidovich. NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 II ladro di bambini, r. Gianni Amebo. GRATTACIELO - 18.40, 20.20, 22.15, Blue Steel bersaglio mortale, i. Jamie Lee Curtis, Ron Silver, □ MIGNON - 17.00, 22.15 I 600 giorni di Salo, r. Renzo De Felice. LJUDSKI VRT - 21.15 Abronzatissimi. EDEN - 15.30, 22.10 Analita del sabato sera, pora., □ □ CAPITOL - 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 Beethoven, komični. LUMIERE - 20.00, 22.15 L’amante, r. Jean Jacgues Annaud. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 II silenzio degli innocenti, r. Jonathan Demme, i. Jodie Foster, Anthony Hopkins. RADIO - 15.30, 21.30 Oscenita totale, porn., □□ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ D razna obvestila KD Igo Gruden in ŠD Sokol prirejata POLETNI CENTER za otroke od 3. do 11. leta starosti, ki bo od 20. do 31. julija. Za vpis otrok se lahko obrnete do trgovin Lara in Aleksandra v Nabrežini ali na tel. št. 229332. V_nedeljo, 21. t. m., prireja Sklad Mitja Čuk praznik otrok »NA PROSTEM VESELO«. Vsi malčki in starši so vabljeni v Prosvetni dom na Opčinah, kjer bo poskrbljeno za prijetno počutje in ustvarjalno vzdušje. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Do sobote, 20. t. m., med 16. in 20. uro bo potekala humanitarna akcija za pomoč beguncem iz BiH, predvsem posteljnine, otroških vozičkov, koles in podobno. Akcija za zbiranje zimskih oblačil pa bo potekala jeseni. Bar Pri jami (Briščiki 42/B) pod pokroviteljstvom Občine Zgonik priredi 1. slikarski ex tempore »Poletno enakonočje« 20. in 21. junija. Za informacije telefonirati na št. 327135. SKD S. Škamperle sklicuje izredni občni zbor jutri, 18. junija, na stadionu 1. maj, v prvem sklicanju ob 20. uri, v drugem pa ob 20.30. Srenja Boljunec sklicuje danes, 17. t. m., ob 20.30 v Torkli zbor srenjanov s sledečim dnevnim redom: najemnina, kupoprodajna pogodba, odlagališče materiala na hribu Koromačnik, razno. SKD Grad - Rabota v Badalučki - V soboto, 20. junija, od 8. ure dalje bomo v sodelovanju s skupino prostovoljcev za civilno zaščito Nord-Est iz Trsta in Občino Trst izpraznili star vodnjak in uredili okolje. Vabimo člane, navdušence in radovedneže. Darujte v sklad Mitje Čuka _________mali oglasi_______________ OSMICO imajo odprto Goljevi v Sama-torci št. 20. MEDJAVAS št. 1, pri Županovih je odprta osmica. PRI ZDENKOTU v Ricmanjih smo danes odprli osmico. Točimo belo in črno vino. OSMICO sta v Borštu odprla Bruno in Marija Zahar. Točita belo in črno vino. PRI MIŠKOTU na Opčinah je tudi letos odprta osmica. PRODAM fiat pando 30, letnik 82, po ugodni ceni. Tel. na št. (040) 226452. DIPLOMIRANKA na fakulteti za tuje jezike nudi lekcije iz angleščine, italijanščine in slovenščine. Tel. na št. 43007. PRODAM alfo 164 v odličnem stanju, letnik 88, po ugodni ceni. Tel. na št. (040) 200939 v popoldanskih urah. DOBRO VPELJANO trgovino s sadjem, zelenjavo in kmetijskimi pridelki na obrobju mesta prodam zaradi drugih obveznosti. Tel. na št. (040) 828988 v dopoldanskih urah. ABSOLVENTKA na tržaški ekonomski fakulteti nudi lekcije iz matematike, trgovinstva, knjigovodstva, prava, ekonomije, blagoznanstva in angleščine kot pripravo na popravne izpite. Tel. na št. (040) 232101. PRODAM novo hišo s 500 kv. m vrta na Krasu. Tel. na št. (040) 228390. PRODAM jadrnico laser po ugodni ceni-Tel. na št. 364688 ali 410259. SLOVENSKI KONZULAT V TRSTU išče manjše opremljeno stanovanje v Trstu za svojo uslužbenko. Ponudbe sporočite na tel. št. 636161 v delovnem času. PRODAM licenco trgovine jestvin, sadja, zelenjave in trafike. Tel. na št. 229157 ob uri kosila. CELESTE iz Doline prodaja družine čebel po ugodni ceni. Tel. na št. (040) 228891. GOSTILNA na Krasu išče natakarico. Tel. na št. (040) 229168 od 11. do 12-ure. TRŽAŠKA trgovska hiša išče prodajalke-ce z znanjem italijanščine, slovenščine in hrvaščine. Tel. na št. 7796464. NUDIM lekcije iz nemščine in slovenščine. Tel. na št. 228658. S procesa o umoru Paola Malateste in Francesce iz Riminija Francesca ni zaslužila pekla Komik kabaretist Anatoli Bal kas/ v soboto v Midi V gledališču Miela v Trstu bo v soboto, 20. junija, ob 21. uri, nastopil komik kabaretist Anatoli Balasz s komično predstavo »Le uova giganti delTIsola di Pasqua ed altre meraviglie«. Predstava ima poleg umetniške in zabavne vrednosti še poseben značaj in jo tudi zaradi tega posebej priporočamo javnosti. Ves dobiček predstave bo Balasz namreč namenil otrokom beguncev iz Bosne in Hercegovine. S tem naj bi izplačali njihovo poletno bivanje v naših obmorskih krajih. Balas-zovo predstavo prireja združenje Arciragazzi s sedežem v Ul. Marconi 36/B. Na ta naslov ali na telefonsko številko 51572 se lahko obrnejo vsi, ki si želijo ogledati Balaszov nastop in s tem prispevati za otroke iz krajev, kjer vihra vojna. Anatoli Jlalasz je kljub eksotičnemu imenu čistokrvni Italijan. Po rodu je iz Roviga, živi in ustvarja pa v Bologni. Tržaškemu občinstvu se bo predstavil v komični vlogi zgovornega učenjaka, ki mu je poverjena naloga, da na študijski konferenci spregovori o zgodovini človeštva. To bo seveda svojevrstna zabavna zgodovina, ob kateri se človek pošteno nasmeje pa tudi zamisli, saj komično obdelane situacije običajno skrivajo velike resnice. V svoji predstavi se Balasz poslužuje raznih besednih iger in komičnih trikov, vsa njegova nekoliko brezglava pripoved pa poteka v neverjetno hitrem sosledju domislic z nekoliko grotesknim prizvokom, ki spravlja v dobro voljo. Heroin usoden za umetnika Bretta Whiteleya SYDNEY - Svet likovne umetnosti je včeraj pretresla vest, da je umrl Brett Whiteley, eden najbolj znanih in najbolj priljubljenih avstralskih figurativnih slikarjev. Njegovo ime se je pogostokrat pojavljalo tudi izven Avstralije. V svoji tridesetletni umetniški karieri je bil namreč deležen številnih mednarodnih priznanj in nagrad, razstavljal pa je v najbolj znanih galerijah Pariza, Londona in New Yorka. O njem so imeli navado reči, da se je rodil s čopičem v roki. Whiteleyu je bil star 53 let. Okoliščine njegove smrti še niso povsem razčiščene. Našli so ga namreč v neki hotelski sobi v predmestju Sydneya, bil pa je obkrožen z obrabljenimi iglami za vbrizgavanje heroina, praznimi steklenicami alkohola in raznovrstnimi zdravili. Sam Whiteley je večkrat javno izjavil, da se rad poslužuje mamil in alkohola, da lažje ustvarja. Heroin mu je bil očitno najbližja pot do navdiha, bil pa mu je verjetno tudi usoden. Božja pravica je bila zelo hitra, človeška veliko bolj počasna, saj je dokončno razsodbo izrekla po sedmih stoletjih. Toda sklep je bil isti: Gianciotto Malatesta je kriv. Morda se v razsodbi ljudske porote odraža tudi dogajanje zadnjih mesecev v Milanu: mogočneži morajo odgovarjati zaradi svojih zločinov, tudi bivši gospod Riminija, pa čeprav po sedmih stoletjih. Ob koncu prejšnjega tedna so v Ravenni priredili svojevrsten proces: ljudska porota je razsojala o umoru Paola Malateste in Francesce iz Riminija, ki ga je Dante opisal v svoji Božanski komediji, in sicer v petem spevu Pekla. Priredili so sodno obravnavo o dogodku, s katerim se pred 700 leti nihče ni hotel ukvarjati. V svoji pesnitvi je Dante napovedal božjo obsodbo in prevaranega moža, morilca mladih ljubimcev Gianci-otta Malatesta gladko poslal v pekel, in sicer v tisti krog, kjer so kaznovani izdajalci sorodnikov. Sedaj je to obsodbo potrdila še človeška pravica. Izhodišče za proces in razsodbo je bilo ravno Dantejevo pričevanje. In marsikomu med publiko, ki je v velikem številu sledila sodni obravnavi, so se orosile oči, ko so v dvorani prebirali Dantejevo pričevanje v verzih o tragični usodi mladih ljubimcev. Ob tolikšni obremenilni priči se javnemu tožilcu, sodniku Pier Casadeiu Monti-ju ni bilo treba veliko truditi, da je prepričal sodnike o obtoženčevi krivdi. Medtem ko je imel veliko bolj zahtevno delo zagovornik, odvetnik Luigi Benzi, ki se je skliceval predvsem na dejstvo, da so v 13. stoletju ljudje razmišljali povsem drugače kot danes. V pomoč in oporo mu je bil zgodovinar Pie-ro Mellini, ki je poudaril, da so statuti 13. stoletja dovoljevali možu, da do krvi pretepe ženo, otroke in celo ljubico, da je imel pravico z mečem maščevati izdajstvo in »rogove«, da so sleparjem sekali roke... A to pričevanje je bilo zaman, kot je bilo zaman Benzijevo poudarjanje dejstva, da je Gianciotto zalotil ženo in mladega brata med prešuštvom. Zastopnik prizadete stranke, novinar Sergio Zavoli, ki je bil dejanski zmagovalec procesa, je zahteval od ljudske porote naj nekdanjega gospoda Riminija obsodi »zaradi spoštovanja, ki smo ga dolžni do življenja, zaradi človeške pietete, predvsem pa kot poklon ljubezni«. S svojim posegom je prepričal sodnike. Francesca iz Riminija po tej razsodbi ni torej več prešuštna žena, pač pa nesrečna junakinja ljubezni. To tezo je podprl tudi psiholog Aldo Carote-nuto, ki bo s svojim izvajanjem nedvomno izzval razpravo. »Francesca je bila nepoštena, ko se je brez ljubezni omožila z Gianciot-tom, vendar se je oprala krivde, ko se je zaljubila v Paola. Šlo je sicer za nemogočo in sporno ljubezen, ki pa jo je legitimirala poštenost čustev,« je poudaril psiholog. In s tem v bistvu utemeljil prehod od stereotipa ženske-ange-la, a brez vsakršne spolnosti, k sodobni viziji ženske, v kateri se duša spaja s telesnostjo in ki se odloči, da se osvobodi okov zakona brez ljubezni. Porotniki na tem simboličnem procesu, ki ga je priredil Center za kulturne odnose, so prisluhnili psihologu. Simpatija in sočutje so bili vsi za Francesco, medtem kot z drugo žrtvijo, lepim Paolom niso bili tako usmiljeni, ker mu telesna prelestnost ni vdahnile duše. In s psihologom so porotniki presegli tudi Danteja: Francesca ni zaslužila pekla. Vprašanje pa je, ali bodo s tem vsi soglašali? Paolo In Francesca v miniaturi iz XIV. stoletja današnji televizijski in radijski sporedi • ; | rg-RA.i 7.50 Aktualno: Unomattina, vmes (8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1 10.05 TV film: La sentenza (dram., ZDA 1986) 11.35 Risanke: Hallo Kitty 12.00 Nan.: E' praibito ballare 12.30 Dnevnik 12.35 Nanizanka: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Tri minute 14.00 Film: Colpo grosso (kom., ZDA 1960) 16.10 Mladinski variete: Big! 18.00 Kratke vesti 18.10 Variete: Aspettando Unofortuna 18.20 Nanizanka: Blue jeans 18.50 Dok.: Atlante DOC 19.40 Aktualno: II našo di Cleopatra 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Film: Amy (dram., ZDA 1981, r. Vincent McEve-ety, i. Jenny Aguttet, Barry Nevroiann) 22.15 EP v nogometu: Šved-ska-Anglija 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Filmske novosti 0.40 Športna sreda: atletika, boks Beys-Bocchini (IP v supersrednji kat.) 2.30 Rubrika opolnoči 4[ RAI 2________________ 7.00 Nanizanke in risanke 9.20 Nanizanka: II dottor Do-ogie Howser 9.45 Film: Mata Hari (krim., ZDA 1932) 11.15 Segreti per voi 11.30 Kratke vesti 11.35 Nan.: Lassie, 12.10 L'ar-ca del dottor Bayer 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Gospodarstvo in vreme 13.45 Nad.: Stagioni, 14.35 Santa Barbara 15.35 Film: VVinchester 73 (vestern, ZDA 1950) 17.05 Odprti prostor 17.25 Kratke vesti 17.30 Nanizanka: Un giustizi-ere a New York 18.20 Športne vesti 18.35 Nanizanka: II commis-sario Koster, vreme 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nan.: Detective Extra-large - Cannonball (i. Bud Spencer) 22.15 Aktualno: Mixer-Glas-ba, 23.15 Pegaz 23.55 Nočni dnevnik 24.00 Vreme in horoskop 0.05 TV film: Affari di fami- glia (dram., It. 1988) 1.45 Nanizanka: Dempsey e Makepeace | ^ RAI 3 | 11.00 Šport: kolesarstvo, 11..20 badminton, 11.40 moun-tain bike 12.00 Kratke vesti iz Milana 12.05 Film: II bosco degli amanti (vojni, It. 1960) 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.20 Koncert: Arturo Bene- detti Michelangeli izvaja Chopinove skladbe 15.05 Šport: motonavtika, 15.35 kolesarstvo, 16.15 IP v bezbolu 17.00 Popoldan na 3. mreži 17.45 Pregled tujega tiska 18.00 Dok.: Sopra di noi il ghiaccio 18.45 Derby in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Variete: Blob. Di tutto di pili 20.10 EP v nogometu: Franci-ja-Danska, vmes Una cartolina di A. Barbato 22.05 Drobci 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Variete: Porca miseria (vodita Fabio Fazio, Bruno Gambarotta) 23.45 Dok.: Viaggio infinito 0.45 Dnevnik in vreme 1.10 Variete: Fuori orario [fr- TV Slovenija 1 9.55 Video strani 10.05 Spored za otroke: Bajke in povesti o Gorjancih (J. Trdina), 10.45 Ciciban izletnik, 2. odd. 11.00 Nad.: Deklica M 11.50 Poslovna borza 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH 16.15 Napovednik 16.20 Dok.: Primer Furlan 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Spored za otroke: Klub Klobuk 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Žarišče 20.30 Film tedna: Obnorelost (dram., ZDA 1988, r. Roman Polanski, i. Harri-son Ford, Emmanuelle Seigner, Betty Bucley) 22.35 Dnevnik, vreme, šport 23.00 Poljudnoznanstvena oddaja: Kronika 23.25 Napovednik 23.30 Nočni program Sova, vmes nanizanka Nenadni uspehi in nadaljevanka Diana (VB 1983, i. Patsy Kensit) .0.55 Video strani [1^ TV Koper 13.00 Nad.: Rayanovi 13.20 Nanizanka: Agencija Rockford 14.10 Film: Mamin glas (dram., Šp. 1960, r. Fer-nando Soler) 16.00 TV Novice 16.05 Otroški program 17.00 Nanizanka: Na kalifornijskih cestah 18.00 Informativna oddaja: Slovenska kronika 18.10 Studio 2 19.00 TV dnevnik Vsedanes 19.25 Nad.: Rayanovi, nan. 20.35 Aktualno: Kramljanja, 21.05 Sever Vzhod 22.15 TV dnevnik Vsedanes 22.25 Dok.: Sodobna umetnost 23.00 Film: Mamin glas IT TV Slovenija 2 16.05 Osmi dan (pon.) 16.55 Sova, vmes nan., nad. Diana ter Glasbeni utrinek - Labod 18.25 Regionalni programi -Slovenska kronika 19.30 TV Dnevnik BIH 20.05 EP v nogometu: Šved-ska-Anglija, Danska-Francija 24.00 Video strani RADIO TRST A 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 9.10 Pot-puri; 9.30 Za smeh in dobro voljo; 9.40 Evergreeni; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Roman: Mesto v zalivu (20. del); 11.40 Melodije; 12.00 Male neznane države; 12.20 Glasba; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Soft mušic; 15.30 Simboli in še kaj; 15.40 Blues; 16.00 Iz opernega opusa Marija Kogoja; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Literarne podobe; 17.30 Potpuri; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.30 Vesti o prometu; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.15 Obvestila; 8.40 Minute za smeh; S.35 Turistični napotki; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Iz glasbenih šol; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Koncert za besedo Ljubezen; 21.35 Operni odlomki; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Glasba. CANALE5 RETE 4 ITALIA 1 ODEON 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanki: Arnold - Re-trospettiva di S. Valentino, 9.00 I cingue del guinto piano 9-35 Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.) 12.05 Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi) 13.00 Dnevnik TG 5 13.20 Variete: Non e la RAI 14.30 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo parliamone (obe vodi Marta Flavi) 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike Bongiorno) 20.00 Dnevnik TG 5 20.25 Variete: Striscia la noti-zia 20.40 Nanizanka: Edera (i. A. Nano, 17. epizoda) 22.45 Aktualno: L'arca di Noe (vodi Licia Colo) 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 1-45 Nočni spored 8.30 TG 4 vesti 8.50 Nadaljevanke: Una don-na in vendita. 10.00 General Hospital, 10.30 Marcellina 11.00 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 13.00 Nadaljevanka: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 13.50 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.55 Nad.: Sentieri, 14.20 Maria, 15.20 Vendetta di una donna, 15.55 Io non čredo agli uomini, 16.25 Tu sei il mio destino, 17.00 Cris-tal (i. Carlos Mata) 17.30 TV 4 vesti 17.50 Variete: Ceravamo tan-to amati 18.20 Kviz: Gioco delle coppie (vodi C. Tedeschi) 19.00 TG 4 vesti 19.25 Rubrika o lepoti 19.30 Nad.: Dottor Chamberlain, 20.00 Gloria, sola con-tro il mondo 21.30 Glasba: Eros in concerto, vmes (23.30) nočne vesti 24.00 Nan.: Agenzia Luna Blu -Il confronto diretto (i. Bruce Willis) 1.10 Nočni spored 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroška oddaja 9.05 Nanizanke: Il mio amico Ricky, 9.45 La časa nella prateria - Partita, 10.45 Hazzard - Il bambino di Mary Kaye 11.45 Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari) 14.05 Odprti studio 14.25 Nanizanke: Supercar -La spedizione maledetta, 15.25 Simon & Simon -Mike e Pat, 16.25 Giusti-zieri della citta - Un auto carica di droga, 17.30 T.J. Hooker - Troppo tardi per amare, 18.30 Riptide -Il richiamo della sirena 19.30 Odprti studio 19.40 Studio šport 19.50 Kviz: Il gioco dei nove 20.30 Film: Sacco a pelo a tre piazze (kom., ZDA 1985, r. Rob Reiner, i. John Cu-sack, D. Zuniga) 22.30 Film: I guerrieri della notte (pust., ZDA 1979, r. Walter Hill, i. Michael Beck, James Remar) 0.30 Odprti studio, pregled tiska in Studio šport 1.05 Nočni spored 13.00 Risanke 15.30 Nad.: Viviana 16.15 Film: Tentazione (krim., 1942, i. Žita Szeleczky) 18.00 Nad.: Veronica, il volto delVamore (i. V. Castro) 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Casalingo superpiu 20.30 Film: L uomo di Santa Cruz - Vendetta (dram., ZDA 1977, r. Joe Mandu-ke, i. Lee Van Cleef) 22.15 Candid camera: Olrait 22.30 Rubrika o zdravstvu 23.00 Film: Rebecca, la prima moglie (dram., ZDA 1940, r. Alfred Hitchcock, i. Joan Fontaine, Lawren-ce Olivier) TMC____________________ 7.30 Aktualno: CBS News 8.30 Nanizanke: Batman, 9.00 Il ritorno del Santo 10.00 Rubrika: Ženska TV 11.45 Variete: Kosilo z VVilmo 12.30 Nan.: Get Smart - Amore tra i transistor 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Variete: Amici mostri 15.05 Risanke: Snack 15.30 Rubrika: Ženska TV (vodi Carla Urban) 17.40 Film: Stranieri nella notte (krim., ZDA 1969, r. Earl Bellamy, i. Sammy Davis jr., D. Malone) 19.15 Sportissimo '92 19.45 Vesti: TMC News 20.00 EP v nogometu: Franci-ja-Danska, Švedska-An-glija 0.10 TMC vesti 0.30 Variete: Out-Officina (vodi Umberto Smaila) 0.40 Film: A chi tocca tocca... (krim., 1978) 2.45 Aktualno: CNN News TELEFRIULI_____________ 11.45 Nan.: Adorabili Creature 14.00 Nan.: Avvetura 15.00 Variete: Vernice fresca 16.00 Kratke vesti 17.15 Rubrika: Mare pineta 17.30 Nan.: VVhite Florence, 18.05 Da vinia 19.00 Večerne vesti 19.30 Dok.: Laghi e monti 20.00 Rubrika: Parliamone 21.00 Film: La finestra sul Luna Park (dram., It.-Fr. 1957, i. G. Rubini) 22.45 Nočne vesti 23.15 Rubrika TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika-Prenos RS; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val; 8.45 Informacije; 11.00 Moped show-Prenos v. 202; 11.30 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Souve-nir d'Italy; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance Musič; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Horoskop; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Folk studio; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst. V petek javno zborovanje odbora za enotno bolnišnico Varčevanje in krčenje števila postelj spet odpira razpravo o bolnišnicah Razstava Michelstaedterjevih del še do 28. t.m. V prihodnjih dneh bodo predstavili video film Napovedano zmanjševanje javnih izdatkov, uveljavljanje evropskih standardov kar zadeva število bolniških postelj, težnje po zagotavljanju čim višje stopnje uslug v javnem zdravstvu, vse to postavlja ponovno v ospredje vprašanje smotrne reorganizacije javnega zdravstva na Goriškem. Odbor za enotno bolnišnico in rekvalifikacijo javne zdravstvene službe, ki je nastal pred dobrim letom, ponovno prevzema pobudo in napoveduje za petek, 19. t.m. javno zborovanje o najbolj aktualnih vprašanjih s področja zdravstva: o preventivi, o organizaciji zdravstvene službe na teritoriju, o enotni bolnišnici. Odbor posebej poudarja, da bodo na javnem zborovanju, po letu dni od ustanovitve in po skoraj devetih mesecih od podobnega srečanja v Gradišču, ugotavljali kaj se je sploh spremenilo v tem času na področju javne zdravstvene službe. Odbor želi konstruktivno sodelovati, zato bodo na srečanju predstavili načrt organizacije osnovne zdravstvene službe na teritoriju s ciljem izboljšanja storitev in s ciljem smotrnejše uporabe osebja in struktur. Ob tem bo seveda nujno treba spregovoriti tudi o bolnišničnih strukturah, pri čemer odbor ostaja pri prvotni ugotovitvi, da je ena sam glavna bolnišnica najbolj smotrna rešitev za razmere v goriški KZE. Govor bo o tem, da sedanja ureditev (dveh) bolnišnic zahteva veliko finančnih sredstev, ki jih zato primanjkuje za organizacijo osnovne zdravstvene službe na terenu, za takoi-menovano preventivo. Primanjkujejo pa tudi sredstva za razne druge dejavnosti, ki so na meji med zdravstveno in socialno oskrbo (n.pr. pomoč in oskrba na domu). Odbor, ki napoveduje javno srečanje v petek, ob 17.30 v pokrajinski sejni dvorani, posebej naglaša, da ni njegov cilj golo polemiziranje, ampak, da želi doprinesti k razreševanju enega najpomembnejših družbenih vprašanj, svoj delež s predstavitvijo konkretnih predlogov. Zato, da se s skupnimi močmi poiščejo za vse, res najbolj smotrne rešitve. Odbor tudi upa, da bodo predlogom vsaj tokrat, prisluhnili tudi politiki, oziroma tisti, ki uravnavajo javno zdravstveno službo. Kakor smo že uvodoma zapisali, je težnja k zmanjševanju števila bolniških postelj tokrat spet zelo močna. Optimalno število postelj naj ne bi bilo večje od šest na vsakih tisoč prebivalcev. V celotni deželi je po podatkih, ki smo jih lahko te dni prebrali, skoraj dva tisoč postelj preveč. Za toliko bo pač treba znižati število postelj. Kje in kako, o tem bo predvidoma spet veliko razprave in polemik. Za območje goriške KZE pomeni to, da število postelj ne bo smelo preseči 840. Kako bodo mesta porazdeljena med Gorico, Tržičem in bolnišnico usmiljenih bratov? Nocoj v Štmavru govor o Soškem parku Rajonski svet za Revmo, Oslavje in Štmaver vabi drevi, ob 20.30 na srečanje z občinskim odbornikom za urbanistična vprašanja inž. Cappello ter funkcionarji deželne gozdarske službe. Govor bo o načrtovanju Soškega parka ter o številnih vprašanjih v zvezi s tem. Srečanje bo v prostorih nekdanje osnovne šole v Stmavru. Reprodukcija iz albuma Gaudea-mus igitur - razglednico je tiskala založba La Laguna Razstava grafičnih del Carla Michelstaedterja na gradu bo od- prta še do 28. t.m. V tem času se bo zvrstilo še nekaj kulturnih dogodkov, ki so tako ali drugače povezani z razstavo. Pri založbi La Laguna je te dni izšel album, ponatis originala, ki ga hrani Mestna knjižnica in ki je tudi na ogled na razstavi. V prihodnjih dneh pa bodo na gradu predstavili video film, zapis o razstavi in življenjski poti prerano in tragično preminulega Goričana. Glede albuma ki ga je izdala založba La Laguna, velja zabeležiti, da je bil natisnjen v petsto oštevilčenih izvodih. Je odlična kopija originala "Album G”, spravljenega v mestni knjižnici. V njem so v glavnem slike in skice štvilnih oseb, skice pokrajine (lagune) , pa tudi karikature. Album kakor tudi serijo razglednic z Michelstaedterj evimi slikami in skicami je ‘mogoče kupiti pri blagajni, ob grajskem vhodu. V zvezi z antološko razstavo slik in grafik Carla Michelstaedterja naj opozorimo še na fotografsko in dokumentarno razstavo o umetnikovi družini in o Gorici na prelomu stoletja. Razstava je odprta v sinagogi v ulici Ascoli. Izidi na liceju Trubar • V • i 1 ee V V /">( V • V m učiteljišču Gregorčič Včeraj so na slovenskih višjih srednjih šolah objavili končne uspehe dijakov v letošnjem šolskem letu. Kot vsako leto objavljamo imena dijakov, ki so izdelali, in število dijakov, ki bodo popravljali nezadostni uspeh septembra oz. dijakov, ki niso izdelali. Danes sta na vrsti učiteljišče in klasični licej, v prihodnjih dneh bomo objavili še izide z ostalih šol. UČITELJIŠČE SIMON GREGORČIČ: 1. razred - izdelali so: Maja Lavrenčič, Jana Markočič, Karin Mlekuš, Darja Sfiligoi, Aleša Velikonja, Patricija Vižintin (povprečna ocena 8,3); 7 dijakov bo imelo popravne izpite, eden ni izdelal. 2. razred - izdelali so: Erika Brajnik, Niko Di Battista, Nataša Kovač, Katja Leban, Barbara Lisjak, Sonja Ljubetič, Martina Lutman (8,9), Nadja Podbersič, Valentina Simčič, Mojca Školaris; 6 dijakov bo imelo popravne izpite. 3. razred - izdelali so: Eva Beltram, Elena Cadez, Katja Ferletič, Tereza Lacapra, Arianna Šuligoj, Silvana Vogrič; 2 dijakinji bosta imeli popravne izpite, 2 dijaka nista izdelala. 4. razred: vseh osem dijakinj je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu. V povprečju je izdelalo 55% vseh dijakov prvih treh razredov, 37,5% jih bo imelo popravne izpi- te, 7,5% pa je bilo zavrnjenih. Posebno ostra je bila selekcija v 1. razredu, kjer je izdelalo le 42,8% dijakov. GIMNAZIJA LICEJ PRIMOŽ TRUBAR: IV. gimnazija - izdelali so: Martina Černič, Jan Leopoli, Mojca Pergar, Daniel Radetti, Sara Terpin (8,1); 4 dijaki bodo imeli popravne izpite, 3 niso izdelali. V. gimnazija - izdelali so: Matija Gergolet (8,4), Majda Klemše (8,2), Ivan Zerial; 3 dijaki bodo imeli popravne izpite. 1. licej - izdelali so: Milko Di Battista, Mailyn Jakin, Saša Pri-mosig, Mitja Vodopivec, Marlen-ka Zerial; 2 dijaka bosta imela popravne izpite. 2. licej - izdelali so: Jan Bedna-rich (8,8), Mara Černič, Vesna Ces-cutti (8,2), Erika Černič (8,1), Boris Lutman, Daria Pavio; 2 dijaka bosta imela popravne izpite. 3. licej: vseh 8 dijakov je bilo pripuščenih k zrelostnemu izpitu. V odstotkih so izidi podobni onim na učiteljišču: izdelalo je 57,6% dijakov, septembra jih bo popravljalo 33,3%, odstotek dijakov, ki niso izdelali, pa znaša 9,1. Tudi v tem primeru je do selekcije prišlo v prvem letniku, kjer je izdelalo 41,6% gimnazijcev. Omeniti gre, da se kar šest med 19 dijaki, ki so izdelali, lahko ponaša s povprečno oceno več kot osem. Tesnejše sodelovanje med občinama Nova Gorica in Gornja Radgona V Novi Gorici bo danes srečanje med predstavniki občinskih skupščin Nove Gorice in Gornje Radgone, predstavniki gospodarstva obeh mest in tudi predstavniki podjetij iz Furlanije Julijske krajine. Aprila letos so predstavniki obeh občin podpisali sporazum o sodelovanju med krajema. Prvi konkreten korak na poti tesnejšega sodelovanja je današnja predstavitev gospodarstva Gornje Radgone. Srečanje se bo začelo ob 10.30 v prostorih novogoriške občinske skupščine, kjer bodo, po krajšem predavanju prof. Aleša Lokarja z videmske univerze, spregovorili o gospodarstvu Gornje Radgone, občine, ki meji na sosednjo avstrijsko Radgono oz. Bad Radkersburg. Srečanja se bodo udeležili tudi župani Gorice in avstrijske Radgone in tudi številni italijanski podjetniki, oziroma predstavniki sindikalnih združenj. Dogajanje se bo v prvih popoldanskih urah, iz poslopja občinske skupščine, preselilo na območje blagovno-transportnega terminala pri Vrtojbi, kjer bodo predstavili turistično ponudbo zdravilišča Radenci "z naravo do zdravja". Dva ranjena v trčenju motor-moped V trčenju med motorjem in mopedom sta se včeraj okrog 17.30 v Drevoredu Čolombo v Stražicah lažje ponesrečila 18-letni Giorgio Gon, Trg Einaudi 2, in 64-letna Antonia Dorni, Ul. Monte Calvario 56. Gon je dobil udarec v desno roko in so ga po prvi pomoči odslovili iz bolnišnice s prognozo okrevanja v 10 dneh, Dornijeva pa se bo morala zaradi globoke rane v stegnu zdraviti 20 dni v ortopedskem oddelku. Pevski poklon ob 30. obletnici smrti dirigenta in skladatelja Mirka Fileja Lik in delo pred 30 leti umrlega duhovnika, glasbenika in kulturnega delavca Mirka Fileja sta ponovno zaživela v nedeljo popoldne v Katoliškem domu na poklonu, ki sta mu ga ob obletnici smrti priredila Zveza slovenske katoliške prosvete in po njem poimenovano mestno katoliško prosvetno društvo. Prof. Andrej Bratuž je v priložnostnem govoru uvrstil File-jevo obletnico ob dve drugi, Vodopivčevo in Kogojevo, ki jih praznujemo letos. Troje različnih osebnosti in ustvarjalcev namreč povezuje skupna nit predanosti glasbi. Bratuž je navedel glavne etape Filejevega življenja, dušno-pastirskega dela predvsem pa organizatorskega in ustvarjalnega dela na kulturnem in posebej na glasbenem področju. Spomnil se je nanj kot na ustanovitelja orglarske šole, mandolinističnega orkestra, dirigenta zbora Lojze Bratuž, sopobudnika pevske revije Cecilijanka, prvega predsednika ZSKP. To vsestransko prosvetno delovanje je bogatilo tudi ustvarjalno delo na glasbenem področju, ki mu je posvečal velik del svojih energij, saj ni bil le zborovodja in organist temveč tudi tankočuten skladatelj. Zapustil je številne majhne, preproste melodije a tudi dokaj zaključene in fino izdelane skladbe, je ocenil govornik. Prav Filejeve uglasbitve verzov raznih pesnikov oz. priredbe ljudskih pesmi so bile vodilna nit nedeljske prireditve. Izvajali so jih pevci moškega zbora Mirko Filej iz Gorice in mešanega zbora Rupa-Peč. Posebno omembo pa zasluži pevski nastop mlade solistke Mirjam Pahor ob klavirski spremljavi prof. Lojzke Bratuž, ki ga je tudi občinstvo nagradilo s še posebno toplim in vsekakor zasluženim aplavzom. Na sliki (foto Marinčič) pevski zbor Mirko Filej na nedeljskem poklonu POPRAVEK V včerajšnjem poročilu o podelitvi nagrade Dušan Černe društvu Jadro v Romjanu smo pomotoma napisali, da je ček izročil predstavnik nabrežinske hranilnice, medtem ko je v resnici to naredil prof. Robert Petaros, predstavnik Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Za neljubo pomoto se oproščamo. Požar je včeraj ponoči opustošil znano villo Ritter v Stražicah Villo Ritter v Stražicah, nekdaj last znane družine goriških indus-trijcev, je v noči med ponedeljkom in torkom povsem opustošil silovit požar. Ogenj je uničil okrog 500 kvadratnih metrov strehe in zgornje nadstropje. Pokonci so ostali le nosilni zidovi. Stavbo, katere lastnik je Občina, bo treba zdaj v celoti obnoviti, oziroma na novo pozidati. Poslopje je bilo že dalj časa prazno. Leta 1988 ga je že prizadel manjši požar. Takrat so bili v poslopju začasno nastanjeni nekateri brezdomci. Ogenj je prizadel nekaj škode tudi leta 1980. Včerajšnji požar je poslopje povsem opustošil in brez hitrega posega bo stavba, ki je nedvomno sodila med najlepše in najbolj značilne stavbe v mestu, zelo hitro povsem propadla. Na delu so preiskovalci, ki skušajo ugotoviti, kako je do požara prišlo. Uradno sicer še ni potrjeno, vendar se zdi najbolj verjetna do- mneva, da gre za namerno dejanje. Torej za požig. Toliko bolj, ker poslopje ni bilo priključeno na električno omrežje in ker je bilo, vsaj uradno, prazno. Gasilce je o požaru, včeraj okrog polnoči obvestila policija. Kljub hitremu posegu in angažiranju petih ekip je ogenj v kratkem času uničil celotno ostrešje. Najbolj kritično je bilo v prvih jutranjih urah, akcija gašenja pa se je zaključila šele nekaj po dvanajsti uri. izleti KD Briški grič prireja v nedeljo, 21. junija, enodnevni izlet v Gardaland. Informacije in prijave na tel. 884018 ali 884026. SPD rekreacija priredi 20. in 21. t.m. izlet na Storžič. Odhod v soboto, ob 15. uri s Travnika, z lastnimi sredstvi. SPD vabi v nedeljo 21. t.m. na planinsko turo na Jerebico. Možnost prenočitve v domu v Možnici. Informacije in prijave (do petka) na št. 30995 - Čotar. razna obvestila V Slovenskem dijaškem domu v Gorici zbirajo materialno pomoč za begunce iz Bosne in Hercegovine. Občani naj material, ki ga želijo darovati, prinesejo v dijaški dom vsak dan med 15. in 21-uro. Slovensko poletno središče v Dijaškem domu bo odprto od 6. do 25. julija-Od 1. do 8. julija pa bo organizirano Letovanje v Portorožu. Informacije in prijave vsak delavnik od 10. do 14. ure v Dijaškem domu, ulica Montesanto 84 -tel. 533495 do 20. junija. _____________kino_______________ Gorica VITTORIA 21.30 »A proposito di Henry«-CORSO 18.00-22.00 »La časa nera«. VERDI Zaprto. Jutri 18.00-22.00 »II ladro di barabini«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Rita — Don Boscova ulica 175 tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 1 (Comunale n J) - ul. Terenziana, 26 - tel. 482787. C pogrebi Danes ob 11. uri, Elio Bandelli, lZ splošne bolnišnice v v cerkev na Sveto-gorski ulici in na glavno pokopališče. Poezija: Peš se odpravim med privide likarjevo Potovanje čez Mojzesov spomin Po objavi pisma Mussoliniju, kar je vzbudilo veliko polemik Bobbio je s svojo poštenostjo popolnoma opral greh mladosti Igor Likar: Potovanje čez Mojzesov spomin, Založnoštvo slovenske knjige, Ljubljana 1991, str.: 96. Igor Likar (rojen 1953 v Ljubljani) deluje kot dramaturg, režiser in publicist na področju gledališča, radia in filma. Po študiju obeh smeri na AGRFTV je v gledališčih režiral predstave naj večjih svetovnih dramatikov, že med študijem pa se je zapisal tudi raziskovanju odnosov med zvokom, besedo, gibom in njihovo scensko artikula-cijo. Od leta 1979 je zaposlen kot re-šiser v Uredništvu igranega programa Radia Slovenije, kjer je režiral okoli 80 dramskih besedil, za kar je prejel tudi več priznanj, ob službenih obveznostih pa že od leta 1973 piše in objavlja tudi poezijo. Izdal je več zbirk, v pripravi pa ima še zbirko novel in roman. Pesniška knjiga Potovanje čez Mojzesov spomin nam Likarja predstavi kot pesnika z izostrenim posluhom za ritem in zven besed, ki se povezujejo v kratke magične formule, nekakšne poetične fragmente, nabite z lirično melodioz-nostjo. Kratki teksti malo spominjajo na vzhodnjaške forme, kjer se literarna snov pogosto skuša izraziti z minimalnimi, že kar skopimi sredstvi. V tem svojem snovanju je pesnik dokaj dosleden, saj knjiga vsebuje pesmi, ki so nastajale v razdobju petnajstih let, v vseh pa je presenetljiva enotnost in nepopustljiva statičnost. Kot da bi se pesniku čas ustavil, ko skuša v besede ujeti utrinek skrivnostne večnosti. Formalna analiza nam pove, da je zbirka sestavljena iz štirih ciklov (pravzaprav štirih samostojnih pesniških enot), ki jih knjiga združuje v smiselno celoto. V prvem delu, Iz knjige rojstev, pesnik »poje o čudežu rojstva«. Daljši uvodni cikel se izpoje v finalni pesmi Rojstvo v smrt, kjer Likar fenomenološko ugotavlja: »Nekoč bo nekaj / pripeljajo neznane šume / v mojo noč. // Spanec se bo zaprl vase / in me stisnil / kot kapljo ■/ ob pločevinast žleb. //In že bo rahlo / brnenje prostora / hodilo po meni. //Iz teme se bo pokazala / neznana belina / in se razgrnila / v meni. // Nekdo bo postavil bele mize / v očeh mojih ljubezni / in me prebudil. // Za smrt.« Iz smrti pa se vzdigne pesniški ogenj življenja. Cikla Noturno v gorah in Nokturno v mestu izrišeta pesnikov tostranski nemir, ki ga žene po svetu in ga obenem priklepa na ta svet. Z odprtimi očmi išče svojo bivanjsko senco, svoje eksistencialne vezi s svetom in ljudmi, ključna za takšno poetično držo pa se zdi formulacija, kjer si zastavlja ustvarjalno nalogo: »Peš se odpravim / med privide«. Pesniški subjekt tu kaže sicer jasne znake totalne digresije od funkcionalne plati bivanja in njegova pojavnost na tem svetu je le sprehod med prividi, toda pot ga vodi po čudovitih krajinah življenja in kot senca med sencami ima čast in priliko zreti neskončno razkošje božjega dela, večnosti in absolutne lepote. Vzvišena lirična poza mu omogoča visok bivanjski status, zato Tone Pavček upravičeno zapiše na zavihku knjige: »Eksistencialna skušnja, ki govori to pesem , ni ne tragično ne rezko obarvana; prej je nekako mirna, meditativna, v bivanje sveta odprta narava, četudi na moč ranljiva, občutljiva in hkrati s to občutljivostjo tudi odzivna in sprejemajoča.« Likarjeve pesmi bodo nedvomno navdušile bolj umirjene bralce, take, ki se znajo poglobiti v rahlo besedno prejo, v kateri ni prostora za pretirano dramatičnost (kako nenavadno, pesnik se pri svojem dramaturškem delu najbrž neprestano sooča z enormno gostoto umetniških impulzov, tu pa ga srečamo v družbi tako drobcenih prispodob, da jih veliko niti opazimo ne), ali celo za orfeična in himnična razpoloženja. V tej nežni liriki je samo to - nežna lirič-nost, občutljiva za iskrice iz življenja, ki pa, ko jih uvidimo kot celoto, sestavljajo življenje samo. JOŽEK ŠTUCIN Človek nikoli ne ve, kdaj se mu svet lahko sesuje na glavo. Nihče ni imun pred klevetami, še manj pa pred težkimi resnicami, ki so lahko še tako zakrite pod svežnji pozabe, toda prej ali slej pronic-nejo na dan. Vprašanje je le, ali je vsaka krivda ali krivdica iz preteklosti vredna, da jo obešamo na veliki zvon in da s tem zagrenimo neko življenje, ki sicer nima razloga, da bi se česarkoli sramovalo oziroma se lahko pod silo brezmejnih zaslug krepko in ponosno dvigne nad ostale smrtnike. To je morda primer velikega italijanskega misleca našega časa Norberta Bobbia, ki se je te dni nenadoma znašel v središču enega > od tolikih škandalov, s katerimi zna italijanski tisk z neprekosljivo spretnostjo postreči vedno lačnemu javnemu mnenju. Za novo presenečenje, ki je precej razburkalo italijansko kulturno življenje, je poskrbela revija Panorama. Objavila je pismo, ki ga je Norberto Bobbio poslal 8. julija 1935 Benitu Mussoliniju. Mladi, 26—letni Bobbio je bil tedaj vpleten v neprijetno sodno afero, ki je zadevala aretacijo najvidnejših turinskih antifašistov in ki bi mu lahko omadeževala poklicno kariero na univerzi, kjer se je uspešno lotil raziskovalne dejavnosti. Po nekaj dneh zapora mu je kvestura poslala poziv za sodni opomin. Da bi se temu izognil, se je Bobbio odločil, da zaprosi Du-ceje za poseg, sklicujoč se na svojo in družinsko pripadnost fašizmu. Kadar preberemo to pismo, s katerim se skuša Bobbio, ki se je vedno upravičeno ponašal z antifašistično držo in so mu to tudi vsi priznavali, nas neizogibno oplazi neprijeten občutek. Kako je mč>-goče, da se je tako pomembna in moralno neoporečna osebnost lahko tako ponižala, se vprašamo, vendar se hkrati mogočno dvigne pred nami celoviti lik človeka z vsem, kar je v teku svojega dosedanjega dolgega življenja prispe- val za družbeno, politično in predvsem etično in moralno rast italijanske družbe in človeka v njej. V teh kriznih časih, ko se vrednote oddaljujejo od ljudi in se ljudje odmikajo od vrednot, ko splošna zbeganost rada zamegljuje moč treznega presojevanja, ko človek utrujeno išče in ne najde več prave poti do samega sebe, ko je beseda dostojanstvo izgubila del svojega pravega pomena, je bil prav Norberto Bobbio tisti, ki je znal posvetiti z lučjo svojega razuma, modrosti, moralne premočrtnosti in poštenosti v mračne meandre našega vsakdana. Mar to ni v današnjih časih dovolj zanesljivo, učinkovito in prepričljivo pralno sredstvo, ki lahko počisti s takšnega človeka, kakršen je Norberto Bobbio, tudi takšen »greh mladosti«, kot je bilo pismo, s katerim se je pač hotel izogniti velikim nevšečnostim? Mar ni navsezadnje tudi to dejanje človeško, še zlasti če upoštevamo vzdušje, v katerem je potekalo življenje v Italiji v daljnem letu 1935, ko je bil fašizem na višku svoje moči in ko je bil deležen Mladi zbor »Jacobus Gallus« se je predstavil občinstvu v Goethejevem institutu Uspešen poklon Kogojevi ustvaijalnosti Mešani pevski zbor »Jacobus Gallus« med nastopom v dvorani Goethe Instituta V dvorani Goethejevega instituta v Trstu smo 13. junija doživeli dve novosti v zborovski dejavnosti: predstavitev novega mešanega pevskega zbora »Jacobus Gallus« in program. v pretežnem delu posvečen zborovski ustvarjalnosti Marija Kogoja - ob njegovi 100-letnici rojstva. Ne spominjam se, da bi na enem koncertnem večeru imel Priložnost poslušati enajst njegovih zborovskih skladb, kar označuje posebno kulturno in umetniško zavest in pomemben odnos do tega slovenskega ustvarjalca. Na sporedu so bile: Ko poje zvon, Večerni zvon, Zvečer, Trenutek, Barčica, Mene moje srce boli, Stoji nni polje, Lahko noč, Orel, Slovo in Kupa življenja. V drugem delu sPoreda pa je zbor zapel deset ljudskih v priredbah Emila Adamiča, Milana Pertota, Ubalda Vrabca, Vasilija Mirka, Pavleta Merkuja in Brede Ščekove. Že ko smo samo preleteli spo-red koncerta, se nam je porodilo vprašanje, kako je bilo mogoče Pripraviti vokalno tehnično in muzikalno tako zahteven pro-9ram, zlasti nekaterih izjemno težkih Kogojevih pesmi, ko pa je zbor bil ustanovljen šele pred dobrim pol leta. Koncert je pokazal, da ga je njegov dirigent Stojan Kuret vendarle uspel toliko pripraviti, da je dosegel potrebno stopnjo glasovne usposobljenosti m dojel vrednote Kogojeve glasbe- Ce pomislimo, da je pod tem dirigentom pel le ženski del zbora v nekdanjem mladinskem in kasneje v dekliškem zboru in da s° moški prišli iz drugih zborov, lahko sklepamo, da jih združuje Posebna zagnanost. Kajti brez te ne bi bilo mogoče naštudirati in prepričevalno izoblikovati Kogojevih del. Zbor sicer še ni povsem glasovno dovršen. Mislim predvsem na moški del, kateremu bo potrebno dodati še nekaj basovskih, posebno dva ali tri globoke glasove in jih še bolj zliti v homogeno skupino; večje zlitosti pogrešamo v višjih dinamičnih stopnjah tudi v tenorjih. Najbolj homogena je sopranska skupina, če ne upoštevamo občasnih nižanj enega ali dveh glasov. Tudi v altih se oglašajo malce preod-prti glasovi. No, popolnejše ubranosti ni mogoče doseči v tako kratkem času. Ima pa zbor možnosti za ravoj; to je potrdil v drugem delu sporeda, kjer so bile skupine bolj homogene, zbor bolj zlit in uravnovešen.// Zanimivo pa je, da so bila najtežja Kogojeva dela v pevsko tahničnem pogledu sorazmerno najbolje pripravljena in v interpretacijskem oziru dovolj nazorna. Toda, ko bo zbor vokalno bolj prečiščen in v skupnem delovanju bolj strnjen ter prožen, bo tudi globlje občutil in doživel muzikalno lepoto Kogojeve ustvarjalnosti. Sicer pa moram reči, da nam tudi v tem in takem razvoju ni povedal malo. Kar zadeva izbiro priredb ljudskih pesmi, se mi zdi zelo umestno, da so se E. Adamiču, U. Vrabcu in P. Merkuju pridružila, še imena M. Pertota, V. Mirka in zlasti B. Ščekove, ki se v splošnem bolj redko pojavljajo. Naj še dodam, da sem vedno smatral Stojana Kureta za najbolj prepričljivega interpreta Merkujevih pri- redb ljudskih iz Rezije, tokrat se mu je uspešno pridružil še Bogdan Kralj pri Da jora na cani-naua. Po dolgem času sem z navdušenjem poslušal Vrabčevo Polka je ukazana: v čvrstem ritmu in v pravilnem in ne, kakor pri večini izvedb prehitrem tempu, česar se je tudi avtor sam vedno bal, ker se je v takih primerih vedno bolj ali manj zbrisala nazornost in popustila napetost- ki pa je tokrat rasla. S koncertom se je zbor lepo in uspešno oddolžil Kogojevi ustvarjalnosti, pripravil nam je večer plemenitega petja, obenem pa zboru pokazal na pomanjkljivosti in mu naložil nadaljnje naloge v pogledu glasovnega izpopolnjevanja. IVAN SILIČ tudi naj večjega konsenza? Upoštevati je treba tudi dejstvo, da Bobbio ni bil nikoli človek akcije. Niti med odporništvom se ni izpostavljal s kospirativnim zadržanjem. Vedno je bil in ostal človek misli in ne dejanja in nikoli ni skrival dejstva, da ga je v mladosti kot veliko večino mladih izobražencev v tridesetih letih pritegovala fašistična ideja. Prav Bobbio je kmalu spoznal izkrivljenost te ideje, kar je dokaj jasno razvidno v vsej njegovi filozofski misli do današnjih dni. Sicer pa je tudi glavnina italijanskega odporniškega gibanja vzniknila iz vrst ljudi, ki so svojo mladost oplajali v fašističnih vrstah. Večina ljudi, ki se je tudi z orožjem uprla Duceje-vi diktaturi, je izšla iz fašističnih šol. Skoraj vsi bi se morali potemtakem čutiti krivi za svojo »fašistično« preteklost. Če bi vse to ne bilo dovolj, pa Bobbiov »neodpustljivi« greh lahko opere že to, kar je včeraj sam napisal v uvodniku za turinski dnevnik La Stampa: »Človekovo življenje je skupek dejanj, ki so neločljivo povezana eno z drugim. Zato človekovega življenja ne moremo ocenjevati v njegovi celoti, kar bi bilo preveč udobno, pač pa po posameznih dejanjih. Krivd se ne da izbrisati in prej ali slej je treba o njih polagati račune. Prav je, da smo lahko v vsakem trenutku poklicani na zagovor«. To je človek, ki ne išče izgovorov. Zgrešil je, zato mora plačati. In dejansko plačuje za svoje dejanje izpred skoraj šestdesetih let. Časopisni stolpci so polni stikanja po njegovi preteklosti, kot da je vse, zaradi česar je zaslovel in si pridobil ugled v svetu, le obrobnega pomena. Če se je treba ob vsem tem zamisliti, potem se je treba zamisliti nad vlogo in metodami italijanskega tiska. V trenutku, ko postane moto »pahni pošast na prvo stran za vsako ceno« pravilo novinarskega obnašanja, se moramo resno vprašati, kakšna je pravzaprav stopnja obolelosti naše družbe, ki ne najde več pravega ravnotežja in se je tako privadila sožitju z raznovrstnimi škandali, da je brez njih kot pijanec brez polnega kozarca. Iskanje senzacije za vsako ceno je postalo pravilo novinarskega poklica v Italiji. To lahko preverjamo vsak dan tako v vsedržavnem kot v krajevnem tisku. S preveliko lahkoto in brezvestnostjo brska po preteklosti ljudi in prav tako brezobzirno obravnava določeno dejanje, ne da bi ga povezal s pravim kontekstom časa in prostora, v katerih je do tega dejanja prišlo. Polemika, ki je z objavo Bobbi-ovega pisma v Panorami izbruhnila v italijanskem kulturnem svetu, je vzbudila veliko ogorčenje zlasti med raziskovalci in zgodovinarji, ki očitajo tisku, da je v iskanju načinov za dvig časopisne naklade pripravljen objaviti vsako svinjarijo. Tudi v samih novinarskih vrstah se je proti početju Panorame dvignilo veliko kvalificiranih glasov. Večina kulturnikov se je skratka v en glas postavila v bran »enemu redkih poštenjakov in resnih razumnikov v tej državi naraščajoče nepoštenosti«, kot marsikdo označuje Norberta Bobbia. Tudi pri nas na Tržaškem je čutiti med zgodovinarji veliko ogorčenost. Potipali smo pri nekaterih. Iz Galliana Fogarja je kar izbruhnil srd proti tistemu novinarstvu, ki brezobzirno manipulira z zgodovinskimi dokumenti, ne da bi jih uokviril v pravi časovni kontekst. »Vsi, ki smo šli skozi tisto razdobje, pravi Fogar, bi se morali čutiti krive, čeprav se je večina opredelila za antifašizem in se tako ali drugače vključila v odporniško gibanje. Nadvse krivično je dolžiti velikega človeka, kot je Bobbio, samo na podlagi nekega pisma, ki so mu ga pač narekovale takratne razmere«. Tudi Elio Apih je podobnega mnenja: »Bobbio je toliko dal italijanski družbi in človeku, da je že s tem popolnoma zbrisal svoj greh iz mladosti«. D.K. Na mmbledonskem turnirju Izredno težko za Camporeseja in Pescosolida Evropsko nogometno prvenstvo prehaja v odločilno fazo. Danes bosta znana polfinalista iz A skupine, jutri pa bo padla odločitev še v B skupini. V A skupini je nepričakovano na prvem mestu Švedska, ki je tudi dosegla edino zmago doslej. Igra v tej skupini je bila namreč dokaj skromna, o čemer priča tudi število doseženih golov: v štirih tekmah so padli trije (Švedska - Francija 1:1, Danska - Anglija 0:0, Francija - Anglija 0:0, Švedska - Danska 1:0). Vsekakor so Švedi kljub novi vlogi favorita (zadostuje jim že neodločen izid) dokaj previdni. Danes se bodo srečali z Anglijo in kot je povedal njihov trener Tommy Svensson, pričakujejo pravo ofenzivo Otočanov. Kljub vsemu pa Svensson ni mogel skriti zadovoljstva: doslej doseženi rezultati so zanj veliko zadoščenje po hudih kritikah, ki jih je bil deležen v obdobju pred evropskim prvenstvom. Ni pa si skrival, kaj ga čaka v primeru spodrsljaja: »V tem poslu se vse hitro spreminja. Če želite, kar zapišite, da sem se oddolžil zaradi kritik, a če sedaj izgubimo, se bodo spet znašali nad mano.« V dokaj težavnem položaju je Anglija. Preglavice ji dela zlasti napad, ki nikakor ne more priti do gola: »Nismo še zatresli mreže, in to lahko postane motilni element,« je menil trener Graham Taylor, »vendar imam zaupanje v svoje fante ter kljub problemom (zmanjkalo je nekaj važnih igralcev) ostajem optimist.« Pristavil je, da bo tekma izenačena, Švedska pa je solidna postava, ki ga je presenetila: »Zlasti moramo paziti na Brolina in Limpara.« Angleže pa zna v kratkem boleti glava tudi zaradi nekega drugega problema, »hooligansov«. Doslej so jih švedske oblasti zaradi neredov že aretirale 122, deset pa so jih poslali domov. A to še ni najhuje. Predsednik UEFA Lennart Johans-son je spomnil na svoja prizadevanja, da bi Angleže spet vključili v Evropo, sedanji dogodki pa vse po- stavljajo pod vprašaj. Kritiziral je angleško federacijo, ki je pravila, da ima vse pod kontrolo, a se je izkazalo, da ni tako. Prizanesel ni niti angleški policiji: »Pozna veliko teh nasilnežev, zakaj jim pusti, da krožijo po Evropi?«, se je vprašal Johans-son, ki je tudi dal razumeti, da bi lahko ponovno sprožili vprašanje o dodelitvi evropskega prvenstva leta 1996 Angliji. V drugi tekmi dneva se bosta srečali Francija in Danska. Platinijevo moštvo nujno potrebuje zmago, da doseže minimalni cilj, uvrstitev v polfinale. Danska ima po porazu s Švedsko sicer malo možnosti, da se prebije v nadaljnjo fazo, matematika pa je še ne obsoja in zato nima nobenega namena, da bi vnaprej položila orožje. Težave so v tem, da je premalo uigrana in se lahko zanaša le na trenutne pobude svojih najboljših mož, Povlsena in Laudrupa. Franciji je doslej manjkalo nekaj več odločnosti, poleg tega mora pokazati tudi, da je sposobna sama ustvarjati igro in ne le se zanašati na svoje priljubljeno orožje, protinapad. V teh dneh se marsikdo spominja ekipe, ki je osvojila EP leta 1984. Današnje Francije pa nikakor ni mogoče primerjati s tedanjim moštvom, v katerem je bil Platini kot igralec: ima sicer vrhunskega nogometaša, Papina, ki zna sicer redke priložnosti izvrstno izkoristiti, ostali pa niso nič posebnega. SKUPINA A LESTVICA Švedska 2 1 1 0 2:1 3 Francija 2 0 2 0 1:1 2 Anglija 2 0 2 0 0:0 2 Danska 2 0 1 1 0:1 1 SKUPINA B LESTVICA Nemčija 2 1 1 0 3:1 3 Nizozemska 2 1 1 0 1:0 3 SND 2 0 2 0 1:1 2 Škotska 2 0 0 2 0:3 0 TAKO DO KONCA NOGOMETNEGA EP Danes, 17.6.: ŠVEDSKA - ANGLIJA (A) FRANCIJA - DANSKA ((A) 20.15 (Trne) 20.15 (Ral 3) Jutri, 18.6.: NIZOZEMSKA - NEMČIJA (B) ŠKOTSKA - SND (B) 20.15 (Rai 1) 20.15 20.15 (Tmc) Nedelja, 21.6.: POLFINALE Al - B2 20.15 (Rai 1 in Tmc) Poned., 22.6.: POLFINALE A2 - BI 20.15 (Rai 2 in Tmc) Petek, 26.6.: FINALE 20.15 (Rai 1 in Tmc) Nemčija nima sreče. Potem ko se je zaradi poškodb morala odpovedati Mat-thausu in Vollerju, so se na predsinočnji tekmi proti Škotski poškodovali še Buclrvvald (udaril se je v glavo ter za 30 sekund tudi izgubil zavest), Reuter (na čelu so mu naredili pet šivov, vidimo ga na sliki AP) ter Riedle (udarec v nos). Jutri proti Nizozemski bo morda igral samo Riedle LONDON — Na bližnjem teniškem turnirju v Wimbledonu se Italijanoma Camporeseju in Pescosolidu lahko primeri, da se takoj vrneta domov ali... da se vpišeta v zgodovino. V prvem kolu se bo namreč Camporese srečal z nemškim asom, trikratnim zmagovalcem VVimbledo-na Borisom Beckerjem, ki je trenutno peti na svetovni lestvici. Italijan pa ni povsem brez možnosti, saj ima Becker zadnje čase nekaj težav z zdravjem. Pescosolido pa se bo pomeril s če-trtouvrščenim na svetovni lestvici, Stichom, ki bo branil lani osvojeni naslov: Pescosolido lahko upa na zmago le v primeru, da bo Nemec naletel na res črn dan. Lažji žreb so imeli Postolesi, ki ga čaka Francoz Pioline, Nargiso, ki se bo srečal z Nemcem Braaschom, Pozzi (pomeril se bo z Angležem Wilkinsonom) ter Gane (igral bo proti Južnoafričanu Mullerju). Vodilni na skupni lestvici, Jim Courier, bo v prvem kolu imel nasproti Nemca Zoeckeja, ki mu ne bi smel povzročiti preveč preglavic, čeprav ima izreden servis. Brez težav bi morale čez prvo oviro tudi favoritinje ženskega dela turnrija. Potem ko so dobili priložnost igranja v Koračevem pokalu Koprčane bo morda treniral Vinko Jelovac KOPER — Potem ko se je tekmovanju za Koračev pokal odpovedal Triglav, so priložnost dobili Koprčani, ki prvega državnega prvenstva niso sklenili po načrtih. In tako so ambicije klubskega vodstva Micom Marcusa še bolj narasle, čeprav pravkar končani prestopni rok napovedanih igralskih novosti še ni prinesel. V klubu pa napovedujejo, da bo v naslednjih nekaj dneh vse znano, formalno pa bodo želje uresničili v dodatnem mini prestopnem roku. Sicer pa tudi nimajo več veliko časa, saj se bo predtekmovanje v Koračevem pokalu pričelo že 10. septembra. Čeprav uradnih vesti iz kluba ni, pa je že znano, da so vsi dosedanji košarkarji z izjemo Rizmana in Gvinejcev Sowa in Soryja nove pogodbe že podpisali. Rizman odlaša zaradi pričakovanja ugodnejše ponudbe, Sow in Sory pa se vračata domov. Pri igralski zasedbi je največ pričakovati od dveh novih tujcev, če Rizman ne podpiše pogodbe; po končanih olimpijskih kvalifikacijah pa se bodo Koprčani končno dogovorili z nekaterimi slovenskimi reprezentanti. Seveda je prihod novih igralcev, pa tudi tujcev, vezan izključno na domačega trenerja, saj se bo v teh dneh klubsko vodstvo Micom Marcusa odločilo med Jelovcem, Prodanovičem in Milovičem. Če bo novi trener Jelovac, je že gotovo, da bo v Koper pripeljal zelo kakovostna mlada temnopolta košarkarja iz Los Angelesa, v nasprotnem primeru pa bosta najbrž prišla v Koper dva visoka košarkarja z vzhoda - Rus in Beograjčan. (Kreft) Riva še pri Philipsu MILAN — Član italijanske košarkarske reprezentance, Antonello Riva, bo tudi v prihodnji sezoni ig- ral za milanski Philips. Tako so včeraj uradno sporočili pri Philipsu, ki se je obenem okrepil z mladim pla-yem Sambugarom, ki prihaja iz Tre-viglia (B-2 liga). Danes pa bo v Milan dopotoval Aleksander Djordje-vič, ki bo v prihodnji sezoni oblekel dres Philipsa. Kot drugega tujca omenjajo Russa Schoeneja. Pri Phonoli iz Caserte pa so se odločili, da s »tržišča« umaknejo Ferdinanda Gentileja. To so naredili, potem ko so dodobra proučili tehnično in premožensko stanje društva. Ukrajincu prva etapa MONDOLFO Dl PESARO — Na 1. etapi kolesarske dirke po Italiji za amaterje (Marotta - Mondolfo) je zmagal Ukrajinec Aleksander Go-čenkov, ki je 141 km prevozil v 3.28'42" s poprečno hitrostjo 40,537 km/h. Gočenkov je v sprintu prehitel Pellegrina (It.), na 3. mesto z zaostankom 3" se je uvrstil Valoti. Smirnov ne more do krojev Jugoslavija ima zagovornika MOSKVA — Športnikom iz Zvezne republike Jugoslavije (Srbija in Črna gora) se slabo piše, vendar imajo tudi nekaj zagovornikov. Eden od teh je Vitalij Smirnov, sedanji predsednik ruskega olimpijskega odbora (prej je bil predsednik sovjetskega) ter podpredsednik mednarodnega olimpijskega odbora. Smirnov še vedno upa, da se bo lahko Jugoslavija udeležila iger v Barceloni. V intervjuju za neki moskovski dnevnik je med drugim povedal, da je bil nedeljski sestanek v Lau-sannu precej razburljiv in da je sam predlagal, naj jugoslovanski tekmovalci v Barceloni nastopajo pod olimpijsko himno in zastavo. Poleg tega je terjal aktivnejšo vlogo mednarodnega olimpijskega odbora, začetek pogajanj s špansko vlado ter angažiranje mednarodnih federacij. Smirnov se je tudi potožil, češ da bi moralo neko jugoslovansko podjetje brezplačno nuditi SND vrsto olimpijskih krojev, do katerih pa sedaj ne morejo priti. To mora biti res hudo. Smirnov bi verjetno imel vse razumevanje tistih v Sarajevu, do katerih ne more priti niti najnujnejša zdravniška pomoč, za kar se morajo zahvaliti prav državi, ki mu sedaj ne more poslati krojev. Je že res, da športniki niso krivi za tragedijo na tleh bivše Jugoslavije, vendar si nihče ne more zatiskati oči pred dejstvom, da bi v vsakem primeru bili ambasadorji države, ki jo je svet spoznal za glavnega krivca sedanjega pustošenja in divjanja. Taki državi pa ni mogoče dopustiti, da izkorišča prav športnike in šport, ki je eno od najbolj učinkovitih propagandnih sredstev. Na občnem zboru športnega društva Kontovel glavno skrb namenili tesnim stikom z vaško stvarnostjo V ospredju načrt za nov športni objekt »Kako se bo gradilo telovadnico? Udarniško?«, se je glasilo vprašanje predsedstvu (na sliki Maria Magajne) ob koncu petkovega občnega zbora ŠD Kontovel. Predsednik Drago Milič je pravkar v glavnih obrisih orisal načrt za izgradnjo novega športnega objekta in povedal tudi, da bo med zakusko, ki bo sledila občnemu zboru, na ogled tudi načrt. »Ne, ne, kar brez skrbi,« je bil odgovor na omenjeno vprašanje. »Ah, vabilo na zakusko je dalo slutiti, da nas misli društvo nekako obvezati...« Ambiciozni načrt za pridobitev lastnega življenjskega prostora je bil glavna točka zborovanja na Kon-tovelu, ki se je sicer zaključilo bliskovito, ker posebnih drugačnih problemov, vsaj takih, ki bi jih občni zbor lahko rešil, ni bilo. V svojem poročilu je Drago Milič omenil razvoj društva v zadnjih treh letih. Nekaj odbornikov so izgubili po poti, nekaj, in tudi dobrih, pa so istočasno pridobili. Svojčas so si za cilj zadali boljšo organiziranost po sekcijah in tudi v celoti. Ustvarili naj bi boljše pogoje za delo. V marsičem so uspeli. Osnovna skrb pa je bila in je še tesen stik z vaško stvarnostjo, ki naj bi se metaforično uresničevala s tem, da bi bil na vsakem borja-ču koš za igranje brez ostrih pravil in upravne birokracije. Uspehi Kon-tovela, ki so bili v minuli sezoni del edinstvenega tekmovalnega leta zamejske košarke, se bodo lahko še nadaljevali samo, če bo znalo društvo izkoristiti vse domače moči. Seveda pa to ne pomeni, da je Konto- vel zaprta enota. V njem je prostora za vsakogar, ki mu je do dela in do prijateljskega odnosa z domačo stvarnostjo. »Za Kontovel niso potrebne velike stvari. Dovolj je, da vsako leto opravimo kratek, vendar tudi varen korak naprej,« je med drugim povedal Milič. Košarka, ki je bila vsekakor ogrodje ŠD Konto- 1 vel, se je med drugim izkazala s kadetsko ekipo, kateri je nadaljnjo pot zaprlo moštvo z zvenečim nazivom Philips. Kdo bi si mislil, da bo mali Kontovel lahko igral s postavo, ki predstavlja eno od osrednjih košarkarskih sredin. Podrobneje je košarkarsko delovanje orisal Sergio Spadoni, ki je predvsem poudaril stopnjevanje kakovosti nekaterih ekip v zadnjih treh tekmovalnih sezonah. Jana Bar je zagovarjala odbojkarice, ki so delale v dobrih pogojih in spričo pomanjkanja povsem domačega človeškega materiala razširila delokrog tudi na bližnje vasi in na zgoniškc občino. Tesno pa je bilo sodelovanje društva z ostalimi domačimi ekipami, s katerimi se redno razvija izmenjavanje igralk za optimalno izkoriščanje igralskega kadra. Ritmična telovadba združuje tudi po petdeset deklic. Športno je ta panoga še najprej splošna priprava za kasnejše delovanje pri odbojki, v celoti pa predstavlja strnjeno skupino, v kateri starši sami skrbijo za drobno or- ganizacijo in za nabavo opreme. Nekako vzporedno z ritmično telovadbo deluje tudi sekcija za rekreacijo. Občni zbor so obiskali tudi nekateri gostje. Predstavnik Jadrana je podčrtal, da je Kontovel še vedno prvi rezervoar za združeno ekipo. Slogaši so potrdili pripravljenost na sodelovanje na odbojkarskem resorju in se seveda zahvalili za nudeno pomoč. Predstavnik Bora pa je poudaril velik pomen košarke pri Kon-tovelu, ki je za Bor še posebna vzpodbuda, ker gre za domači prestiž. Izrazil je tudi upanje, da nekaj takega velja tudi v obratni smeri in zaželel, da bi bil prihodnji derbi med obema ekipama lep in dobro obiskan športni dogodek. Volitve so bile seveda brez vsake ostrine, ker so aktivni in zavzeti vaščani že itak v odboru. Garnitura, ki si bo funkcije razdelila na svoji prvi seji, izgleda taka: Drago Milič, Mirko Stoka, Danijel Zavadlal, Jana Ban, Nadja Rupel, Sergio Spadoni, Nelida Ukmar, Loredana Umek, Lo-redana Štoka, Patricija Štoka, Elga Moro, Ado Ban, Božič Grilanc, Marijan Pertot, Sergej Černe, Luciane Caharija, Bogdan Bogateč, Dušan Križman, Luciano Gulič, Zdenka Starc, Maja Štoka, Neda Luksa, Marko Ban in Štefan Gulič. Konto-velci pa naj ne povsem zaupajo p°" mirjevalnim besedam glede gradnje telovadnice. Nekaj udarniškega dela vseeno bo, da bi se ne izgubila stara navada... BRUNO KRIŽMAN Z državno reprezentanco in na prvenstvu Treh Benečij Odlična bera naših zastopnikov Naše mladinske nogometne ekipe Na več turnirjih Krasovi namiznoteniški igralki Katja Milič in Monika Radovič sta srečno dopotovali iz Luksemburga, kjer sta v dresu mladinske državne reprezentance tekmovali na mednarodnem turnirju. Katja je opravila priprave kar tam s člansko reprezentanco, ki je bila namenjena na turnir v Trier (Nemčija). Monika pa se je pripravljala v tehničnem centru v Fiuggiju, kamor sta bili obe pred Luksemburgom poklicani. Italijanska mladinska reprezentanca je osvojila prvo mesto med mlajšimi pionirji z Umbertom Giardina. Praviloma bi morala dobiti dve zlati kolajni, vendar je bila naraščajnica Silvia Delugan diskvalificirana, potem ko je v polfinalu že premagala močno češko nasprotnico in so pristranski sodniki poslušali pritožbe poljske igralke. Med starejšimi pionirji je Valentino Piacentini osvojil 4. mesto. Mladinec Nuvola in obe krasovki pa so bili 9.: Monika pri mladinkah in Katja pri mlajših pionirkah. Po krajšem počitku in po ponovnih zveznih pripravah bo Krasova 12-letna igralka Katja Milič ponovno v dresu državne reprezentance na evropskem mladinskem prvenstvu, ki bo sredi julija na Češkoslovaškem. (J. J.) Prvenstvo Treh Benečij Štiri prva mesta, srebro v absolutni kategoriji in ostale dobre uvrstitve, to bi bil na kratko izkupiček slovenskih predstavnikov na prvenstvu treh Benečij, ki je bil konec tedna v Lani. Prvenstvo 3. in absolutne kategorije je dalo največ zadovoljstva in praktičnih nagrad Borovi igralki Ani Bersan, ki je slavila zmago v prvem dnevu, ko so bila na programu tekmovanja tretjekategornikov. V finalu je premagala z 2:1 Peresso-novo (CMM). Tudi v absolutni kategoriji je ponovila uspeh. V polfinalu je odpravila Segrerjevo in zatem v končnici še Obecserjevo. Z Igorjem Miličem (Kras) sta bila tudi zmagovalna dvojica v absolutni kategoriji. Krasov drugokategornik Kristjan Mersi se je v polfinalu oddolžil In-fantulini za poraz na deželnem prvenstvu z 2:0. V finalu pa je izgubil z Urizijem z 2:1 in s tem zasedel srebro v absolutni kategoriji. V isti kategoriji je Igor Milič v četrtfinalu izgubil s polfinalistom, tako da se je uvrstil od 5. do 8. mesta. Zanimivo pa je, da je s kasnejšim zmagovalcem Urizijem v tekmovanju po skupinah zelo tesno izgubil, obakrat »na 19«, medtem ko se je njegov mlajši brat Marjan srečal z Mersi-jem in mu odvzel set. V končni uvrstitvi pa je Marjan Milič dosegel uvrstitev od 9. do 16. mesta. Marjan Milič in Gabrovez (Fincantieri) sta bila 5. do 8. med pari absolutne kategorije. Isto uvrstitev sta dosegla tudi brata Milič v dvojicah tretjekategornikov. V tekmovanju posameznikov je bil Igor Milič zmagovalec svoje skupine, Marjan Milič 2. Njuna končna uvrstitev med 64 konkurenti 3. kategorije je bila: Igor od 5. do 8. in Marjan od 17. do 32. mesta. (J.J.) Na italijanskem pokalu v skirolkah v Bocnu Mladina Resco uspešna Sirenini jadralci so se izkazali Jadralci TPK Sirena so dokaj uspešno nastopali na dveh regatah, ki sta bili v Tržiču in v Sesljanu. Na regati za prvenstvo 11. cone v Tržiču so v razredu »evropa« nastopili tudi štirje naši predstavniki. Od šestih regat so izpeljali le štiri, prvo mesto pa je osvojil Miran Guštin, ki je na posameznih regatah osvojil po eno 4. in tri 2. mesta. Druga je bila Sarah Barbarossa, tretji pa Fabrizio D’ E ste (oba SVOC Tržič). Ostali Sirenini pa so dosegli naslednje uvrstitve: 7. Ivan Zidarič, 10. Nevic Sabadin, 13. Katja Omari. Na tej regati je nastopilo skupno 17 jadralcev. V organizaciji Pietas Julia pa je bila v Sesljanu regata za »optimiste« za trofejo Alpe Jadran, na kateri je nastopilo kar 100 tekmovalcev. Zmagal je Gnido Brearo (SVOC Tržič) pred Petrom habjanom (jadro Koper) in Sandijem Deklevo (Burja Izola). Na zelo dobro peto mesto se je uvrstil Sirenin Predstavnik Andrej Močilnik, ki je imel precej smole z vetrom, saj bi lahko posegel celo po 3. mestu. Uvrstitve ostalih naših jadralcev: 40. Andrej Cusmich, 64. Dario Cossutta, 68. Aleš Omari (le-ta je bil diskvalificiran v drugi regati, sicer pa bi lahko osvojil 25.mesto). Tudi na 5. preizkušnji za italijanski pokal v skirolkah, ki je bila v Bocnu na krožni ravninski progi, so se predstavniki Mladine Reco lepo izkazali, čeprav je dolgo in naporno potovanje naše mlade rolkarje še kako načelo. Mladina Resco je na tem tekmovanju nastopila s 17 predstavniki in predvsem je prednjačila v mladinskih kategorijah, saj je tudi v Bocnu dosegla prvo mesto in je obenem po treh tekmah utrdila vodstvo na skupni lestvici: naše društvo ima namreč trenutno 1500 točk, sledi mu Bassano s 1100 točkami. Med mlajšimi cicibankami je Mateja Bogateč spet dokazala svojo premoč, saj ej bila v Bocnu zanesljivo prva in je razen nepričakovanih zastojev tudi glavna kandidatinja za osvojitev končnega prvega mesta. Med najmlajšimi cicibani je zmagal predstavnik Sportfula s 629", naši predstavniki pa so se uvrstili takole: 5. Jan Prinčič 6'55", 7. Edoardo Di Felice 7 01", 8. Jara Košuta 7’02", 9. Ivo Lachi 7'05". Med cicibankami je zmagala Ke-zia D' Incal iz Belluna, 9. pa je bila Tatjana Kobau (Mladina Resco). Davidu Bogatcu tokrat ni uspelo, da bi premagal svojega najnevarnejšega tekmeca s skupne lestvice cicibanov, Roberta Sieghela (Unicars Trento). Naš predstavnik je zaostal prav v zadnjem delu proge, ko ga je prehitel Sieghel (16T1"), David pa je bil drugi s 16'25". Ostali naši pa so se takole uvrstili: 11. Tibor Drasič 18'37", 13. Mitja Trejtak 20'02", 14. Mitja Košuta 20'52", 17. Danijel Ten-ce 21'40", 19. Črtomir Kobau 2615". Med zaečtniki je slavil zmago predstavnik Bassana Fabio Vacca-retti s časom 29'43", tekmovalci Mladine Resco pa so dosegli nalsed-nje uvrstitve: 8. Erik Tence 32'52", 13. Mauro Nadlišek 35'23", 16. Martin Košuta 36 07". V članski kategoriji je bil prvoi Alfio Di Gregorio (Forestale) s 37'58", Rajko Žečevič (Mladina Resco) pa je osvojil 27. mesto z 52'00". Na ekipni lestvici je v konkurenci 26 društev Mladina Resco osvojila dokaj dobro 4. mesto, zanesljivo pa je zmagal Bassano. EKIPNA LESTVICA: 1. Bassano 666 točk; 2. Skirol Appiano 559; 3. Unicars Trento 554; 4. MLADINA RESCO 456; 5. Montebelluna. ZAČETNIKI FINALE ZA 1. MESTO ZARJA ADRIAIMPEN - SAN LUIGI 4:2 (0:1, 1:1, 1:1,1:1) ZARJA ADRIAIMPEK: Damjan Gregor!, Martini, (Damjan Gregori), Križ-mančič, Iozza, (Vattovani), Tence, Jan Gregori, Ota (Manzin), Zornada (Sancin), Kariš, Lorenzi, Čurman. STRELCI ZA ZARJO: Čurman^ll-metrovke: Lorenzi, Križmančič, Čurman. Zarji Adriaimpex je uspelo! Zarjani so, čeprav po oizvajanju 11-metrovk, zasluženo osvojili prvo mesto in prehiteli ekipe, kot so San Luigi, Opicina in celo Triestina. Ne samo: osvojili so tudi disciplinski pokal ter pokal za najboljšega vratarja, ki ga je prejel Damjan Gregori. Pa povrnimo se k tekmi sami, ki je bila zanimiva in tudi privlačna zlasti v drugem polčasu. Sam začetek ni bil prav obetaven za naše, saj je San Luigi takoj povedel. To je bil tudi edini "nevarni" strel Tržačanov v prvem polčasu. Zarjani so se v nadaljevanju otresli začetne treme in si ustvarili vrsto zrelih priložnosti za zadetek. To je uspelo Čurmanu, ki je bil gotovo eden najboljši igralcev naše ekipe. Tekma se je tudi po podaljških končala z neodločenim izidom in tako so o zmagovalcu odločale enajstmetrovke. Pri tem pa so bioli naši odločno boljši. Ko je odločilno 11-metrovko uspešno izvedel Čurman, je bilo v taboru mladih zarjanov veselje nepopisno. S tem so tudi končali letošnjo zelo uspešno sezono: četrto mesto v prvenstvu ter prvo mesto v poprvenstvu. V malem finalu je Opicina premagala Triestino in tudi tokrat so odločale 11-metrovke (5:4). KONČNI VRSTNI RED: 1. Zarja Ad-riaimpex, 2. San Luigi Vivai Busa, 3. Opicina, 4. Triestina. (d.gr.) Turnir Real ’92 FINALE ZA 3. MESTO MLADOST - S. ANDREA TS 2:0 (1:0) STRELCA: Florenin, Jelen. MLADOST: D. Devetak, Sergo, Prinčič, Jarc, Petejan, Veneruz, Jelen, M. Devetak, D. Ferletič, Florenin, M. Fer-letič, Degano, Moro, Černič. Doberdobska Mladost je v soboto brez večjih težav osvojila 3. mesto na dokaj močnem turnirju, ki so ga organizirali v Špetru ob Soči. Naši so bili boljši v vseh pogledih, tako da zmaga ni bila nikoli vprašljiva. V predtekmovalni skupini pred kakima dvema tednoma je Mladost proti istemu nasprotniku igrala »samo« 1:1. Zmagovalec na tem turnirju je Pro Gorizia, ki je odpravila Aris s 4:1. Statistični pregled učinkovitosti posameznikov v košarkarski promocijski ligi na Tržaškem Naši predstavniki med najboljšimi na vseh lestvicah Bo ocenah naših ekip v promocijskem košarkrskem prvenstvu na Tržaškem danes objavljamo statistične preglede Posameznikov. Najboljši strelci Po dveh letih, ko je prvo mesto najboljšega strelca Promocijske košarkr-ske lige na Tržaškem pripadlo našim Predstavnikom (lani Štefan Gulič, prej Pobi Smotlak), je letos največ točk zbral »play-maker« ekipe, ki je nazadovala. Vsi glavni kandidati za osvojitev l. mesta na tej lestvici (Korošec, Pieri, Tomasin) so nižje na lestvici zaradi daljših odsotnosti, zanimivo pa je, da na prvih mestih ni igralcev prvou-Vrščenega Bora. Prva številka se nanaša na skupno ‘estvico, v oklepaju pa je lestvica igralcev slovenskih ekip. L MANCINI (Scoglietto) 468 (19,5); Baici (Lega Nazionale) 443 (18,4); 3. Mezzavilla (Fincantieri) 426 (17,7); 4.(1) ^anja Jogan (Cicibona) 423 (17,6); 5. (2) ‘9°r Corbatti (Breg) 415 (18,8); 6. (3) Nidrej Cupin (Cicibona) 412 (17,9); (4) Pabrizio Korošec (Breg) 378 (27,0); (5) ttamir Starc (Sokol) 353 (15,3); (6) Marko Debeljuh (Bor) 342 (14,2); (7) Lucia-P° Poretti (Bor) 291 (12,1); (8) Štefan Persi (Bor) 286 (11,9); (9) Andrej Pieri Bor) 285 (20,3); (10) Bruno Kneipp [Breg) 256 (12,2); (11) Martin Ušaj (Sokol) 250 (13,8); (12) Boris Žerjal (Breg) (10,6); (13) Štefan Semen (Cicibona) 227 ( 9.8); (14) Robi Smotlak (Bor) 226 (9'8); (15) Marko Salvi (Breg) 221 (11,6). Tri točke Že tretje leto zaporedoma je lestvico trojk" osvojil slovenski igralec, tefan Gulič se je dvakrat uveljavil, etos pa je bil "ostrostrelec" prvenstva Martin Ušaj, ki je v zadnji tekmi dosegel kar 9 trojk. 1. (1) MARTIN UŠAJ (Sokol) 58; 2. Mancini (Scoglietto) 56; 3. Baici (Lega Nazionale) in Venier (Barcolana) 45; 5. (2) Igor Corbatti (Breg) in Vanja Jogan (Cicibona) 39; (4) Marko Debeljuh (Bor) 34; (5) Borut Pertot (Cicibona) 26; (6) Andrej Pieri (Bor ) 21; (7) Damir Starc (Sokol) 18; (8) Mitja Devetak (Sokol) 17; (9) Stefano Pecchi (Bor ) 16; (10) Fabrizio Korošec (Breg) in Maxi Pertot (Cicibona) 14; (12) Robi Žerjal (Breg) 11; (13) Andrej Cupin (Cicibona) 9; (14) Pavel Buzan (Sokol) 8; (15) Dario Kovačič (Breg) 7. Prosti meti S črte prostih metov je bil uspeh naših igralcev neverjeten. Na prvih treh mestih so kar trije naši predstavniki, upoštevali pa smo le tiste, ki so metali najmanj 60 prostih metov. 1. (1) STEFANO PECCHI (Bor) 51:62 (82,2%); 2. (2) Andrej Pieri (Bor) 76:96 (79,1%); 3. (3) Igor Corbatti (Breg) 84:109 (77,1%); (4) Marko Debeljuh (Bor) 92:120 (76,6%); (5) Robi Smotlak (Bor) 76:112 (67,8%); (6) Fabrizio Korošec (Breg) 75:112 (66.9%); (7) Štefan Persi (Bor) 64:97 (65,9%); (8) Luciano Poretti (Bor) '69:106 (65,1%); (9) Andrej Cupin (Cicibona)' 103:162 (63,5%); (10) Bruno Kneipp (Breg) 53:86 (61,6%); (11) David Barini (Bor) 43:70 (61,4%); (12) Vanja Jogan (Cicibona) 82:134 (61,2%); (13) Aljoša Terčon (Sokol) 38:63 (60,3%); (14) Adriano Kovačič (Cicibona) 37:62 (59,6%); (15) Boris Žerjal (Breg) 73:123 (59,3%). Največ točk na posameznih tekmah Le igralci Brega in Cicibone so dosegli izredno visoke izkupičke točk na posameznih tekmah, medtem ko so si pri Boru in Sokolu »porazdelili« točke. 40 točk: Corbatti (Breg), 19. kolo, Bor; 39: Korošec (Breg), 25. kolo, Cus; 37: Cupin (Cicibona), 17. kolo, Breg; 36: Korošec (Breg) 3. kolo, Fincantieri; 35: Cupin (Cicibona), 18. kolo, Santos; 34: Korošec (Breg), 12. kolo, Cus. in 17. kolo, Cicibona; 33: Jogan (Cicibona), 25. kolo, Sokol; 32: Pieri (Bor), 2. kolo, Cus in Korošec (Breg) 18. kolo, Scoglietto ter; 30: Pecchi (Bor) 22. kolo, Cicibona in Corbatti (Breg), 13. kolo, Santos. Ekipno: DANI KOŠI: Bor 2048 (85,3); Breg 1950 (81,2); Cicibona 1886 (78,6); Sokol 1617 (67,3). PREJETI KOŠI: Sokol 1786 (74,5); Bor 1788 (74,4); Cicibona 1850 (77,1); Breg 2084 (86,8). RAZLIKA: Bor +260; Cicibona +36; Breg -134; Sokol -169. TRI TOČKE: Sokol 116; Cicibona in Bor 90; Breg 76. PROSTI METI: Bor 69,7%; Breg 64,2%; Cicibona 57,3%; Sokol 53,7%. Obračun slovenskih derbijev Bor Radenska 8 točk (4 zmage, 2 poraza); Cicibona 6 (3 zmage, 3 porazi); Sokol 6 (3 zmage, 3 porazi); Breg 4 (2 zmagi,'4 porazi). VANJA JOGAN Na sliki D. Križmančiča z derbija Bor Radenska - Breg: mladi Marko Debeljuh (z Žogo) skuša prodreti proti košu. Brani ga Corbatti, v ozadju še borovca Perčič in Poretti ter Brežan Robi Žerjal. PRIJATELJSKA TEKMA MLADOST - JEŽICA LJUBLJANA 7:1 (2:0) STRELCI: K. Devetak 2, M. Ferletič, Jelen 2, Florenin, Vižintin. Za Ježico: Verli. MLADOST: M. Devetak, Prinčič, Moro, Petejan, Jarc, D. Ferletič, Jelen, M. Ferletič, Florenin, K. Devetak, Vižintin (Sergo, Bagon, Todde). Niso se še niti dobro odpočili od igranja na turnirju »Real 92«, pa so v nedeljo začetniki Mladosti ponovno stopili na igrišče. Na obisk v Doberdob je namreč prišla ena ed ljubljanskih selekcij, NK Ježica. Končni rezultat dovolj zgovorno kaže, kdo je bil dejansko gospodar na igrišču. Pri tem pa velja omeniti, da so v povprečju bili Ljubljančani eno leto mlajši in so razumljivo bili proti krepkim Kraševcem povsem »brez moči«. Za to tekmo so se naši še okrepili z dvema odličnima igralcema, Kristjanom Devetakom, ki je letos igral v Gradišču, in Ivanom Vižintinom, ki igra v Furlaniji pri eni od selekcij Juventusa. VILI PRINČIČ CICIBANI POPRVENSTVENI TURNIR OLIMPIA B - BOR FARGO 5:1 (2:0) BOR FARGO: Jaš Gregori, Berce, Carli, Longo, Primosi, Štokelj, Zornada, Umari. STRELEC ZA BOR FARGO: Jaš Gregori. Čeprav so visoko izgubili proti solidni ekipi Fani Olimpia so borovci le obdržali prvo mesto v tolažilni skupini in tako zasedli končno deveto mesto na skupni lestvici cicibanov. Borovci so na tej tekmi v letošnji sezoni stopili na igrišče z okrnjeno postavo in so tako visoko izgubili. Kot zanimivost naj dodamo, da je edini zadetek za naše dosegel vratar Jaš Gregori, ki je iz svojega kazenskega prostora streljal naravnost v nasprotna vrata in močan strel se je končal v mreži, (d.gr.) FINALE ZA 7. MESTO ROIANESE - PRIMORJE 3:5 (0:0, 1:1) PO ENAJSTMETROVKAH STRELEC: v 17. min. Jan Pahor. PRIMORJE: Hrovatin, Černjava, Škabar, Batič, Kapun, J. Pahor, Gabrovec, D. Pahor. Finalni del prvenstva se je za naše malčke končal povsem dobro. V zelo ostri konkurenci so primorjaši dosegli solidno 7. mesto, saj so v finalu pregazili lanske pokrajinske prvake Roiane-seja. Tekma je bila zelo zanimiva. Veliko je bilo priložnosti na eni in na drugi strani. V drugem delu sta ekipi ustvarili še kopico priložnosti in dosegli vsaka po en zadetek. Naši so remizirali s Pahorjem, ki je realiziral z lepim strelom z daljave. Pri izvajanju enajstmetrovk so bili naši prisebnejši. Realizirali so: Škabar, Gabrovec, Batič in Jan Pahor, zgrešil je le Černjava, sicer najboljši igralec tekme. Naj povemo, da je Hrovatin tudi ubranil eno enajstmetrovko. (Maxi) Turnir v Rudi Na turnirju v Rudi je nastopalo šest ekip: Aguileia, Isonzo, Pieris, Primorje, Ruda in Torviscosa. V izločilni skupini so naši dosegli 1. mesto, potem ko so premagali najprej Pieris s 3:2 z zadetki Kapuna (2) in Batiča, nato še Aguileio z 2:0 z dvema zadetkoma Jana Pahorja. V finalnem stečanju so naši s 3:0 izgubili proti močnejši in starejši ekipi iz Torviscose. Na tem turnirju so nastopali: Hrovatin, Černjava, Batič, Škabar, J. in D. Pahor, Kapun, Guštin, Gabrovec in Košuta. (Maxi) obvestila ŠD ZARJA Mladinski nogometni odsek prireja v Bazovici od 22. do 27. junija brezplačen poletni aktivni oddih za dečke rojene leta 1981, 82, 83 in 84. Urnik od 9. do 17. ure. Potrditi udeležbo na tel. št. 226315 od 12.30 do 14.00. SREČANJE GORICA - TRST Za srečanje Gorica - Trst, ki bo v So-vodnjah, 25. t.m„ selektor goriške odbojkarske reprezentance Joško Prinčič sklicuje naslednje igralke (letnik 1972 in mlajše): Erika Briško, Martina Bevi-lacgua, Adriana Corsi, Liviana Zotti, Mila Bratina, Claudia Prinčič, Silvana Prinčič, Erika Černič, Mirjam Černič, Maša Brajnik, Morena Krašček, Miche-la Fajt, Martina Sošol, Loredana Tomšič. Skupni trening bo danes, 17. t.m., ob 20. uri, v telovadnici 01ympie v Gorici. JAMARSKI ODSEK SPDT prireja tečaj jamarske tehnike za člane in nečlane. Za podrobnejše informacije telefonirati na št. 228253 (Mitja) med 18. in 19. uro ob delavnikih. ZSŠDI obvešča, da bo danes, 17. t. m., ob 20.30 na sedežu ŠD Mladina v Križu seja smučarske komisije. Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih pcg/išek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski M. dnevnik sreda, 17. junija 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG K uspehu akcije je bistveno pripomoglo »sodelovanje« petih notranjih članov band Preiskovalcem uspelo pretrgati obsežno trgovino z mamili med severom in jugom Protimafijski vrh v Rimu MARŠALA — Policistom in karabinjerjem iz Maršale je uspelo prekiniti široko zasnovano trgovino z mamili, ki je potekala med Sicilijo, Piemontom, Lombardijo, Emilijo Rotnagno in Apulijo, sedež pa je imela v Maršali, od koder so s pomočjo številnih avtoprevoznikov dnevno prevažali mamila z juga na sever države. V akciji so skupno izdali 45 zapornih nalogov (v Maršali in Milanu), od katerih so jih šest izročili osebam, ki so že v zaporu zaradi drugih stvari, pet osumljencev pa se je aretaciji uspelo izogniti. V akciji je sodelovalo približno 300 policistov in karabinjerjev, ki so opravili številne hišne preiskave, izdali pa so tudi precej jamstvenih obvestil. Uspeh sil javnega reda je treba pripisati sodelovanju petih članov dveh kriminalnih band, ki so dodali manjkajoče podatke izjavam skesanega mafijca Vincenza Cal-cara, ki je s svojimi izjavami omogočil aretacijo približno štiridesetih oseb pred mesecem dni. »Sodelavci« so posredovali podrob- nosti v zvezi s trgovino z mamili, ki sta jo nadzirali dve mafijski družini iz Maršale in Castelvetra-na. Gre za klana bratov Michela, Angela in Antonina Licciardija ter za klan Zichittella, ki jo je vodil 69-letni Giovanni Zichittella, ki je bil ubit v ponedeljek v Maršali, v njej pa so bili še njegovi sinovi Carlo, Ignazio in Giacomo. Umor bossa Zichittellija in drugi umori v zadnjih mesecih na področju Trapanija je treba po mnenju preiskovalcev pripisati vojni med obema klanoma. Do sovražnosti naj bi prišlo po aretaciji Michela Licciardija, ki je bil obtožen poskusa umora domnevnega mafijskega bossa Nunzia Spezie iz Ma-zare. Takrat naj bi Zichittellijev klan »vdrl« na »ozemlje« Licciar-dijev in poskušal »absorbirati« tudi njihove razpečevalce mamil. Ob pojasnjevanju podrobnosti obsežne akcije so preiskovalci tudi poudarili, da je peterica začela sodelovati s pravico še pred posebnim dekretom, ki za »sodelavce« predvideva nižje kazni in tudi druge oblike pomoči. Pod predsedstvom notranjega ministra Vincenza Scottija (na sliki tretji z leve) se je včeraj v Rimu sestal generalni svet za boj proti organiziranemu kriminalu. Prisotni so obravnavali izvajanje zakonskih direktiv, ki so bile sprejete že januarja letos in zadevajo predvsem domnevne kriminalce na begu. Scotti se je kasneje srečal tudi s prefekti iz Lacija, s katerimi pa je obravnaval nedavno sprejete ukrepe za boj proti organiziranemu kriminalu. Na sliki ob Scottiju so še od leve šef policije Parisi, ter podtajnika v notranjem ministrstvu Ruffini in Spini (AP) V Rimu zaplenili 1,3 tone 1 ve V hašiša RIM — Rimski policisti so včeraj zaplenili 1 tono in 300 kilogramov hašiša in aretirali enega libanonskega in enega grškega državljana. Vrednost zaplenjenega mamila znaša približno 30 milijard lir in kot so povedali predstavniki policije, gre za največjo zaplembo doslej na področju Lacija. Celotna akcija je stekla v povezavi z drugimi policijami, ki so posredovale podatke, da bo mednarodna banda trgovcev z mamili s sedežem v Libanonu preko Cipra skušala v Italijo pretihotapiti 1,3 tone hašiša. Po podrobni preiskavi so odkrili, s katero ladjo naj bi mamilo prišlo v Italijo, tovornjak z obema tujcema in mamilom pa so nato zaustavili na enem izmed trgov v središču Rima. O članih rimske bande preiskovalci niso hoteli povedati nič določenega, saj preiskava še poteka. »Skakajoč« okoli Komaj rojeni morski konjiček v Ohio Sea World že veselo »poskakuje« okoli (Telefoto AP) Nepričakovani zapleti z izpustitvijo zadnjih nemških talcev v Libanonu BEJRUT — Tiskovne agencije so včeraj že posredovale vesti, da so včeraj nekaj po poldnevu v Bejrutu nemškim diplomatom izročili edina preostala zahodna talca, ki sta bila še v rokah libanonskih ugrabiteljev, vendar pa je bila vest preuranjena, saj so v zadnjem trenutku »izbruhnile neke težave.« Tako sta Heinrich Struebig in Thomas Kemptner, ki so ju proiranski islamski skrajneži ugrabili pred tremi leti, ostala še v prostorih sirskih varnostnih sil, katerim so ju izročili že predvčerajšnjim. Posebni odposlanec kanclerja Kohla Bemd Schmidbauer je včeraj izrazil upanje, da bo oba talca najkasneje danes lahko pospremil v domovino. Ves čas so ugrabitev Struebiga in Kemptnerja povezovali s članoma hezbolaha Mohamedom in Abasom Hamadijem, ki sta bila zaradi terorističnih dejanj zaprta v Nemčiji. Ugrabitelji so zato izpustitev obeh nemških talcev pogojevali z izpustitvijo bratov Hamadi. Zato ni čudno, da so se ob napovedani izpustitvi takoj pojavila vprašanja, kaj je Nemčija ponudila ugrabiteljem v zameno za svobodo Struebiga in Kemptnerja. S tem v zvezi je nemški zunanji minister Kinkel včeraj po radiu izjavil, da Bonn ni dal nikakršnih jamstev, da bo izpustil Hamadija, priznal pa je, da se lahko zgodi, da bo njuna kazen zmanjšana. Kinkel je tudi izjavil, da je nemška vlada »neizmerno hvaležna« Iranu za prizadevanja za izpustitev obeh nemških državljanov. Nemški zunanji minister pa je zahvalo razširil tudi na Sirijo in Libanon, istočasno pa je ob tem tudi poudaril, da Bonn tem državam v zameno za njihovo pomoč ni obljubil nikakršne finančne podpore. Štiri mladoletnice zažgale 12-letno prijateljico MADISON (INDIANA, ZDA) — Iz ameriških sodnih krogov se je izvedelo, da so štiri dekleta, stara od 15 do 17 let, januarja letos okrutno mučila njihovo dvanajstletno prijateljico iz Madisona v Indiani, zaradi česar je deklica umrla. Obtožnica trdi, da so dekleta do krvi preteple malo Shando, jo spolno zlorabile, z nožem porezale po nogah, končno pa polile z bencinom in zažgale. Za to okrutno dejanje naj bi se odločile na pobudo 17-letne Melin-de, kateri se je Shanda zamerila. Melinda je od ostalih zahtevala, da Shando ubijejo, kar so ostale tri, 17-letna Mary, 15-letna Hope in 17-let-na Tonine mirno sprejele. Shando so najprej ugrabile, jo več ur mučile in živo zažgale. Okrutno dejanje je prva priznala Tonine, ki je priznala ugrabitev in pričala proti prijateljicam, v zameno pa so ji oprostili obtožbo zaradi umora, medtem ko ostalima 17-let-nicama grozi smrtna kazen. Grkinja letošnja miss Evrope V Atenah je 21-letna grška manekenka Marina Tsintikidou (desno) osvojila naslov najlepše Evropejke za leto 1992 (Telefoto AP) V spopadih v JAR doslej že 22 mrtvih CAPETOWN — Položaj v Južnoafriški republiki postaja iz dneva v dan bolj napet. Splošna mobilizacija črnskega prebivalstva, ki jo je oklical Afriški nacionalni kongres ANC, da bi pospešila pogajanja o ustavnih reformah in formiranje vlade nacionalne enotnosti, je povzročila nasilje, še preden se je dobro začela. V ponedeljek je bilo tako v primestnih črnskih naseljih okoli Johannesburga, Capetowna in Pretorie ubitih 22 ljudi, najmanj toliko pa jih je bilo ranjenih. Vse to pa je, kot kaže, šele začetek tistega, kar bi se lahko zgodilo že v kratkem. Predvčerajšnjim zvečer so obrožene skupine odprle ogenj na skupino delavcev v Daveytonu, vzhodno od Johannesburga, in ubile pet, ranile pa 18 ljudi. V Evatonu so ostrostrelci ubili devet črncev, le malo zatem pa so napadli še manjši avtobus in ubili še šest oseb. Uradni znak za začetek mobilizacije s sprevodi, »obleganji« policijskih postaj, odsotnostmi z dela in zasedbo javnih zgradb bo dal vodja ANC Nelson Mandela na velikem zborovanju na stadionu Orlando v Sowetu. Ponedeljkova pogajanja, s katerimi so skušali preprečiti kaos, so bila neuspešna, ANC in južnoafriška vlada pa se zdaj medsebojno obtožujeta za vse, kar se še lahko zgodi.