DELAVSKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — f Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. POLITIKA Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335. Sreda, 18. marca 1936 Leto XI Proti demontaži socialne zakonodaje Apel rudarjev na senat § 219 o. z. za rudarje razveljavljen? Sluibojemalci pri rudniških in topilniških podjetjih ne bedo veš imeli pravice na plače v slučaju bolezni ali nesreče Štev. 23 Naše poslanstvo! Marx je v neki polemiki rekel, da je vsak korak resničnega gibanja važnejši kakor ducat programov. Pripomnil pa je, da so načelni programi mejniki v duhovnem razvoju gibanja. Sam je napisal program ali katekizem vsega delavskega političnega gibanja v l. 1848., to je letu evropskih meščanskih revolucij. Program socializma je torej nastal z idejo, da se dovrše meščanske revolucije, da se izvrši socialna preobrazba družabnega reda. Socializem je nadaljeval tam, kjer se je ustavilo revolucionarno meščanstvo. Nasprotstvo socializma do meščanstva ne leži toliko na čisto političnem področju kakor na socialnem polju. Tako socializem pobija gospodarski liberalizem, podpira pa politični liberalizem v boju proti reakciji in konservativcem. Socializem odobrava demokratičen element v duši liberalizma, najostreje pa napada njegovo kapitalistično potvaro demokracije, s tem da daje predpravice bogatemu meščanstvu. Socializmu je bilo vedno v oporo resnično demokratično gibanje in tudi po povojnih prekucijah je delavstvo ohranilo svoje postojanke, kjer je bilo kako demokratično gibanje, s katerim je mogel socializem sodelovati v boju proti nazadnjaštvu. Ves politični in socialni napredek je pa ogrožen tam. kjer demokracija in resnični liberalizem zapušča samo malomeščanstvo in se obrača k ide-■ alom fašizma in diktature, kjer nekdanje ljudske ali kmečke stranke pozabljajo na svoj izvor, na svojo zgodovino, na svoje ideale in se spreminjajo v konservativne kapitalistične stranke. Tam se obrača z vso sovražnostjo proti socializmu vse nazadnjaštvo iz nekdanjega liberalizma in »ljudskega tabora«. Socializem kot dedič političnega liberalizma in meščanske demokracije stoji sam na braniku gesel francoske revolucije: svoboda, enakost, bratstvo. Socializmu so vedno nasprotovali že iz materialnih razlogov tako liberalci kakor klerikalci. Toda to nasprotovanje je bilo nekdaj popolnoma drugačnega značaja: to je bil boj različnih mnenj, različnih nazorov, različnih struj in gibanj, ki so več ali manj izražala materialna in idejna nasprot-stva raznih razredov in stanov. Današnji nasprotniki socializma pa pod vplivom podivjanega nacionalizma dajejo svojemu boju izredno ofenzivno ostrino, ki meri za tem, da se delavsko gibanje sploh nasilno onemogoči, zatre. Saj so jim celo krščanski socialci postali napoti. Vsem faši-stovskim nasprotnikom delavskega gibanja pa gredo vedoma ali nevedo-ma na roko tisti ljudje, ki jih poznamo kot razbijače, ki se delajo tako, kakor da edino oni vse prav vedo, korajžni so pa samo v izzivanju nesreče nad delavskim gibanjem; ti gredo reakciji tako na roko, da bi jih °na morala iznajti, če jih kje slučajno bi bilo. Da se prebijemo skozi te čase faustovskih zablod in reakcionarnih spletk, moramo socialisti s podvojeno močjo delati ne samo za utrjenje delavskega gibanja, ampak moramo tudi Podpreti vsako demokratično strujo, ki iskreno stremi za tem, da bo vladala v Jugoslaviji resnična demokrata in politična svoboda. Vsak korak resničnega gibanja je vužnejši kakor ducat programov. K. Marx. Nedeljski »Slovenec«, glasilo JRZ z dne 15. marca t. 1. prinaša za rudarje in vse delavce, ki so zaposleni v topilniških podjetjih (na pr. Cinkarna v Celju), porazno novico, ki pomenja enega najtežjih udarcev delavski socialni zakonodaji iz zadnjih časov. »Slovenec« namreč poroča, da je sprejet v določilo novega finančnega zakona tudi sledeči člen 86, ki določa v odstavku 9: »Službojemalec pri rudniških, topilniških podjetjih, zavarovan pri Bratovski skladnici, v primeru zapreke v službi zaradi bolezni ali nesreče nima pravice na plačo od podjetja v smislu § 219 obrtnega zakona.« Plačilo mezde v slučaju bolezni je prinesla za naše kraje moderna soci-jalna zakonodaja v Avstriji že leta 1916 z novelami k občemu državljanskemu zakonu. Poostreno je bilo to določilo z izdajo novega obrtnega zakona, ki je v veljavi že od februarja 1932. § 219 tega zakona namreč določa, da mora delavec dobiti plačo' tudi v slučaju bolezni ali nezgode, če iste ni sam zakrivil in sicer največ za 1 teden. V tem času mora dobiti delavec celo mezdo, četudi dobiva hra-narino pri bolniški blagajni, ker je pač zakonodajalec upošteval, da mora imeti v bolezni delavec primerna sredstva, da se zopet usposobi za nadaljnje delo, kar je v korist delavca in delodajalca. Nameščenec je itak v Sedanja doba pač zahteva mnogo pozornosti glede velike bede najširših narodnih, plasti. V prvi vrsti je dolžnost države, da z vsemi močmi skuša omiliti zlo. Umevno je zaradi tega, da delavstvo nestrpno čaka, kaj prinese novi proračun in posebej proračun ministra za socialno politiko in narodno zdravje. V dobi krize je taka nestrpnost sad zavesti, da je državna politika v stanu in dolžna marsikaj popraviti in preprečiti. In kaj nam je minister povedal? Rekel je, da je bil proračun njegovega področja znižan za 35 odstotkov. Minister je to dejstvo samo ugotovil, ne da bi zbujal količkaj upanja, da bo v bodočih letih boljše. Med obljubami (minimalne mezde, zagotovitev izplačila plač in ome- Novi v poslanski skupščini sprejeti finančni zakon določa, da se pri državni hipotekarni banki osnuje banovinski fond prometnega davka. V ta fond se bo stekalo 18 odst. od vsega vplačanega davka na poslovni promet. Ministrstvo financ bo te dohodke vsaka dva meseca delilo na ta način, da bo 80 odst. izplačevalo kot podporo drinski, moravski, primorski, vrbaski in zetski banovini, ki veljajo za pasivne, 20 odst. bo pa dalo Beo- tem pogledu napram delavcu privili-giran v toliko, da ima pravico do polne plače poleg hranarine pri bolniškem zavarovanju za celih 6 tednov. Glasom poročila »Slovenca« so rudarji to pravico sedaj preko noči izgubili, ne da bi se kdorkoli oglasil, da bi proti temu protestiral in to preprečil. Posebno rudarji v Zagorju se bodo sedaj lahko spomnili, kaj jim je še nedavno tam obljubljal visok funk-cijonar JRZ. Namesto, da bi se socialna zakonodaja baš v času krize, kakor to delajo v drugih državah, spopolnjevala, se je začela v temeljnih delavskih pravicah demontirati. Delavci, zlasti pa rudarji, itak doslej teh svojih pravic iz § 219 o. z. niso mogli uveljavljati in jih tudi niso do zadnjega časa, ker deloma za svoje pravice še niti vedeli niso, in če, si niso upali zahtevati, ker so jih sicer delodajalci postavljali na cesto. Uspeh Trboveljske PD.? Ko so pa zadnji čas delavci potom čiianja »Delavske Politike« in predavanj vendarle začeli spoznavati^na-šo socialno zakonodajo in zahtevati svoje skromne pravice, se je pojavil ravno v najbogatejših podjetjih odpor proti tem že 20 let starim delavskim pravicam. Posebno je naše milijonarje grizlo, da so ravno slovenski delavci uveljavljali izvajanje zakona. Na nedavnem pogajanju z rudarji je generalni ravnatelj TPD glasom zapisnika izrecno izjavil: jitev dela čez čas) je vse že v zakonu o delavskem varstvu 1922 in v obrtnem zakonu iz 1931, razen minimalnih mezd. Imamo pa še več perečih vprašanj. Skrajšanje delovnega časa na 40 ur; uvedba zavarovanja za starost (iz leta 1925); izvedba delavskega zavarovanja za kmetiške delavce v smislu zakona o delavskem varstvu; subvencioniranje bolniškega zavarovanja in dovolitev vsaj 20 milijonov dinarjev za preskrbo nezaposlenih. Vsi ti problemi so važni, toda na dnevnem redu v bodočem proračunskem letu jih ne bo. gradu, dravski, dunavski, savski in vardarski banovini in sicer bo dobila vsaka od teh banovin svoj odstotek po številu prebivalstva, ki ga ima. Davka na poslovni promet plača največ Slovenija in sicer okrog 20 odst. vsega tega davka v državi. Od 100 milijonov, ki jih bodo razdelili na posamezne banovine, bo pa dobila Slovenija največ 3 milijone. 10 vsekakor ne odgovarja niti dajatvam niti potrebam dravske banovine. »Na Hrvaškem in v Srbiji se ta cela točka zakona (§ 219 o. z.) sploh ne izvaja. V glavnem izvajata pri nas to samo Kranjska industrijska družba in Trboveljska premogo-kopna družba. (To pa seveda ni res. Opom. uredništva). Izvajanje zakonov je tudi slabo uplivalo na delavca samega. Tudi judikatura je popolnoma nejasna. Stol sedmorice je v enakih slučajih odločil v prid delavca, tukajšnji sodniki tolmačijo zakon v našem smislu.« (Tudi zanimivo. Opom. uredništva). Z razveljavo § 219 o. z. bodo torej postali rudarji manjvredni delavci z manjšimi pravicami v državi, čeprav je njihova služba najbolj nevarna in nezdrava. Korist pa bodo imele od tega glavne inozemske družbe, tuji kapital. Rudar bo v bolezni pri itak reducirani mezdi 3 šihtov v tednu prepuščen z rodbino na nemilost skromne hranarine. Njegovo tedensko mezdo bo vtaknil v žep inozemski kapital. Apeliramo na senat Delavstvo pa upa, da bo senat še v zadnji uri uvidel, da ne gre na ta način delavstvu, na ljubo inozemskim delničarjem, jemati v desetletjih in desetletjih priborjenih socijalnih pravic ter bo ta predlog TPD na razveljavljenje § 219 o. z. odločno odklonil. Izredna sela Društva narodov v Londonu V soboto, dne 14. t. m. je bila sklicana v London 91. izredna seja sveta Društva narodov. Seja je bila sklicana na zahtevo Francije in Belgije. Eden za Anglijo, Flandin za Francijo in Van Zeeland za Belgijo so ugotovili kršitev člena 43 in 44 ver-zajlske pogodbe ter člena 2 in 4 lo-karnske pogodbe. Grandi je izjavil, da Italija prizna, da je Nemčija kršila lokarnski pakt in da ni ovire za kolektivno akcijo. Svet je sklend, da ravnatelj Avennol Nemčijo še enkrat povabi na sejo. V pondeljek, dne 17. t. m. se je seja sveta nadaljevala. Nemiija se le odzvala vabilu Na povabilo, da se udeleži seje sveta Društva narodov v Londonu, je Nemčija odgovorila, da se udeleži seje, če se jo bo smatralo kot enakopravno in drugič, če se čimprej prič-no pogajanja o Hitlerjevih mirovnih predlogih. Francoski zunanji minister Flandin pravi, da se v Londonu posvetujejo o kršitvi lokarnske pogodbe. Junktima za drugo vprašanje Francija ne more priznati, raje zapusti Društvo narodov. Nad nemškim odgovorom je razočarana tudi angleška vlada. Socialna politika K proračunskemu govoru ministra. Samo tri milijone za Dravsko banovino Hitlerjev padec Po »Sozialdemokratu« Praga Glasilo belgijske socialne demokracije »Le Peuple«, zavzema dne 10. t. m. stališče napram mednarodnim dogodkom. Za pdložaj Evrope je kritična Hitlerjeva kršitev lokarn-skeg'a pakta. Članek navedenega lista, ki ga je spisal urednik Jeseas, je odločen in jasen. Zaradi tesnega prostora ga podajamo deloma samo vsebinsko. Delati treba in vedeti moram kdaj, da dosežemo cilj. Hitler ve, kaj hoče: v obrambo svoje diktature pred razočaranim nemškim narodom tvega drzne korake v zunanji politiki, da bi imponiral, neglede na to, če bi nastala vojna v Evropi; in prusko vojaško oblast v srednji, vzhodni in zahodni Evropi hoče aktivirati. On ve, kaj hoče, ali pa tudi vedo velesile, ki jih provocira, kaj hočejo? Prav je, da sta Francija in Belgija vložili protest pri Društvu narodov. Toda, kaj si obetata od tega? Tudi tedaj, kar pa ni gotovo, če bi Društvo narodov na zahtevo Francije, Anglije, Belgije in Italije, odredilo izpraznitev demilitariziranega Porenja? Recimo, da Hitler pristane na to — ali bi mogli potem v Belgiji in Franciji mirno spati? Ali ne bi bila še vedno nevarnost vsak dan večja, vsak dan očitneja, da vdere na naše ozemlje? Ali se bodo državniki, ki se zbirajo v Ženevi in Londonu, upali povedati svojim narodom, da zaupajo Hitlerjevemu podpisu? Že sedaj ni enotnosti in ne solidarnosti med vladami in javnim mnenjem v raznih deželah, ki so podpisale lokarnsko pogodbo. Pojavljajo se glasovi, da je treba vplivati na francosko vlado pomirjevalno. In vendar ni nikogar, ki bi sumil, da bi Francija utegnila, storiti tako nasilstvo kakor ga je storil Hitler. Zakaj torej svetovati pomirjenje? Ali se hoče s tem preprečiti, da se ne bi porabili vsi pomočki proti krivi državi, ki jih dovoljuje mednarodni zakon? »Ali ne zadoščajo nauki zadnjih treh let? Ali se hoče čakati, da bo Hitler lepega dne bombardiral z letali Bruselj, Pariz in London ter s svojimi motoriziranimi regimenti prav tako naglo zasedel Liittich in druge kraje, kakor je popeljal svoje regimente v Koln \>- in to prej, preden so mogli presenečeni poslaniki obvestiti o tem svoje vlade? Ce se hoče tako postopali, potem moremo prorokovati, ne da bi se bali zmote, da bo invazija Nemčije v Belgijo in Francijo le še vprašanje časa, najbrže prav kratkega časa. Če se hoče nevarnost invazije, ki je ne more noben odgovoren Belgijec ali Francoz tajiti, ogniti, tedaj je treba nekaj storiti. Ali imajo francoski, angleški in belgijski državniki jasno sliko o resnih pomočkih za preprečenje tega ogrožanja? Če imajo tako jasno sliko, — rešitev tedaj moramo povedati, da se jim je dosedaj posrečilo vse to ohraniti v tajnosti. Mi smo pa dovolj skeptični in tudi toliko neobzirni, da trdimo — skoraj bi dokazali —, da sedaj naši državniki nimajo prav nobene jasne slike o tem, kako naj bi se nevarnost nemškega napada preprečila. Tri leta so se, dočim so dejstva po maščevanju kričala do neba, branili pogledati resnici v lice. Priznali so vojaško slabega Hitlerja, dovolili, da je s flagrantno in kmalu tudi oficielno kršitvijo pogodb zopet postavil strahovito vojsko, ki že danes vse sosede Nemčije navdaja z bojaznijo. Vedeti bi bili morali, da mora vse drugo zlo slediti avtomatično. Vse so dopuščali. Ali so si pa vlade Francije, Anglije in Belgije vsaj sedaj na jasnem? Ali bodo končno razumeli, da velika nevarnost ni enostavna Nemčija, marveč ^ Hitlerjeva Nemčija? Ali še vedno ne bodo umeli, da bi se z demokratično Nemčijo že še lahko na kaki podlagi sporazumeli, ki bi jamčila resnično varnost, dočim bo nevarnost nepredvidenega, naglega in neizzvanega napada obstojala, dokler bo ta grdi režim gospodoval v Nemčiji in imel dovolj pomočkov, da izvede tako zlo. Morda bodo danes francoski, angleški in belgijski državniki to očivi-dno resnico umeli. Toda samo umeti ni dovolj. Treba v tem spoznanju tudi delati! Po tem spoznanju, izrečenem z enim stavkom: Sedanji položaj znači, da zahteva varnost Belgije in Francije ter mir Evrope konec Hitlerjevega režima v Nemčiji. To je edina prava in resnična rešitev položaja. Ugovarjalo se bo, da druge države ne morejo vplivati na notranjo vladavino Nemčije. To bi bilo popolno neumevanje dejanskega položaja. Nemški narod strahovito trpi. Hitlerjeva mistika je mrtva, njegov režim je neljub in se more od danes do jutri zrušiti. Diplomatični zunanji uspeh, dosežen s karakterističnimi metodami lahko reši režim, od- ločen diplomatični poraz bi pa njegov padec znatno pospešil. Prizadete vlade naj se le točno ravnajo po pravicah, ki jim jih nudijo mednarodne pogodbe. Apelirale so na Društvo narodov. Toda ta apel se pa ne sme in ne more omejiti samo na to, da zadnjo kršitev pogodbe le označi. Dogodile so se prej že druge kršitve, predvsem ponovna oborožitev. Svet Društva narodov ima nalogo, da poskrbi spoštovanje mednarodnemu zakonu. Če se Nemčija ne pokori, mora Društvo narodov izvajati sankcije proti njej. Hočemo mir in ne vojno! Vojaške sankcije, do katerih ima Društvo narodov pravico, le priporočamo, če se res ne nudi nobena drugačna prilika, da se reši mir. Tako daleč sicer še nismo. Gospodarske sankcije bi popolnoma zadoščale, da se pripravi Hitlerju konec. Morda bo grozil, da odgovori na mirne sankcije z vojno ali vporakanjem. Če bi se pa Evropa s takimi grožnjami pustila preplašiti, bi bila izgubljena. Take Hitlerjeve grožnje niso znak moči, marveč slabosti. Njegov režim bi se mogel le nekaj tednov upirati resni blokadi. Drugi narodi bi se mo- Predsedniki socialistične internacionale in socialističnih parlamentarnih klubov Švedske, Holandske, Belgije, Francije, Anglije, Švice, Čeho-Slovaške in Danske so izročili avstrijski vladi obširno spomenico radi sodnega procesa, ki se je 16. t. m. pričel na Dunaju proti 27 socialdemokratom, ki so ebioženi veleizdaje, ker so tajno organizirali »Združeno socialistično stranko Avstrije.« V spomenici poudarjajo, da je ta stranka socialistična in da se je organizirala v soglasju s socialistično internacionalo, v kateri je tudi včlanjena. Njen program je tak kakor n. pr. program angleške delavske stranke. Neodpustljiva krivda vlade je, da taki stranki ne dovoli, da bi v Avstriji legalno delala. Končno izjavlja spomenica: Evropski mir bi bil težko ogrožen tako s priključitvijo Avstrije k nacistični Odobritev vzhodnega pakta med Francijo in Rusijo v francoskem senatu pomeni demonstracijo proti Nemčiji in za mir. Za pakt je glasovalo 231 senatorjev, proti le 52. Francoski senat je torej v veliki večini tudi za »zvezo z vragom«. Abesinija teli miru? Abesinija ni našla zaščite pri Društvu narodov v dovoljni meri. Teoretična obsodba Italije ni zalegla. Drugega Društvo narodov ni moglo storiti, ker ni bilo med državami enotnosti. V Vatikanu so podpirali Italijo. Sedaj baje abesinska vlada želi vatikansko posredovanje pri Mussoliniju v svoj prilog. To bo Vatikan lahko storil, ko bo zmagalo blagoslovljeno italijansko orožje. In potem bo konec vojne kljub vsem mednarodnim pravicam, ki niso nikdar merilo za mednarodni kapitalizem. Iz bojev v Afriki Na severnem bojišču se vrše bitke na večih krajih fronte. Prihajajo le italijanska vojna poročila, kar je razumljivo, ker se Abesinci, kakor se rali pri tem lojalno posluževati med-naroddnega prava, ostalo bi oskrbel nemški narod sam. Po kratkem času bi bilo Hitlerjevo t le še strašen spomin in demokratična in miroljubna Nemčija bi mogla zopet stopiti v skupnost civiliziranih narodov. To je politika. Ali jo je sploh mogoče jasnejše in logičnejše vzpore-j diti?« Nemčiji, kakor z restavracijo Habsburžanov. Dočim streme avstrijski nacionalsocialisti po priključitvi k Nemčiji, stremi vladajoči fašistovski režim po restavraciji Habsburžanov. Ssmo socialistična stranka v Avstriji se bori tako proti priključitvi kakor proti restavraciji Habsburžanov, tako proti nadvkdi Berlina kakor proti nadvladi Rima v Podonavju. Socialistična stranka se torej bori proti obojni vcjni nevarnosti, za politiko, ki služi interesom evropskega miru. Zato pred vso Evropo protestiramo proti temu, da bi se pripadnost k tej stranki kaznovala z ječo ali smrtjo. V imenu miru zahtevajo podpisani svobodo mišljenja in organizacije za avstrijske socialiste.« Med podpisniki so imena odličnih državnikov kakor: Vandervelde, Leon Blum, de Brcnckere, Soukup i. dr. Sprejem pakta so opravičevali z nastopanjem Nemčije ter se sklicevali na enak pakt med Čehoslovaško in Rusijo. Nemčija ogroža zlasti tudi Čehoslovaško in je Francija dolžna, da jo brani moralno in dejansko, če bi bilo treba. še vedno upirajo, vendarle z uspehom ne morejo braniii proti italijanski tehniki in številu vojaštva. Samo čudili bi se, če bi Abesinci zadali Italijanom še težak udarec, ker italijanska poročila, ki jih po vsem svetu edino ponatiskujejo, govore samo o bližnjem koncu abesinskega odpora. Abesinci uvidevajo, da jih je zapustil svet in Društvo narodov. Tako tožijo sami. Nova grška vlada Nevtralna vlada. Po dolgih posvetovanjih je novo nevtralno vlado sestavil Demerdzis. Predsednik vlade je obenem zunanji minister. Nova vlada se bo opirala na liberalce in manjše skupine poslancev. Za reSitev evropskega miru: K velikem procesu avstrijskih sociaistov Demonstrativno glasovanje francoskega senata Vzhodni pakt sprejet z 231 glaso vi proti 52. B. Traven, Bombaž Preraja Talp« II. Knjiga 62 Sledil je kratek molk, nato je vnovič izbruhnilo ploskanje, zadonela je godba, zamorka pa je odšla, popravljajoč si tanko oblačilo in gladeč si lase, na svoje mesto, kjer je imela postavljeno steklenico piva in zraven nje kozarec. Vsi gospodje so jo opazovali s plašnimi občudovanjem, ne da bi si ji upali približati in jo povabiti na ples, ki se je sedaj pričel. Odšli so k drugim senjoritam, ki so bile skromnejše. Senjorite niso smatrale zamorke za tekmovalko, ki bi jim utegnila škodovati. Nasprotno! Vprav zasluga zamorke je bila, da je ves obrat oživel. Gospodom so žarele oči, medtem ko so se zdeli dotlej docela nebrižni. In pri plesu so skušale senjorite posnemati nekatere kretnje, ki so jih bile pravkar videle. Toda to je vplivalo grdo in zoprno. Tesno so se stiskale k moškim in gibale z zadnjicami. Toda gospodje se za to niso dosti zmenili in so se vedli očividno drveno, dokler senjorite niso prenehale s kretnjami, ki so vplivale pri njih prav tako, kakor da bi majhen kramar z zelenjavo začel posnemati reklamo največjih veletrgovin, in dokler niso začele plesati polagoma zopet tako, kakor so plesale navadno. Da, začele so se sedaj obnašati celo tako, kakor se obnašajo takozvane dostojne dame. To je gospodom mnogo bolj ugajalo in jih je prav gotovo spominjalo nevest ali žen ali zaželenih deklet ter jih spravljalo v občutje, ki je bilo za obrat edino dobičkanosuo>. Plesalke so povabili, naj prisedejo k mizi; pogostili so jih s steklenico piva ali kozarcem whis-kyja. Šampanjec se pije namreč samo tam, kjer je malim ljudem vse prepovedano, mogočnimi pa več dovoljeno, kakor morejo užiti. Kjer se mora piti šampanjec, da se smeš smejati in se veseliti življenjskih lepot, tam se često zabava izprevrže v svinjarijo. In po teh svinjarijah si cenzor umerja mero, s katero potem malim ljudem odmerja dolžino zabave, ki jim je dovoljena. Le tam, kjer se krila ne smejo dvigniti, zaidejo ljudje v zločin in skušajo pogledati, kaj je — pod krili. 10 Ceste so bile polne trgovcev. 1 arri so stale mize, kjer si si lahko kupil tople enchilade. Drugod so zopet prodajali kavo. Drugod zopet hladnega petelinčka ali pečeno ribo ali rostbeef s kruhki ali tortillami. Kupil si si lahko salato ali banane, pa-payje, jabolka, grozdje, čežano. V malih trgovinicah so prodajali cigarete, cigare in tobak. V drugih časnike in liste. Na mnogoterih mizah je bilo po šest različnih vrst ledene vode. In povsod so tekali naokrog otroci in žene s košarami ali škatlicami Ti so prodajali žvečilni gumi, sladkarije. posušena kalavasova jedra, peanute, sadje in cvetlice. Drugi so nosili zopet naokrog vedra z ledeno vodo, prodajajoč jo po kupicah. Sto ljudi, pa rajši več. se je preživljalo tod s trgovino. Žene so imele dojenčke v naročju ali pa so vodile otroke za roko, medtem ko so prodajale. In, v tej okolici se ni pokvarila niti nravnost še nedoraslih dečkov, ki so kričeč ponujali časnike ali cigarčte, niti ne častivrednih žen ali njihovih otrok. Kdor je nraven. ta ne izgubi nravnosti, če vidi nekaj, o čemer mu nihče ni rekel, da je nenravno. Stotine in stotine poštenih žen in deklet in otrok in družin je moralo vsak dan skozi stanova-lišča senjorit, če so hoteli priti v svoja stanovanja. In niti zmenili se niso za to. Če bi hoteli, bi si lahko izbrali drugo pot; toda pot skozi stanova-lišče senjorit je bila krajša. In če si govoril o tem z ženo, ki sc razume kaj na življenje, potem ti je dejala; »Dobiti moža in ga obdržati — ni težko; umetnost pa je, pridobiti si vsak dan ducat moških, čemu naj bi senjorite zaničevala? Moje mnenje je, da jih zaničujejo samo tiste poštene ženske, ki se jim ne posreči, da bi se na ta način preživljale. Gospodje hočejo za svoj denar res nekaj imeti in poštene ženske so večinoma predolgo-časne, preneumne, pregrde, da bi nudile gospodom tisto, kar gospodje plačajo. Da bi zakrile svoje napake, pravijo, da so dostojne, zraven pa se morajo močno potruditi, da si obdrže moža.« In dama, ki mi je to povedala, je bila poštena in zvesta svojemu možu, ki je bil bogat trgovec in vrhu tega še član odličnega kluba. Ta dama je bila lepa gospa, ki- se je znala lepo in okusno oblačiti in ki prav gotovo še nikomur drugemu ni izkazala niti najmanjše naklonjenosti kakor svojemu možu. (Dalje prihodnjič.) Doma in po sveta Ustanovimo bataljone za izkoriščevalce delovnega ljudstva! Da se reši delovno ljudstvo zajedalcev in izkoriščevalcev je najboljše, ako se ustanove bataljoni za izkoriščevalce delovnega ljudstva. V te bataljone se odpravijo vsi izkoriščevalci, kjer bodo služili za par dinarjev in hrano na dan, poleg pa opravljali koristna prisilna dela pod nadzorstvom strokovno usposobljenih delavcev. Stalno so vpokojeni bivši ministri Nikola Uzunovič, dr. Milan Srskič, Ilija Šumenkovič, Božidar Maksimovič, dr. Budislav Andjelinovič, Jtiraj Demetrovič, dr. Milorad Gjorgjevič, dr. Stjepan Srkulj, Žika Lazič, dr. Milan Ulmanski, Ognjen Kuzmanovič in dr. Fran Novak. To je dvanajst novih vpokojenih ministrov. Državniki Avstrije, Madžarske in Italije se sestanejo dne 20. t. m. v Rimu. Sestanek se vrši ^ia pritisk Italije in se bo tikal položaja v Podonavju in zbližanja z malo antanto. O konferenci imamo pesimistično mnenje, ker gre za hegemonijo Italije. Samomorilcev v Franciji so imeli lani 15.000. Med njimi je bilo tudi nekaj inozemcev. Preganjana revolucionarka, Eva Brcidc je stara članica ruske socialne demokracije. Njeno revolucionarno delo pod carskim režimom je popisano v zanimivi avtobiografiji »Wetterleuchten der Revolu-tion«. Radi tega dela jo je carski režim obsodil na ječo in sibirsko pro-gnanstvo. S februarsko revolucijo 1. 1917. je bila osvobojena. Po boljše-viški revoluciji je odšla v inozemstvo in je bila članica ženske sekcije socialistične internacionale. 1928. 1. se je vrnila v Rusijo, kjer so jo pa boljševiki aretirali kot socialistinjo. Presedela je 3 leta samotnega zapora v »Politsolatorju«, kakor se imenuje ječa za politične jetnike. Potem so jo poslali v petletno pregnanstvo v Turkestan, Ko je prestala teh pet let in dočakala 60 let starosti, so jo poslali brez sodnega postopanja v petletno prognanslvo v Ulalo na mongolski meji- Tako kakor njo h e preganjajo samo socialiste, temveč tudi tiste komuniste, ki ne priznavajo slepo osebnega Stalinovega režima. Nezaposlenost v Zedinjenih državah zopet narašča. Nezaposlenost v Zedinjenih državah je narasla zopet za 1.2 milijona nezaposlenih. V celoti je tam 12.6 milijonov nezaposlenih delavcev in nameščencev. 216 kaznjencev ušlo, V kaznilnici Kuanym je prišlo do upora jetnikov. Ko so premagali paznike, je ušlo iz kaznilnice vseh 331 jetnikov. Mestna straža je streljala na nje, jih osem ubila in nekaj ranila, toda 216 jetnikov je odneslo pete. IZ NAŠIH KRAJEV Z zidavo vseučiteljiške knjižnice bodo pričeli. Upajmo, da bodo dela hitro napredovala in da bodo pri tej zgradbi zaposleni delavci primera® plačani. Bolnišnico bom® morda le dobili p.o odobrenem kreditu pet milijonov, če ne bodo predolge razdalje do prvega kredita in med posameznimi krediti. Grehe prejšnjih občinskih uprav bomo plačevali ljubljančani v obliki nekaterih zvišanih dajatev. Zato se boido gotovo sorazmerno dvignile plače in znižale stanarine. V splošnem si pa želimo Ljubljančani, da 'bi skoro zagledal beli dan ob finančni debati Ljubljana obljubljeni zakon o volitvah v mestnih občinah in da bi po njem' dobili izvoljeno občinsko upravo, ki se ne bi izgovarjala samo na slabe prednike, ampak bi tudi pokazala, da je sama boljša in sposobnejša; Gibanje občinskih davkov. Po uradnih podatkih so znašali občinski davki v Ljubljani 1. 1932. nekaj izpod 34 milijonov Din, 1933. 1. 34.500.000 Din, 1935. 1. 37,500.00° Din, za novo proračunko leto je pa predvidenih 47,500.000 Din. Shod stavbincev v Ljubljani, ki je bil sklican v nedeljo, je bil iz formalnih razlogov policijsko prepovedan. Maribor Delavstvo in obiinski proračun Izvajanja s. Grčarja v generalni de- bati o proračunu mestne občine mariborske v mestnem svetu dne 10. marca 1936. Na inicijativo -opozicije je prišlo do ustvaritve Mestnih podjetij. To zaradi tega, ker je iz njenih vrst izšla zahteva, da se najde pot iz kaotičnih razmer, v katere je za- Bistvo izvajanj pri proračunskih razpravah javnih teles tvori v generalni debati povsod politični del. Zadnja leta pri nas to ni bilo tako, ker se je povdarjalo, da je politika umrla. Ko pa se je postavljal sedanji režim, se je kot posebnost podčrtavalo, da pomeni ta sprememba povratek k političnemu življenju in vrnitev političnih državljanskih svoboščin. Mi pri tem nismo imeli tega utiša, ker smo si že sestavo mestnega zastopstva predstavljali drugače. Pa kljub temu bom riskiral besedo na politično plat. Ne bom se sicer bavil z visoko politiko, pač z ono malo, ki se dogaja tu v tej dvorani. O demokraciji in parlamentarizmu je tu dokaj malo čutiti. Ako pogledam delo v tej korporaciji od jeseni, k- ' v ' moram najprej podčrtati noto silne sovražnosti, ki je ž njim prišla v to zastopstvo, tli. a* Ni pa res, da bi se tudi v današnjih razmerah pri nas ne dalo ustvariti podlage za mirno demokratično parlamentarno delo. Trebalo bi pač vsaj težnje, da se ustvari atmosfera zaupanja v poštenje in dobro voljo onih, ki z večino niso enotnega mnenja. Te težnje pa ni. Naši sklepi bi morali biti rezultanta onih sil, ki tu dejanski delujejo in se uveljavljajo. Možnost sodelovanja opozicije je do skrajnosti omejena. Mi smo običajno stavljeni pred izvršene sklepe. iv »je l-TO- Tudi opozicija pa lahko konstruktivno sodeluje pri ustvarjanju bodočnosti mesta in blagostanja občanov. V tem pogledu lahko služim s konkretnimi primeri. Proti sklepu poslovne dobe občinskega sveta, ki mu je načeloval sedanji gospod mestni poglavar, takrat še župan, je opozicija ugotovila, da mestna občina od vojne dobe naprej ni posojil pri Mestni hranilnici ne obrestovala ne amortizirala. Posledica je bila, da je takoj bilo realizirano neko odobreno posojilo, ki pa se ni mislilo izkoristiti, da se vsaj zmanjša dolg, ki je na ta način daleč prekoračil višino oblastveno odobrenih kreditov. Tudi so se od tedaj začele za ta posojila plačevati obresti. Ker so bila ta posojila odobrena v različnih dobah pod različnimi pogoji in za različno dobo let, ker bi nekatera že davno morala biti plačana, bi bilo treba najetja novega posojila od 7 milijonov Din, ! ako bi se hotelo vpostaviti stanje. Naslednje leto, že za dobe predsedovanja naslednika g. predsednika, je zopet opozicija to ugotovila in pokazala, da se bo stanje trajno slabšalo, ako se ne bo pričelo enkrat tudi z odplačevanjem dolgov samih. Na inicijativo opozicije se je nato uredila zadeva tako, da so se vsa posojila pri Mestni hranilnici konvertirala v enotno novo posojilo, ki se od 1. jan. 1934 amortizirajo v 25 letih. Danes je anuitetna služba mestne občine v redu in vzorna. Da pa je tako, pa je v prvem redu le zasluga opozicije. In tretjič! Milijon dinarjev Podpornega društva železničarjev Okrog nakupa hiš »Gemeinniitzige und all-gemeine Baugenossenschaft Wien« Maribor, 13. marca 1936. Zadnjič smo poročali, da prodaja znane železničarske stanovanjske hiše v Kejžarjevi ulici in v Betnavski cesti v Mariboru lastnica »Gemeinniitzige und allg. Bau- und Siedlungsgenossenscihaft Wien« nekemu konzorciju, oziroma novi zadrugi, ki jo snuje g. žel. uradnik R. Tumpej. Železničarji so se olbrnili na Bansko upravo za posredovanje, da reši to železničarsko socialno ustanovo, ko je na hišah izrecno vknjižena zaveza, da morajo hiše ostati v korist delavcev, ker jih je Finančno ministrstvo oprostilo iplačevanja davkov. Na banski upravi so železničarje 'prijazno sprejeli in obljubili braniti njihove pravice. Kupčija že sklenjena? Kakor pa nam pravkar poročajo, se je medtem g. R. Tumpej kot državni uradnik vozil dvakrat na Dunaj k vodstvu te zadruge. (Kakor znano, mora imeti drž. uradnik predvsem dopust v službi za odsotnost in še posebno dovoljenje za ivožnjo v inozemstvo od svoje nadrejene oblasti). Ln na Dunaju je bila baje kupčija že tudi sklenjena, tako da kupi biši šele ipred par leti ustanovljena »Kreditna zadruga uslužbencev drž. železničarjev v Mariboru«, v kateri ima ravno vodstvo g. lum-pej. Namenoma simo se izogibali poročilom o poslovanju »Podpornega društva žel. delavcev in uslužbencev« v dobi komisarijata. Sedaj pa o tej stvari ni mogoče več molčati. Revizija je namreč dognala, da -je naložil komisarijat pod vodstvom g. žel. uradnika Zavadlava Leopolda v to »Kreditno zadrugo« čez milijon dinarjev denarja »Podpornega društva žel. delavcev in uslužbencev«. Na ta način potem ta Kreditna zadruga lahko kupuje hiše. Poslovanj* Podpornega društva je postavil ob razpustu veliki župan izrecmo pod nadzorstvo tukajšnje mestne policije. Stari odbor sn je ponovno trudil, da bi dobil v ko-misarijatu zastopnika ter imel nia ta način vpogled v društveno poslovanje. Zaman, od banske naprave že imenovani društveni zastopnik s. Lorger Simon je bil v Mariboru odklonjen in stari odbor vseh 6 let m imel nikakega vpogleda v društveno poslovanje- Denar vložen na triletno odpoved? Poroča se nam Da, da je komisariijat posloval popolnoma na svojo roko in brez vsake vednosti policije nalagal te ogromne vsote »Podpornega društva« v Kreditno zadrugo, kjer je gospodaril g. Tumpej s svojimi pristaši. Ko je sedaj Podporno društvo hotelo denar dvigniti, ni našlo nobenih beležk, kako in s kakšnimi pogoji sta komisarja nalagala denar, ki pa je baje vezan kar na triletno odpovedno dobo. Podporno društvo je bilo leta 1929 razpuščeno, med dtugim zato, ker je nakupilo hiši na Ruški cesti. Sedaj pa bo druga zadruga, ki ima naložen denar Podpornega društva, kupila hiše, ki so namenjene delavstvu in jih hoče oddati ipotem privatnikom m drugim interesentom. Opozarjamo na vse to poklicne faktorje v zadnji uri, da rešijo delavstvu njegovo socialno ustanovo, če je sploh še čas. šlo gospodarstvo po različnih občinskih podjetjih. V ilustracijo naj navedem samo, da je najaktivnejše mestno podjetje, Mestno električno podjetje, imelo pri denarnem zavodu na tekočem računu visoko aktiven saldo, pri istem zavodu pa je plačevalo zamudne obresti, ki so šle v lepe tisoče, zaradi netočnega plačevanja anuitet dolga, ki ga je imelo pri istem zavodu. To samo zato, ker je podjetje s svojimi sredstvi samo razpolagalo, anuitetno službo pa je vršil mestni zaklad in podjetje ni vedelo, kaj dela mestni zaklad, ta pa ne, kaj dela podjetje. Naj danes ima o mestnih podjetjih kdo kakršnokoli mnenje, v tem je red, da danes vemo, kaj imamo, pa tudi, kaj nam podjetja dajo. Postavitev v prejšnje stanje je danes nemogoče, četudi je mogoče izvesti še reforme na boljše, ker je jasno, da organizacija tako gigantskega industrijskega podjetja, kakor so M. P., ne more iti preko noči. Pa tudi ob neupoštevanju dejanja in nehanja opozicije položaj sedanjega mestnega sveta ni lahek. Je nevzdržen! Sedanje mestno zastopstvo sploh ni redno zastopstvo po zakonu o mestnih občinah, temveč je samo zastopstvo po prehodnih določilih tega zakona. Posledice so težke. Zastopstvo sploh ne more sprejeti po zakonu predvidenih pravilnikov k zakonu, zato je pa tudi vršitev poslov po zakonu zelo omejena in zadene ponovno na ovire. Nujnost zadev zahteva hitre rešitve, zakon pa zastopstvu za to ni dal pooblastila. Tako prihajamo trajno v nepremostljiva nasprotstva in smo ponovno postavljeni pred alternativo, da ali kršimo zakon, ali pa vsled nere.šitve zadeve škodujemo interesom ali občine ali občanov. Tako n. pr. je sprejet po gradbenem zakonu nov regulačni načrt mesta. Ta sega v smislu zakona daleč preko meja mestne občine. Okoliške občine pa niso še priključene, Te občine pa ne morejo več samostojno odločati v svojem ozemlju, ker jih mestni regulačni načrt s svojimi zaščitnimi pasovi veže pri izdajanju gradbenih dovoljenj. Mestni gradbeni odbor pa tudi takih gradb ne more dovoljevati, za katere ni dvoma, da bi se po regulačnem načrtu mogle dovoliti. Ker nima še pravilnika k re-gulačnemu načrtu, ki pa ga spet sedanje mestno zastopstvo nima pravice sprejeti, ker je smo zastopstvo po prehodnih določilih. Onim, ki imajo v okolici parcele, ki bi jih lahko prodali in se mogoče s tem raz-dolžili, se dela velika škoda, ker sveta brez omogočenja graditve prodati ne morejo, onim, ki pa bi radi gradili, pa se onemogoča, postaviti si lasten dom. Mnogo nepotrebnega razburjenja so povzročile te zadeve. (Dalje prihodnjič.) m Redni letni občni zbor Krajevnega Medstrokovnega odbora v Mariboru se bo vršil v nedeljo, den 22. marca z začetkom iob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zibornice, II. nadstropje. Dolžnost in pravico udeležbe imajo le funkcijonarji priključenih strokovnih organizacij, ki bodo pravočasno prejeli tozadevna vabila. Predsednik. Za kruh in delo v lesni stroki. V soboto, dne 14. t. im. se je ipod vodstvom s. Petejana zglasila pli županu ig. dr. Juvanu deputacija podružnice lesnih delavcev v Mariboru, ki je zaprosila, da naj mestna občina upošteva pri oddaji mizarskih del le domače podjetnike, ker je v lesni stroki baš v Mariboru velika brezposelnost. G. župan je obljubil, da bo to željo uvaževal, ako bodo ponudtbe domačih podjetji vsaj približno enake z zunanjimi ponudniki. Volitve obratnih zaupnikov pri tvrdki Doctor in drug so se vršile v soboto, dne 14. marca. Nasprotniki svobodnih strokovnih organizacij so 'bili mnenja, da bodo pri teh volitvah končnoveljavno obračunali z rdečim zmajem. Prav posebno so se trudili klerikalci za naklonjenost volilcev ter jim dali razumeti, da imajo sedaj oni moč v rokah in da bo edino pravilno, če bo delavstvo volilo njihove zastopnike. Nekateri delavci so sicer nasedli tem lepim obljubam, večina delavstva pa se ni dala zapeljati, ker dobro ve, da je le v svobodni strokovni organizaciji njegova rešitev. Zato je tudi za rdečo kandidatno listo glasovalo 240 volilcev, za belo 136 in za iplavo 72. — Klerikalnim 'P*"0-rokom pa priporočajmo, da informirajo delavstvo pri Doctorju in drugu činvprej o izidu razprav, o katerih se je mnogo govorilo in pisarilo in od katerih si je delavstvo mnogo obetalo, ker »je moč na Vaši strani«. Ia- ko so govorili svoj čas tudi naciji.) Mogoče bi bil volilni rezultat malo drugačen, če bi bili delavci v soboto vedeli, da niste dosegli ničesar in to kljub moči, o kateri ste toliko govorili! Lepo uspeli izlet tečajnikov v Slovensko Bistrico. Točno ob napovedani uri so minulo nedeljo popoldne obiskovalci tečaja Strokovne komisije in predavatelji zasedli vse prostore »rdečega Franeta«, ki je ob veselem razpoloženju odbrzel izpred Delavske zbornice proti Slovenski Bistrici, kjer so izletnike dočakali številni tamošnji sodrugi in sodružice z živahnimi Družnost-klici. Medtem ko so mariborski sodrugi izstopali iz avtobusa, so bistriški sodrugi zapeli »Delavski pozdrav«, nakar sta se strnili obe grupi v prijateljskem kramljanju. V hotelu Neuhold so bistriški sodrugi zapeli še nekaj lepih delavskih pesmi, potem pa so si izletniki v spremstvu domačinov šli ogledovat mesto in okolico ter so se pri tej priliki tudi slikali. Ker si nekateri niso bili na jasnem radi izleta, je s. Petejan v kratkih besedah razložil program izletnikov ter zlasti povda-ril, da so prišli mariborski sodrugi in sodružice le na obisk k svojim tovarišem v Slovensko Bistrico, zato naj bodo oni, ki so radi tega v skrbeh, lepo mirni in potolaženi. Le prehitro je prišel čas odhoda, zopet so vrli delavski pevci zapeli pesem v slovo, med stiskanjem rok in Družnost-klici, ki kar niso hoteli pojenjati, je odbrzel avtobus. Mariborčani so se vračali v veselem razpoloženju z zavestjo, da so prebili par prijetnih ur med svojimi sotrpini, zakar gre predvsem zahvala vrlim Bistričanom, ki so kar tekmovali v uslužnosti med seboj. Družnost jn na skorajšnje svidenje! Prijatelj Prirode, Maribor. V nedeljo, dne 22. marca izlet v Stražninski gozd. Odhod cb 14. uri od Delavskega doma. Za pon-deljek, dne 23. marca vabimo vse člane, somišljenike in prijatelje na širšo sejo. Mariborsko gledališče. Četrtek 19. marca ob 15. uri: Ples v Savoy>u. Ob 20. uri Trafika. Zadnjič. Globoko znižane cene. Pevski zbor Slov. trgovskega društva v Mariboru priredi ob svoji 10 letnici družabni večer s pevskim nastopom, ki se bo vršil v soboto, dne 21. marca 1936 ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Izvajale se bodo le pesmi bivših in sedanjih mariborskih skladateljev. Po pevskem nastopu bodo šaljivi nastopi, kakor zabava in ples. Vstopnina Din 10. — Odbor. Življensko varčevalno zavarovanje po najugodnejših kombinacijah lahko sklenete pri »Feniks«, zastopnik Ivo Klarič, Maribor, Aleksandrova cesta 43, pritličje, desno. Zadostuje dopisnica, da Vas obiščem na domu. Zabukovca Pevski in glasbeni odsek »Zarje« priredi v nedeljo, dne 22. marca ob 4. uri popoldne v dvorani g. A. Piki v Grižah Ivan Molek-ovo socialno dramo v treh dejanjih »Poročna noč«. Vabljeni vsi prijatelji delavskega po-kreta! LaSko Predavanje o soc. zakonodaji delavskih strokovnih organizacijah in delavskemu tisku se