Glasilo delovne
organizacije
Almira — Radovljica
Letnik Vlil.
Številka 2 julij 1981
Božidar Jakac: Slovenski partizan, (izrez)
Obveznosti izpolnjene
POSLOVANJE V PRVEM POLLETJU 1981
Po dosedaj znanih podatkih ter sprotnem spremljanju gibanja proizvodnje, prodaje in stroškov lahko sklepamo, da bomo planske obveznosti za prvo polletje letos v glavnem dosegli.
V prvem polletju smo dosegli 50 % planirane realizacije, kar predstavlja 24% več kot v enakem obdobju lani. Za to obdobje planiranega izvoza v celoti ne bomo dosegli (okoli 5 % bomo pod planom) predvsem zaradi nedoseženega planiranega konventibilnega izvoza, ki je po vrednosti nižji kot lani,
če pa upoštevamo, da smo letos izvažali izključno storitve, smo dosegli lanskoletni obseg.
Glede na to, da je ustvarjena proizvodnja na približno isti ravni kot lanskoletna, ob 1,6% manj zaposlenih, in da se stroški proizvodnje in poslovanja gibljejo v mejah planiranih, pričakujemo, da bomo za prvo polletje planiran dohodek dosegli, oziroma ga za 5—6% presegli. S tem bomo lahko pokrili vse obveznosti iz dohod-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ostanimo zvesti delu in ideji
W praznovanje 40-letnice vstaje in ustanovitve Osvobodilne fronte se uvršča ta mesec tudi dan vstaje slovenskega ljudstva — spomin na začetek enkratnega zgodovinskega boja, v katerem smo „iz naroda hlapcev postali narod gospodarjev." Ponos nas navdaja, ko gledamo prehojeno pot, ki je tudi sedanje resne gospodarske težave na morejo zmanjšati. Odmevi na pomembna srečanja ob nedavnem 4. juliju, dnevu borcev naših narodov, so sveži in govore o najpomembnejših nalogah v tem trenutku naše stvarnosti.
Če jih tu le na kratko ponovimo, hočemo s tem samo spodbuditi razmišljanja in ukrepe, ki so potrebni v sleherni naši sredini, da bo vsak in povsod uresničil svojo dolžnost do socialistične skupnosti in naše bodočnosti. Vidni državni in politični delavci povsod po državi so opozorili, da „ . . . brez odgovornosti za tisto, kar smo storili, pa tudi za tisto, česar nismo storili, morali pa bi, ne morejo delovati temeljne institucije naše družbe." To dobro znano, večkrat omenjano, vendar, kakor kaže, premalo upoštevano stališče vsebuje dobršen del odgovora na odločilni vprašanji: zakaj smo zabredli v nedvomno neprijetne ekonomske težave in kaj narediti, da bi bili gospodarski načrti in tokovi v skladu z možnostmi, ki jih ta hip obvladamo. Na odgovornost in resnejši odnos do nje nas je že tovariš Tito ponovno spominjal in opozarjal. Pa vendar je moral v zvezni skupščini Peter Stambolič te dni ugotoviti: kolikor nam je znano, doslej še nihče ni odgovarjal za zgrešeno investicijo in neizpolnjene obveznosti, prevzetih z dogovorom ali s sporazumom, niti ni kdo izmed odgovornih v družbenopolitičnih skupnostih odgovarjal za to, da je na primer splošna, skupna ali proračunska poraba presegla dogovorjene okvire.
Zato naši delovni ljudje in občani upravičeno pričakujejo
splošno zaostritev odgovornosti za izpolnjevanje sprejete politike in menijo, da „ne bi smeli omahovati v predlaganju in sprejemanju ustreznih, pa tudi začasnih ukrepov, kjerkoli je to nujno, da bi učinkoviteje vplivali na gospodarske tokove," kot je dejal v zvezni skupščini Peter Stambolič.
„Ne potrebujete nobenih novih sklepov. Izpolnite tiste, ki ste jih že sprejeli in obenem zaostrite odgovornost vsakogar za tisto, kar je dolžan storiti. In če izključite nekaj tistih, ki ne izvajajo sklepov, bo to najboljši sklep," je med drugim povedal hrastniškim komunistom pred dnevi predsednik CK ZKS France Popit.
V Gor. Lazah je Marijan Brecelj opozoril več tisoč zbranih ljudi, da je na prvo mesto izbilo zdaj vprašanje — kaj je z gospodarsko stabilizacijo, kaj je z gospodarstvom Jugoslavije. Začrtanih nalog in ciljev, ki smo si jih zastavili za letos, ne izvršujemo v celoti. Od tega, kako bomo uredili gospodarske probleme, je v veliki meri odvisen tudi ugled Jugoslavije v svetu, je na velikem zborovanju spodnje-posavskih izseljencev v Brestanici opozoril Franc Šetinc. ..Kot nas je prekalil trdoživ boj v preteklosti, ob resoluciji infor-mbiroja in ob raznih drugih priložnostih, tako moramo tudi zdaj z dejanji pokazati, da smo tu in da bomo tu, kjer smo, in to, kar smo, tudi ostali" je med drugim dejal tov. Šetinc.
Zato se ob dnevu borca zavejmo, da je od slehernega med nami odvisno, kako bo na svojem delovnem mestu uresničil vse, da bo poziv narodu, ki ga daje partija, Socialistična zveza in država v teh zapletenih gospodarskih razmerah, izpolnjen v celoti. V tem je tudi bistvo socialistične samoupravne demokracije. In še: zvestobo tovarišu Titu lahko potrjujemo samo z dobrim delom, ne z besedami.
N. S.
Spet nova stanovanja
V letu 1979 se je po nekaj letnem premoru spet pričela težko pričakovana družbena gradnja stanovanj in to na Bledu in v Radovljici.
Na Bledu je bilo zgrajenih 68 stanovanj od tega so jih 41 kupile blejske delovne organizacije, 25 stanovanj pa je bilo razdeljenih družinam z nizkimi osebnimi dohodki (poprečje na člana družine nižje od 3,000 din), mladim družinam, starejšim ljudem in udeležencem NOB. Stanovanja na Bledu so bila čakajočim razdeljena 26. decembra 1980.
V tem kraju Almira sicer ni kupila nobenega stanovanja, vendar pa je bila v skladu s soglasji delavskih svetov, predvsem pa na željo dolgoletne sodelavke Martine Sebanc, izvedena zamenjava razpolagalne pravice za stanovanje, ki ga je Sebančeva zasedala v Radovljici—Cankarjeva 15/111. Sebančeva je, z upoštevanjem njene bolezni, dobila v teh novograje-nih blokih 2,5-sobno pritlično stanovanje, v njeno dosedanje stanovanje pa se je vselila prosilka iz solidarnostne prednostne liste, ki bi sicer morala dobiti stanovanje na Bledu. Novogradnja se te dni zaključuje tudi v Radovoljici. Zgrajenih je šest objektov s 136 stanovanji. 59 stanovanj je obdržala stanovanjska skupnost za potrebe družbene pomoči in za potrebe komisije za reševanje stanovanjske problematike delavcev družbenih dejavnosti. 62 stanovanj so kupile delovne organizacije, 15 stanovanj pa so odkupili individualni kupci, ki že stanujejo v občini Radovljica ali pa združujejo delo na tem področju. Odprodaje za tako zvano vikend uporabo ni bilo.
Naši delovni organizaciji je bila dana možnost odkupa 6 stanovanj, čeprav so potrebe znatno večje, saj smo naročili 33 stanovanj. Ta stanovanja
ii!lll:!il!l!i:i!i!:ÌL’lj!UI!!!!ll[l!!lljill!illliillllllli!l!li!;il!!!lllill!ll|]|ll!l!!!!llllll!l!ll!ilj
(Nadaljevanja s 1. strani)
ka in ustvarili približno tak ostancK. dohodka, kct v enakem obdobju lani.
Ker se kolektivni dopust prične že 13. julija, poteka obravnava o rezultatih polletnega obračuna na osnovi petmesečnih knjigovodskih podatkov in na osnovi sproti spremljanih gibanj. Po izdelavi obračuna bomo preko Informatorja, ki ga dobi vsak delavec, posredovali točne podatke o delu in poslovanju posameznih temeljnih organizacij.
MALClBRENCE
smo upoštevaje prednostno listo pričakovalcev stanovanj iz leta 1979 in po sklepih delavskih svetov razdelili takole:
3—sobno stanovanje — Joku-povič Zvonki,
2- sobno stanovanje — Habjan Zvonki,
2-	sobno stanovanje — Lindič Nuši.
V	ta tri stanovanja so stanovalci že vselejni. Pri nakupu so s
50 % sredstev od vrednosti stanovanja v obliki kredita sodelovale delovne organizacije Viator Jesenice, UJV Kranj in Veriga Lesce.
V	tem mesecu pa poteka vselitev v naslednja tri stanovanja, katera se bodo vselile:
3—	sobno stanovanje — Tonejo Jožica (50 % soudeležba DO Murke),
2—sobno stanovanje — Fik-fak Sonja.
1—sobno stanovanje — Ropret Brigita.
Razen teh 6 stanovanj smo kupili 2,5 sobno stanovanje v Gradnikovi ul. štev. 119 v Radovljici. Dodeljeno je družini Francke Ličar. S 50% je soudeležena Veriga iz Lesc.
V	Cankarejvi ul. štev. 15 v Radovljici je stanovanje v velikosti 36 m2 izpraznila Vesna Gabrščik ligo.
Upoštevajoč številna priporočila zdravstvene službe in prošnjo za nujnost zamenjave stanovanja (zaradi višine in klasičnega ogrevanja) smo to stanovanje dodelili družinski upokojenki Almire, Barbki Vovk. ki je s tem izpraznila 46 m2 veliko stanovanje v Cankarjevi ul. 4. To stanovanje smo potem dodelili Stojanki Nikolič, ki je iz namensko privarčevanih sredstev vplačala 50 % vrednost stanovanja (dodelitev ob enakem pogoju kot se dodeljujejo družinska stanovanja). Od vrednosti stanovanja smo odšteli vrednost stanovanja, ki ga je s tem izpraznila Nikoličeva. Stanovanje, ki ga je izpraznila Stojanka Nikolič (26 m2) smo dodelili Slavku Matkoviču.
V	vseh primerih dodelitve stanovanj so nosilci stanovanjske pravice vplačali lastno udeležbo, ki po sedaj veljavnem našem samoupravnem aktu znaša do 6 % od vrednosti stanovanja.
Število dodeljenih stanovanj sicer ni veliko, toda z različnimi možnimi načini reševanja stanovanjskih problemov, soudeležba drugih in drugim delovnim
organizacijam ter zamenjava stanovanj in dajanje garancij našim delavcem za pridobitev stanovanj iz naslova mlade družine, smo v letu 1981 do sedaj rešili:
2—sobno stanovanje v Zapu-žah štev. 16 za Savo Jekič (Kovinoservis Jesenice). V isti stavbi sta še enosobni stanovanji za Mihaelo Štrukelj in Anico Jarkovič.
Delovni organizaciji Veriga bo dana finančna soudeležba za rešitev stanovanjskih problemov Pavle Kornuta in Zdenke Dre-konja - vsaka družina bo dobila 3-sobno stanovanje.
Kot mlada družina sta pri samoupravni stanovanjski skupnosti v Radovljici dobili stanovanje Nada Pašič in Jelena Marjan.
Iz kategorije družine in občani z nizkimi osebnimi dohodki sta pri isti skupnosti dobili stanovanje še Marija Frelih — 2-sobno in Ana Troha — 1—sobno stanovanje.
Podpisnik garancijske izjave v kategoriji mlade družine pri SSS Jesenice za družino Bulut Devade bo Železarna Jesenice s tem, da po preteku 5 let od dneva dodelitve sodelujemo z do 40 % sredstev od vrednosti stanovanja. Soudeležbo pa smo pogojili s tem, da ŽJ dodeli stanovanja tudi Josipini Jurašek
Navedeni podatki se nanašajo na problematiko Radovljice. TOZD Bohinj do zadnjega natečaja ni imel evidentiranega nobenega stanovanjskega problema, ker so se najbolj pereči rešili preko Samoupravne stanovanjske skupnosti Radovljica iz obstoječega stanovanjskega sklada.
V TOZD Nova Gorica je bila naročena garsoniera, ki jo je dobila sodelavka Marija Lapanje. Kmetijskemu kombinatu Sežana so bila dana sredstva v višini 50 % vrednosti stanovanja kot kredit za stanovanje družini Gerželj.
To so rešitve iz prednostne liste leta 1979. Od meseca junija letos pa je prednostna lista	prosilcev za	stanovanja
(TOZD Nova Gorica ni upoštevana) naslednja:
1.	Jungič	Rosa	1	čl.	352
garsoniera,
2.	Vukalič Sabina 1 čl. 333 garsoniera,
3.	Cumbo	Mira	3	čl.	323
soudeležba drugi del. organizaciji,
4.	Igličar Danica 4 čl. 315 3 sobno stanovanje,
5.	Rihtar	Ana	1	čl.	295
garsoniera.
6.	Avdič Devada 2 čl. 291 2-2,5 sobno stanovanje
7.	Ropret Marija 2 čl. 275 2 sobno stanovanje.
8.	Podjaveršek Nada 1 čl. 240 garsoniera,
9. Sodja Marta 2 čl. 233 2—2,5 sobno stanovanje,
10. Urh Marta 1 čl. 210 garsoniera
11.	Šmit Aleš 3 čl. 180 2,5 sobno stanovanje,
12.	Medja Milena 1 čl. 180 garsoniera.
Po takem vrstnem redu se bodo torej v bodoče dodeljevala stapovanja. Hkrati s potrditvijo prednostne liste so delavski sveti v zvezi z natečajem sprejeli sklepe o dodeljevanju kreditov za individualno gradnjo. Odločeno je bilo, d znaša v letu 1981 kredit za:
—	novogradnjo 145.000,— din,
—	adaptacije 80.000.- din,
—	obnovo 80.000.— din,
ponovne dodelitev 30.000,— din
in da se * kreditira le do standardnih površin. Kredit bodo dobili:
1.	Novogradnje:
1.	Rozman Francka,
2.	Šmid Zvonka,
3.	Finžgar Marija,
4.	Boljtar Ivana,
5.	Rozman Anica,
6.	Žnidar Andrejka,
7.	Eržen Marija,
8.	Smukavec Polona,
9.	Sluga Marija,
10.	Novak Anica.
2.	Adaptacije:
1.	Erman Antonija.
3.	Obnova:
1.	Janc Cilka,
2.	Stare Marija.
4.	Ponovne dodelitve:
1.	Kozlevčar Ivana,
2.	Sodja Marija,
3.	Novak Mira,
4.	Rozman Majda,
5.	Pirc Olga,
6.	Avguštinčič Nika,
7.	Likar Marija,
8.	Triplat Mira,
9.	Andreuzi Branka,
10.	Čeh Marija,
11.	Žerjav Marija.
Razen navedenih 24, ki jim je kredit bil odobren, je v natečaju sodelovalo še 19 prosilcev, katerim pa posojilo ni bilo odobreno zaradi pomanjkanja sredstev in sklepa DS, da se kreditira le do dogovorjenih stanovanjskih standardov. Za TOZD N. Gorica pa bo prednostna lista in dodelitev izvedena še do kolektivnega dopusta.
Iz prej opisanega izhaja, da so napori, kijih delovna organizacija stalno vlaga v tekoče reševanje stanovanjske problematike, bili uspešni. Almira tako sedaj razpolaga s 76 stanovanji (67 Radovljica in
(Nadaljevanje na 3. strani)
Počitnice pod lastno streho
Pred dvema letoma nam je uspelo kupiti počitniški dom v Oštru pri Kraljevici. Kuhinjo smo uporabljali takoj, sobe pa so bile dve leti zasedene. Z zgraditvijo mostu na otok Krk, so delavci Mostogradnje dom izpraznili.
Da bi dom lahko služil svojemu namenu, ga je bilo treba temeljito obnoviti in preurediti. Predračunska vrednost obnovitvenih del, ki bi jih izvajal zunanji izvajalec, je bila zelo visoka (samo za gradbena dela, brez instalacij, ureditve kuhinje in notranje opreme 4.800.000 N din).
Ker bi tako visokih stroškov v enem letu ne zmogli, smo Še na pobudo sindikalne organizacije odločili za znatno cenejšo varianto: razen notranjih in zunanjih ometov, greznice in elektroinstalacij smo od sredine februarja dalje sami opravili naslednja dela:
—	rušitve na dela,
—	armirano betonske plošče,
—	predelne stene,
—	izdelavo in vzidavo stavbnega pohištva,
—	vodovodne instalacije,
—	betoniranje tlakov v celotni stavbi,
—	odvoz materiala,
—	ureditev in montažo kopalnic,
—	mizarska dela za notranjo opremo,
—	barvanje oken in vrat,
—	beljenje prostorov,
—	ureditev plaže,
—	vsakokratno čiščenje in razna drobna dela.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
(Nadaljevanje z 2. strani)
Bohinj ter 9 stanovanj TOZD N. Gorica) in kljub temu, da se vsako leto pojavljajo novi stanovanjski problemi, jih dokaj uspešno sproti razrešujemo. V ta namen vsako leto izločimo sredstva in jih namensko vežemo v banki, tako da ob dograditvi stanovanj na območju naših TOZD le—te lahko odkupimo.
Zavedamo se, da primerno stanovanje ugodno vpliva na dobro počutje delavcev in s tem tudi prispevek k boljšemu delu v delovni organizaciji, zato bomo s tako stanovanjsko politiko nadaljevali tudi v prihodnje. Upamo, da bo na razpolago toliko sredstev, da jih bomo lahko namenjali tudi za izboljšanje stanovanjskih pogojev in ne samo za pridobitev novih stanovanjskih površin.
M. Š.
Nekaj navedenih del so po sklepu delavskih svetov opravili naši delavci po pogodbah, precejšnja dela pa so bila opravljena s prostovoljnimi akcijami, ki jih je organizirala sindikalna organizacija.
Izvedenih je bilo 7 prostovoljnih akcij.
Nadzor nad izvajanjem del je po pogodbi vodil domačin Šime Radolič, ki pa ni opravljal le pogodbenega dela, ampak nam je bil v veliko pomoč pri urejanju raznih formalnosti pri občinskih in drugih organih in pri preskrbi materiala.
Tako bo naš počitniški dom, obnovljen in domač, že 13. julija sprejel prve goste. Da nam je to uspelo gre zasluga organizatorjem prostovljnih delovnih akcij - izvršnim odborom sindikata, predvsem pa vsem tistim, ki so se z veliko volje akcij udeležili, nekateri celo večkrat.
Sindikalna organizacija nosi tudi stroške prehrane za udeležence delovnih akcij.
Da pa so bili udeleženci, kljub še neurejeni kuhinji in provizoričnim možnostim priprave hrane, dobro postreženi, gre zasluga predsednikom izvršnih odborov.
V domu je urejenih 12 sob s kopalnicami in 33 posteljami. Med kolektivnim dopustom bomo dodatna prenočišča najeli tudi pri zasebnikih, prehrana pa bo v domu.
Kuhinja, ki je tudi na novo urejena, lahko pripravi hrano za 60 ljudi.
Dela pri ureditvi doma in okolice pa še ne bo zmanjkalo. Še pred počitnicami bodo delavke TOZD Bohinj in šivalnice TOZD Radovoljica s prostovoljnim delom izdelale posteljno perilo. Urediti bo potrebno tudi okolico doma.
Ko pomislimo, kaj vse smo opravili v petih mesecih in primerjamo počitniški dom pred obnovo in danes, nam je toplo pri srcih. Prijetne počitnice bomo lahko preživeli pod lastno streho, v lastni hiši, ki
smo jo z lastnimi rokami usposobili, da nam bo prijazno bivališče ob zasluženem počitku.
Pred. IO sind, šivalnica VLASTA BERGELJ
SEZNAM UDELEŽENCEV POSAMEZNIH AKCIJ
23. 5. 1981
Opravljeno delo: odvažanje odpadnega materiala.
Grče Frane SDS Skupne službe, Čuk Marjan TOZD Trgovina, Mrak Jože TOZD Trgovina, Matkovič Slavko TOZD Trgovina, Dobrila Marjan TOZD Radovoljica, Dobrila Tilka TOZD Radovljica, Pranjič Jerica TOZD Radovljica, Žerjav Marica SDS Skupne službe, Podgornik Jelka TOZD Radovoljica, Rozman Tinka TOZD Radovljica, Petrič Marija TOZD Radovoljica, Petrovčič Vera TOZD Radovoljica, Pirc Olga TOZD Radovljica, Čeme Mili SDS Skupne službe, Tratnik Viktor TOZD Radovljica.
30. 5. 1981
Opravljeno delo: od važenje odpadnega materiala, betoniranje.
Bergeij Vlasta TOZD Radovoljica, Jurešek Joži TOZD Radovljica, Jurešek Rudi druž. član, Jurešek Ferdo druž. član, Kamnenovič Milica TOZD Radovljica, Srna Blanka TOZD Radovljica, Kunšič Zdenka TOZD Radovoljica, Bergeij Franc, druž. član, Mihelčič Stane druž. član, Grče Frane SDS, Bizjak Franc SDS, Dubravcc Vida TOZD Radovljica, Čuk Marjan TOZD T rgovina, Šumi Vida TOZD Radovljica, Vidic Helena TOZD Radovljica, Testen Beti TOZD Radovljica.
6. 6. 1981
Opravljeno delo: odvažanje materiala, čiščenje.
Čufar Malka TOZD Bohinj, Tavčar Martina TOZD Bohinj, Fajfar Milena TOZD Bohinj, Oder Vida TOZD Bohinj, Blažin Jana TOZD Bohinj, Medja Milena TOZD Bohinj, Smukavec Marija TOZD Bohinj, Mlakar Helena TOZD Bohinj, Hegler Brigita TOZD Bohinj, Medja Mihela TOZD Bohinj, Danielič Darinka TOZD Bohinj, Grče Frane SDS, Novak Nace Varnost.
12.	6. 1981
Opravljeno delo: betoniranje podov.
Grče Frane SDS Skupne službe, Perš Jože TOZD Radovoljica, Čuk Marjan TOZD Trgovina, Matkovič Slavko TOZD Trgovina, Tratnik Viktor TOZD Trgovina, Triplat Janez TOZD Radovljica, Marolt Sandi SDS Skupne službe, Prezelj Marjan SDS Skupne službe, Černe Mili SDS Skupne službe.
13.	6. 1981
Opravljeno delo: beljenje, betoniranje.
Rozman Miro SDS Skupne službe, Zupan Vida TOZD Trgovina, Čop Dani SDS Skupne službe,
(Nadaljevanje na 4. strani)
Množici pridnih rok se moramo zahvaliti, da je ta slika že zgodovina.
Zunanji izgled domaje v celoti spremenjen.
(Nadaljevanje s 3. strani)
Bronce Malči SDS Skupne službe, Pretnar Franc SDS Skupne službe, Selan Franc TOZD Radovljica, Bratuša Tatjana SDS Skupne službe, Pretnar Francka TOZD Trgovina, Pukl Mija TOZD Radovljica, Pranjič Jerica TOZD Radovljica, Podgornik Jelka TOZD Radovljica, Grče Frane SDS Skupne službe, Perš Jože TOZD Radovljica, Čuk Marjan TOZD Trgovina, Matkovič Slavko TOZD Trgovina, Tratnik Viktor TOZD Radovljica, Mrak Jože TOZD Trgovina, Tripiat Janez TOZD Radovljica, Marolt Sandi SDS Skupne službe, Prezelj Marjan SDS Skupne službe, Černe Mili SDS Skupne službe.
20.	6. 1981
Opravljeno delo: betoniranje tal, beljenje.
Potočan Slavka TOZD Radovljica, Potočan Janez druž. član, Šmit Aleš SDS Skupne službe, Jeglič Ivan TOZD Radovljica.
21.	6. 1981
Opravljeno delo: čiščenje, beljenje.
Potočan Slavka TOZD Radovljica, Potočan Janez druž. član, Šmit Aleš SDS Skupne službe, Jeglič Ivan TOZD Radovljica, Hodžič Zlata TOZD Radovljica, Hadžič Janez druž. član, Konc Djura TOZD Radovljica, Konc Franc druž član, Pogačnik Janko TOZD Radovljica, Kolman Ani TOZD Radovljica, Šiler Slavko TOZD Radovljica, Mandelc Franc TOZD Radovljica, Žitnik Jožica TOZD Radovljica, Ambrožič Dani TOZD Radovljica, Žnidar Tatjana TOZD Radovljica, Kunšič Zdenka TOZD Radovljica, Kunšič Stanko druž. član.
27. 6. 1981
Opravljeno delo: čiščenje
Bergelj Vlasta TOZD Radovljica, Rozman Mišo TOZD Radovljica, Drinovec Erna TOZD Radovljica, Branilovič Datja TOZD Radovljica,
Pristov Franc TOZD Radovljica, Testen Beti TOZD Radovljica, Kocjančič Lidija TOZD Radovljica, Podgoršek Bernarda TOZD Radovljica, Šumi Vida TOZD Radovljica, Dubravac Vida TOZD Radovljica, Repe Božena TOZD Radovljica, Repe Jakob druž. član, Zupan
Angelca SDS Skupne službe, Novak Slavi SDS Skupne službe, Golmajer Evgenija SDS Skupne službe, Gašperšič Marinka SDS Skupne službe, Vovk Toni TOZD Radovljica, Jeglič Ivan TOZD Radovljica, Markež Andrejana TOZD Bohinj, Blažin Jožica TOZD Bohinj, Danijelič
Darinka TOZD Bohinj, Henigman Olga TOZD Bohinj, Tavčar Martina TOZD Bohinj, Kavaš Ani TOZD Radovljica, Čuk Marjan TOZD Trgovina, Kokot Verena, Ušaj Jože, Klančič Zdenka, Kenda Jožica, Kodermac Zdenka, Makuc Iva, Vitez Lidija, Kranjc Božena, Kušnje-rek Cvetka.
29. in 30. 6. 1981
Brinšek Franc, Humerca Janez, Černe Mili, Černe Dinko, Černe Primož, Černe Petra.
4. 7. 1981
Podgornik Jelka, Kunšič Stanko, Kunšič Zdenka, Ambrožič Dani, Žitnik Jožica, Mandelc Franci, Gašperšič Marinka, Černilec Maruša, Černilec Lea, Černilec Teja, Černilec Marjana, Metelko Rezka, Dubravac Vida, Mrak Jože.
4. in 5. 7. 1981
Marinič Mira, Marinič Jakob, Marinič Karmen, Zalokar Hermina, Zalokar Mateja, Simončič Helena, Simončič Robert, Šumi Vida, Kavčič Anica, Žnidar Tatjana, Pogačar Mari, Pintar Olga, Nikolič Stojanka, Suhadolnik Ivanka, Pristov Franci, Pristov Ivanka, Jeglič Ivan in nečak Tomaž, Šmit Aleš, Kocjančič Lidjja, Pogačnik Janko, Batagelj Erika, Hodžič Zlata, Hodžič Meho, Gregorič Ivanka, Grče Frane, Tratnik Viktor, Bergelj Vlasta, Bergelj Franc.
Illlllllllll|[illll!ll!llllllllllllll[||||||||||||llllllllllllllll!llllllllll!llllllll!j||llll!lllllllllllll
Če naš dinar žre inflacija .. .
Letos smo načrtovali 28—odstotno rast inflacije, doslej pa smo dosegli že 52,6—odstotno rast Kaže, da so se v nekaterih okoljih kar sprijaznili z inflacijo zaradi idejnih in ekonomskih razlogov, čeprav tega ne bi smeli. V razmerah visoke inflacije delavec ne dobiva prave vrednosti za svoje delo, kajti dinar ni več dinar, ker ga žre inflacija. V takih razmerah je otožen razvoj samoupravnih socialističnih odnosov. Namesto da bi mu zagotavljali gospodarjenje z dohodkom, potiska inflacija delavca v najemniški odnos, namesto ekonomskih samoupravnih odločitev pa spodbuja administriranje. Prepričan sem, je na zadnjem zboru republik in pokrajin v razpravi dejal vodja slovenske delegacije v tem zboru Marko Bulc, da vse dotlej, dokler ne bomo bolj uskladili blagovno—denarnih odnosov ter ponudbe in povpraševanja, ne bomo uspeli premagati inflacije.
Glas naših delegatov v zvezni skupščini naj bi se, ko gre za prometne in nujno potrebne hitre ukrepe, še glasneje slišal!
Ne recite mi, da je ta problem težak. Če ne bi bil težak, ne bi bil problem.
FOCH
V življenju nas doleti dvoje tragedij: prva, da ustrežete svojemu poželenju, in druga, da mu ne ustrežete.
WILDE
Diplomacija je govorjenje o grdih stvareh na najelegantnejši način.
GOLDBERG
Novo v
zdravstvenem varstvu
SPREMEMBE V LISTI PRISPEVKOV UPRABNIKOV IN OPROSTITVE PLAČILA PRISPEVKOV K STROŠKOM ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
Skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič so na majskih zasedanjih sprejele sklep o spremembi liste prispevkov uporabnikov in oprostitve plačila prispevkov k stroškom zdravstvenega varstva. Veljavna lista prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, ki je objavljena s sklepom o izvajanju ustalitvenih, varčevalnih in omejitvenih ukrepov na področju zdravstvenega varstva se spremeni tako:
1.	da se za zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept določi enotni znesek 35,00 din.
2.	K stroškom za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke ne prispevajo (popolna oprostitev) delovni invalidi ter invalidne osebe in delovni invalidi s telesno okvaro ali 90 % izgubo vida ter njihovi družinski člani, ki se ne ukvarjajo s pridobitveno dejavnostjo.
3.	Upokojenci in njihovi ožji družinski člani, ki jih preživljajo.
4.	Borci NOV, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodno osvobodilnem
boju priznan v dvojnem trajanju do 15. maja 1945. leta, nosilci „partizanske spomenice” in odlikovanci z redom narodnega heroja.
V zvezi z navedeno spremembo so do takih pravic upravičeni tudi nekateri naši sodelavci, ki imajo priznan status invalida, zato splošno-kadrovski sektor naroča, da se takoj po kolektivnem dopustu oglasite v tej službi zaradi uveljavitve pravic - na osnovi zdravstvene izkaznice.
M. S.
v_______________________________ J
Akcija NNNP-80/81 v Radovljici
16. maja je bila v občini Radovljica, pod pokroviteljstvom SZDL, ob zaključku aktivnosti NNNP — 80/81 akcija in mobilizacija za obrambo pred sovražnikom.
V akciji so sodelovale vse družbenopolitične organizacije, razen oboroženih sil.
Za akcijo smo se temeljito pripravili tudi v naši DO. V ta namen smo predlagali načrte za mobilizacijo in v njih upoštevali vse spremembe, ki so nastale. Vse izvajalce mobilizacije smo seznanili z načrtom civilne zaščite in njihovimi nalogami. Vaja se je začela v soboto v zgodnjih jutranjih urah.
V naši DO smo najprej vpoklicali osebe, odgovorne za izvajanje obrambnih priprav. Ti so- najprej aktivirali kurirsko enoto civilne zaščite. Kurirji so najprej mobilizirali štab civilne zaščite. Potem smo vpoklicali enoto narodne zaščite, ki je takoj zaščitila tovarno. Organizirali smo sestanke komitejev in družbenopolitičnih organizacij, kjer smo jim razložili nastalo situacijo in jih seznanili z izvedenimi ukrepi. Sestal se je tudi štab civilne zaščite, kjer smo ugotovili, da vaja poteka po načrtu in da pri izvedbi ukrepov nimamo nobenih težav.
Potem smo mobilizirali vojno
proizvodnjo. Mobilizacija je potekala po načrtu, ki smo ga že prej pripravili. Osnovne organizacije sindikata so pozorno spremljale akcijo. Koordinator akcije v krajevni skupnosti je bila krajevna konferenca SZDL, ki je usmerjala dejavnost vseh organov in organizacij. O opravljenih nalogah smo poročali občinskemu štabu civilne zaščite.
Vaja je bila zaključena ob 13,
Izvajalci obrambnih priprav
Tretjina predlagateljev so delavci
Lani so v Sloveniji družbeni pravobranilci samoupravljanja obravnavali 12.780 zadev ali 10 odstotkov več kot v letu 1979. Kar 80 odstotkov vseh zadev odpade na področje družbenoekonomskih odnosov. Med predlagatelji postopkov je bilo lani največ delavcev—posameznikov — 4153, potem so bili pravobranilci sami - 2246, samoupravna sodišča — 1242, poslovodni organi — 490, občani — 441, delavci s posebnimi pooblastili — 412 in drugi samoupravni organi — 391 itd.
Med kršitvami samoupravnih pravic (9798) jih je bilo največ (1543) pri delitvi sredstev za osebne dohodke, pri kršitvah družbene lastnine pa si prvo mesto skoraj enakovredno delita pridobivanje in razporejanje čistega dohodka (491) in pravica do svobodne menjave dela (489).
NNNP v Novi gorici
Čemu nepotrebno tarnanje o brezposelnosti?
Predsednik izvršnega sveta Janez Zemljarič je ob nedavnem obisku v novogoriški občini med drugim v Vipavi dejal, da ni nobenega družbenega opravičila, da v nekaterih občinah tarnajo o brezposelnosti, hkrati pa uvažamo hrano, ki je doma ne pridelamo dovolj. Nevzdržno je, da je na primer Vipavska dolina, ki bi morala biti vrt Slovenije, s svojimi 15 tisoč hektari rodne zemlje izkoriščena le 30 ali 40 odstotkov.
Na Hrvaškem: leta 1985 načrpati 3,5 milijona ton surove nafte
V srednjeročnem obdobju pripisujejo na Hrvaškem velik pomen črpanju surove nafte in nadaljnjim raziskavam na tem področju.
V
Slavoniji dobro izpolnjujejo proizvodni plan pridobivanja surove nafte in je bodo letos naspali okrog
1.150.000	ton. Leta 1985 naj bi na Hrvaškem načrpali že okrog 3,5 milijona ton surove nafte, od tega
1.300.00	ton na slavonskih naftnih poljih.
Poizkus sovražnika, da z vsemi sredstvi poizkuša uničiti naše blagostanjé, nasje pripeljal v akcijo, na katero smo se pripravili pravočasno in temeljito.
16.5.1981	ob 9.10
so padle prve žrtve letalskega napada. Delavke našega TOZD so se zatekle v zaklonišče in izredni disciplini se moramo zahvaliti, da ni bilo na poti nič poškodovanih.
Sovražnik nas ni pustil, da bi v miru pojedli. Zapustiti smo morali jedilnico in zasesti položaje.
Enote CZ so poskrbele za tovarniške prostore in odstranile ruševine. Poskrbele so za evakuiranje ranjencev, ki so bili v težkem stanju. Kljub vsemu se naše delavke niso ustrašile in so bile zbrane v zaklonišču.
Takoj po prenehanju preplaha so odstranjevale ovire in pričele po kratkem času zopet z delom v vojnih razmerah.
Komite za SLO je na podlagi ukaza predsednika predsedstva SFRJ, ki je izdal odlok občinski skupščini o splošni mobilizaciji v občini Nova Gorica, prešel na organizacijo dela po obrambnem načrtu. Hkrati je bila odrejena mobilizacija pripadnikov enot in štabov CZ ter materialnotehničnih sredstev CZ.
Organizirani in oboroženi z znanjem vemo, kaj nam je storiti, da se nam v naše vrste ne prikrade sovražnik. Zavest, da bomo zmogli, nam je omogočila, da smo zdržali še drugi napad, ki je bil ob 14.15.
Želja po svobodnem življenju nas je vodila naprej, kot je
bodrila borca v Trnovskem gozdu, ki ga je spremljala zavest, da ga delavke za našimi stroji oblačijo za morebitne težje in hujše zimske dneve.
Niti minuto nismo preživeli v malodušju temveč z zavestjo, da le enotni v boju lahko zaživimo lepše in svobodno.
CVETKA IPAVEC
lltllllllillllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllEIIIIIIIEIIIIIEIIIIIlilllllllllllllllllll
Ženska nikoli ne vidi kar storimo zanjo; vidi tisto, česar ne storimo.
COURTELINE
Vsaka naravna poteza je dobra. Tiste, ki se jih naučimo, so vselej napak.
GUITRY
Slavo dosežejo le tisti, ki so o njej vselej sanjali.
□ E GAULLE
illlllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllilllllH^
Za taka gibanja ni opravičil!
Zoran Žagar, član slovenske delegacije v zboru republik in pokrajin v zvezni skupščini, je 3. julija na seji tega zbora med drugim dejal, da je v pravkar končanem obdobju petletnega plana realni družbeni proizvod narasel za 28 odstotkov (od 503 milijarde dinarjev v začetku leta 1976 na 643 milijarde dinarjev konec 1980). Denarna masa pa je hkrati narasla za 253 odstotkov (od 130 milijard na 641 milijardo dinarjev), kar je omogočilo in pokrilo to velikansko rast cen in inflacijo. Samo primarna emisija (izdajanje denarja) se je v teh letih povečala za dvainpolkrat (od 99 na 251 milijard dinarjev). Celo če vzamemo razmerje med nominalnim družbenim proizvodom in denarno maso, ki ga spremlja, je njegovo 199—odstotno povečanje glede na 253—odstotno povečanje denarne mase razmerje, ki zares daje odgovore na mnogo vprašanj.
Razlage za taka gibanja so raznovrstne, je poudaril Zoran Žagar, opravičila v smislu dobrega gospodarjenja pa vsekakor ni.
Izlet v Hišo cvetja
Na pobudo sindikata smo v maju pripravili izlet v Beograd. Potovali smo v dveh skupinah in to v eno smer z vlakom, v drugo smer z avionom.
Zbrali smo se pred našo tovarno in se z avtobusom odpeljali do Ljubljane, od tam dalje pa s polspalniki (kušeji) do Beograda. Že v vlaku smo se ločili v dve skupini — prvo, ki se je na ozkih, gugajočih ležiščih na vso moč trudila zaspati in drugo, kije poskušala s pesmijo okrepiti ali preprečiti spanje ostalih.
Dobra volja in pesem sta proti jutru ponehala, kmalu po tem pa so se v daljavi prikazali obrisi Beograda.
Izstopili smo na stari železniški postaji, pred katero so nas čakali avtobusi. Takoj smo se odpeljali na Dedinje k Hiši evetja, tja, kjer je grob maršala Tita . Bili smo med prvimi obiskovala in nismo dolgo stali v vrsti. Čakali smo tiho, s tesnobo in pričakovanjem. Vsak izmed nas je občutil obveznost in dolžnost, da se pokloni spominu našega velikega voditelja, da s tem skromnim obiskom njegovega groba pokaže spoštovanje, hvaležnost in ljubezen, ki smo jo in jo še vedno čutimo do njega.
Njegov grob zapira preprosta pravokotna plošča iz belega marmoija z napisom Josip Broz TITO in letnicama 1892 — 1980. Preprosta je ta plošča, tako preprosta in tako veliko pove. Govori tako, kot je govoril on — malo besed, enostavnih, ki pa so povedale veliko in razumljivo vsem.
Iz Hiše cvetja smo odšli v muzej 25. maj. V njem so razstavljena darila, ki jih je dobil predsednik od raznih državnikov, darila, ki so mu jih poklonili predstavniki mest, tovarn, mladine, prav posebno mesto pa zavzema zbirka štafetnih palic. Kar prehitro smo si morali vse to ogledati, nato pa smo se z avtobusi odpeljali na ogled Beograda.
Kot vemo leži Beograd na križišču prastarih poti in na meji med velikimi narodnostnimi skupinami.
Še bolj kot večina našega ozemlja je imel zgodovinsko nesrečo, da se je nad njim združevala usodna tekma med raznimi gospodarji. Po podatku, ki ga je navedel vodič, je bil Beograd 40—krat popolnoma porušen in obnovljen. O vseh teh dogodkih in znamenitostih nas je natančno seznanil vodič, ki je bil v vsakem avtobusu.
Najprej smo si ogledali grob neznanega junaka na Avali, obenem pa smo videli tudi znani televizijski stolp. Z Avale smo se odpeljali nazaj v Beograd na pokopališče osvoboditeljev Beograda. Tam so v mirnem zelenem parku plošče z napisi in imeni jugoslovanskih borcev in borcev Rdeče Armade, ki so padli pri osvoboditvi Beograda, veliko plošč pa ima tudi napis „nepoznan”.
Kljub lepemu dnevu in zanimivostim so nam pogledi vedno bolj uhajali v tla k čevljem, ura v želodcu pa je neomajno zahtvala kosilo. Kosilo nas je čakalo v restavraciji športnega centra Pionir. Tu moram pohvaliti res urne natakarje. Zelo
hitro smo bili postreženi, čeprav je bila količina nekoliko stabilizacijska.
Po kosilu smo odšli na ogled kalemegdanske trdnjave, s katere je lep razgled na panoramo Beograda in sotočje Save in Donave. Tu je tudi lovski muzej, vojni muzej in grobnice največjih sinov srbskega naroda. V sami trdnjavi je tudi zelo zanimiv Rimski vodnjak, ki z dnom seže pod gladino Save. Ime Kalemegdan je trdnjava dobila po ravnini pred njo, kjer so se v starih časih bile bitke za Beograd.
Z avtobusom smo se odpeljali dalje. Po novem mostu, ki ga Beograjčani imenujejo Gazele, smo se pripeljali v Novi Beograd. Zaradi velikega priselje-
vanja rastejo stolpnice kot gobe po dežju, velike in polne oken se s svojim betonskim videzom dvigajo nad zelenje dreves.
Na krožni vožnji po mestu smo si ogledali znamenitosti, kot so Trg republike, Zvezno skupščino, Beograjski sejem, Terazije, Banjico.
Žal samo iz varne razdalje smo si ogledali Kovnico denarja, čeprav bi si mnogi izmed nas zaželeli odnesti „nekaj vzorcev ali vsaj druge vrste izdelkov” te tovarne.
Ogledali smo si tudi dvorec Kneginje Ljubice. Pohištvo, ki je v njem, so zbrali iz raznih premožnih beograjskih hiš. Bili smo presenečeni nad lepoto in
tudi razkošjem pohištva, ki je tako dobro ohranjeno, da bi ga lahko še danes vsak s ponosom postavil v svoj dom, seveda če bi mu dopuščala globina žepa.
Zaključek izleta in večerjo smo imeli v lepo starinsko urejeni gostilni, kjer so nam postregli s srbskimi specialitetami. Za dobro voljo so poskrbeli godci, ki so nam z nekaj poskočnimi slovenskimi vižami spet spravili srce na pravo mesto in nasmeh na obraz. Kljub utrujenosti je marsikomu noga pod mizo ujela takt, mogoče bi še celo zaplesali, toda treba je bilo na avion in nazaj domov.
Priznati moramo, da nas je bilo pred poletom kar malo
strah, čeprav pravijo, da še nobenega od tistih, ki se je peljal z avionom, še niso „gor pustili”. „Pa doma jih pozdravi, če slučajno dol pademo”! je naročil potnik svoji sosedi v avionu. Pa nismo padli!. Srečno smo prispeli domov. Z avtobusi so nas dostavili pred Almiro, od koder seje pot tudi začela. Na domove smo se razšli z nepozabnimi spomini na Hišo cvetja, in prijetnimi spomini z ogleda mesta.
S tem kratkim zapisom želimo vsem tistim, ki niso mogli z nami, vsaj z besedo prikazati košček tistega, kar smo doživeli udeleženci izleta.
K. K.
Naša največja pridobitev
Ponosni smo lahko na tisto, kar smo dosegli, to pa se ne kaže le v podatkih o materialni proizvodnji in v statističnih indeksih. Našo največjo pridobitev pomenijo novi socialistični samoupravni družbeni odnosi, svoboda, humano demokratično ozračje in praksa v javnem življenju, možnost delovnega človeka, da odloča o pogojih in sadovih svojega dela ter razvija svoje ustvarjalne moči.
T ITO (1978)
Informiranje v naši občini
V ponedeljek, 29. 6. 1981 je SZDL organizirala problemsko konferenco o informiranju v občini Radovljica. Konferenca naj bi ugotovila stanje in podala predloge za boljši in učinkovitejši sistem informiranja.
S posebno anketo so ugotovili, da izdajajo časopise v enajstih TOZD v naši občini, bilten pa v petih. V Verigi, Elanu in v Almiri pa izdajajo oboje.
Najdaljšo tradicijo pri izdajanju časopisa imata Veriga od
-10 g mesa za juho prosim.
—	Ali imate mogoče doma mucko?
—	Ne, stabilizacijo.
Manj od plana, več kot lani
Od januarja do konca maja so y Zavodih Crvena zastava v Kragujevcu proizvedli 80.631 vozil, kar pomeni 1.831 vozil več kot lani in 11.500 manj, kot jih je bilo predvidenih po plana
Največ je bilo izdelanih vozil Zastava 101 - 33.979, sledi „fičo -25.202, Zastava 128 CL - 5.236 in „Jugo 45" — 2.435. Najvišji odstotek nedoseganja predvidenega plana predstavlja „Jugo 45". Teh vozil je bilo izdelano polovico manj, kot je bilo predvidenih. Medtem pa je tovarna gospodarskih vozil skoraj popolnoma dosegla predvideni plan. Izdelanih je 3.112 kamionov, kar je le 0,8 % manj od načrtovanega plana.
(EKONOMSKA POLITIKA)
„ Poltovorni golf"
Zahvaljujoč večletnemu uspešnemu sodelovannju z zahodno nemškim koncernom „Volkswagen", a katerim sodeluje UNIŠ preko svoje tovarne avtomobilov TAS v Vogo-šči, bodo v začetku maja naslednjega leta začeli izdelovati nov tip vozila.
Tovarna v Vogošči bo ekskluzivni proizvajalec poltovornega „Golfa” — „pick — up". To vozilo novega tipa bodo izdelovali v dveh variantah: z bencinskim motorjem — 40 KS in dizel motorjem 45 KS. Prednji del vozila bo ostal nespremenjen, zadnji del pa bo namenjen prevažanju tovora do 900 kg. Karoserija novega vozila bo odprta, pokrita s cerado ali čvrstim pokrovom (harto-pom).
(EKONOMSKA POLITIKA)
leta 1959, in Elan od leta 1961.
OZD razen tega uporabljajo še oglasne deske in razglasne postaje. Največ pa se vsepovsod še vedno pojavljajo neposredni načini prenašanja informacij (sestanki, zbori delavcev, seje DPO itd.). Mnogokrat zmotno mislimo, da so neposredne oblike informiranja najcenejše, v resnici pa je taka oblika precej draga, posebno če seje niso skrbno pripravljene, če so gradiva neprimerna, necelovita, sestanki pa dolgi in neučinkoviti. Po drugi strani pa je živa beseda dostikrat učinkovitejša od pisane.
Povsod se ubadajo s pridobivanjem dopisnikov. Tako so še vedno avtorji prispevkov največkrat delavci iz skupnih služb in pretok infomiacij z vrha navzdol je precej močnejši kot pa od spodaj navzgor. Delavci se pojavljajo kot dopisniki štirikrat manj pogosto kot vodilni. Informacijska sredstva naj bi pomagala odpravljati posledice delitve dela na fizično in umsko in naj bi spreminjala delavca iz objekta sprejemanja informacij v sporočevalca.
Največ pozornosti bo potrebno posvetiti boljšemu obveščanju vseh občanov o dogajanju na
področju gospodarstva in družbenih dejavnosti.
Tudi delegatski sistem, tako v zborih občinske skupščine kot v SIS, ne zaživi v pravi obliki.
V	zboru združenega dela razpravlja zelo malo delegatov. Gradiva so zelo obsežna in j ili tudi delegati sami ne preberejo, še manj pa so o tem seznanjeni ostali delavci v OZD.
V	Almiri imamo dokaj dobro razvito obliko obveščanja, zlasti preko informatorja in internega glasila.
Razne tekoče informacije o poslovanju bi lahko še bolj učinkovito posredovali preko oglasnih desk in razglasne postaje.
Pri vsem tem pa je najpomembnejše to, da smo tudi sami pripravljeni sprejemati informacije, saj se kot člani delovne organizacije in občani moramo zanimati za gospodarska in družbena dogajanja. Zato bi nam vsaka informacija v
pisani obliki ali v živi besedi morala biti dobrodošla, ne pa odvečno breme. Če bomo bolje obveščeni, bomo lahko kvalitet-neje sodelovali pri poslovnih in družbenih odločitvah.
LILI KOZINC
Prodaja v letu 1981
Smo v času stabilizacijskih ukrepov, ki jih vedno resneje izvajamo in tudi občutimo.
Ne samo pri nas, tudi v svetu se zaostrujejo pogoji gospodarjenja.
Tekstilna industrija pri nas ne predstavlja primarne panoge gospodarstva, zato nismo deležni nobenih ugodnosti in moramo vložiti kar največ naporov, da ustvarimo dohodek.
Pot do dohodka je dolga in dostikrat težavna. Začenja seže pri nabavi potrebnih surovin. Če nam dobavitelj ne pošlje naročene preje ali pa nam jo pošlje z zamudo, to zelo vpliva na ves nadaljni poslovni proces. Vse to se zelo odraža pri prodaji gotovih izdelkov. Tako je naša prodajna služba odvisna na eni strani od vseh služb v Almiri, na drugi strani pa od stanja na tržišču. Kljub bojazni, da bi zaradi počasne rasti osebnih dohodkov padla kupna moč in da bi se zmanjšala prodaja opažamo, da so naši kvalitetni in modni izdelki še vedno zelo prodajni.
Tako smo naše komplete in kostime z letošnje pomladanske kolekcije uspešno prodali. Trgovci so celo ponaročili določene količine.
Do 31. 5. 1981 smo prodali za 140 milijonov naših izdelkov in tako za 6 % presegli načrtovano prodajo.
Plan izvoza na vzhodno tržišče smo presegli za 36 %. Dosežena vrednost znaša 23 milijonov.
Žal nismo uspeli doseči plana izvoza na zahodno tržišče. Prodali smo le za 7,53 milijonov in dosegli 65 % plana. To je posledica prekinitve sodelovanja s firmo Bleyle. Načrtovani izvoz z Alžirom pa tudi še nismo uspeli realizirati in se še dogovarjamo. Kolekcijo za jesen-zimo 81 imamo v predprodaji zelo dobro prodano, kar 84 % vse količine, ki predstavlja 87'% vrednosti. To je do sedaj prva kolekcija, ki je dosegla tako visok odstotek predprodaje. Kljub temu pa se bojimo, da zaradi zelo slabe dobave osnovnih materialov (posamezni materiali so zamudili že tudi po dva meseca) vsega ne bomo mogli dostaviti.
Prodajni oddelek
Kdo ga ni poznal?
Filipčič Vinko je bil rojen 25. 11. 1921. V Almiri se je zaposlil 8. 11. 1968 kot kurir— šofer. Upokojil se je februarja letos.
Ob odhodu nam je povedal:
Sam ne vem, kako sem se leta 1968 znašel pred vrati kadrovske službe in vprašal, če kaj sprejemajo. Kaj bi lahko delal v Almiri, ki je pretežno ženska tovarna, nisem niti pomislil. Ponudili so mi kurirske posle. V začetku se mi je zdelo delo precej težavno, vendar sem se skozi čas na delo, ljudi in poslovne stranke tako navadil, da je bilo slovo zelo težko in kadar me pot zanese iz prelepega Bleda v Radovljico, stopim med stare prijatelje in rečem: „Vinkec je opet došel.”
Najprej s starim spačkom, zatem z novim kombijem sem
dnevno križaril po Radovljici, v Bohinj, na Jesenice, Brnike in še dalje. Mesečno sem prevozil okrog 2.000 km, v 10 letih in pol približno 230.000 km. To je skoraj šestkrat okoli sveta.
Vesel, vedno nasmejan, pripravljen storiti prav vse. Kar je kdo želel mu je Vinko ustregel.
Komaj leto dni mu je manjkalo do starostnih pogojev za upokojitev, vendar je bila bolezen močnejša od volje in z 19. 2. 1981 je bil invalidsko upokojen.
Ob koncu razgovora pa naš Vinkec ni pozabil povedati, da vsem delavcem Almire želi še veliko delovnih uspehov.
Veliko zdravja, zadovoljstva in prijetnih uric v nadaljnjem življenju, ter da nas še naprej večkrat obišče, mu želimo tudi
V	vsakem življenju je datum, ko se usoda razcepi, ati vodi v katastrofo ali v uspeh.
LA ROCHEFOUCAULD
Velika zmota je misliti, da ježe vse odkrito. Kot bi obzorje imeti za meje obzorja.
LEM IERRE
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
Sindikalni dinar iz starega papirja
V	jeseniški železarni bodo v vseh poslovnih prostorih namestili še dodatne koše za smeti z napisom SAMO ZA PAPIR, na dvorišče pa bo Dinos postavil dva kontejnerja, v katera bodo zbirali ta papir. Izkupiček, ki si ga od te akcije obetajo v sindikatu, bodo porabili za druge dejavnosti svoje organizacije. Ugotovili so, da so kljub vsem pozivom k varčevanju doslej zavrgli veliko starega papirja.
Vsekakor je akcija Jeseničanov vredna posnemanja, pa naj bo za sindikalne blagajne donosna ali ne. Dovolj je že to, da je splošno družbeno koristna, če pomislimo, da tudi odpadni papir uvažamo že vrsto let. Hkrati pa slovenske papirnice znova na glas tožijo, kako zelo jim primanjkuje starega papirja. Proizvodnjo kartona že ustavljajo zaradi pomanjkanja starega papirja, papirnica v Krškem pa bi sama lahko uporabila ves v Sloveniji zbran in odkupljen star papir.
Ali veste kaj je dolžnost? To kar zahtevamo od drugih.
DUMAS, sin
Prvo plačilo za izpolnjeno dolžnost je, da si jo opravil.
ALBERT L
\...........................
j TITO-j SIMBOL VSEH j NAŠIH NARODOV
j Titovo ime je postalo da-! nes dramatični simbol rodov I vseh naših narodov, odkar se I piše zgodovina s krvjo naših j ljudi. V nesreči, ki je bila od I vseh naših nesreč najbolj ; brezupna, se je pojavil Tito z ! leninsko plamenico in njego-; va pot od Jajca do Beograda j in Zagreba je pot našega na-: roda, da bi iz srednjeveške-j ga, zaostalega človeka postal |
•	državljan prihodnjih sve- j ; tlejših stoletij. To je gibanje J : k naši lastni civilizaciji. To je • j naša zgodovinska volja, ki se : j je kazala v številnih priza-1 j devanjih skozi pretekla sto- j j letja, in če je res tako, je to j
•	volja po preobrazbi in osvo- j : boditvi v družbenih oblikah j j višjega, socialističnega tipa. j
:	j
MIROSLAV KRLEŽA | !	(1952) j
olfnifG
Glasilo izdaja organizacija združenega dela ALMIRA, alpska modna industrija Radovljica — Glavni in odgovorni urednik Bojan Gorjup, uredniški odbor: Marina Bačar, Malfi Brence, Nada Carl, Maruša Črnilec, Frane Grče, Katja Kos, Lili Kozinc, Cveta Ipavec, Marjeta Rozman, Lavra Sosolič, Aleš Šmit, Martina Tavčar in Alma Zupan.
L
j