Št. 82.
V Gorici, v četrtek dne 20. julija 1911
Ishaja trikrat na teden, m sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Oorici na dom pošiljana:
vse leto   .   .   15 K
Posamične številke stanejo 10 vin.
V Oorici se prodaja »Soča" *v vseh tobakarnah.
.SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem« letu- »Kažipot po Soriškem in Gradišfcanskem" m dvakrat v letu „ Vozni red železnic, paniko? in poštnin srn".
Ha naroČila kres doposlaae na-focnine se ne osirano.
Tečaj XU
Vse -? narod, svobodo in napredek U Dt. K. Lavrtt.
Uredništvo
i nahaja v Gospotki ulici It. 7 Oorici v I. nadstr. na demo. Upravništvo
se nahaja v Gosposki uliei št. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjam« vsako odgovornost
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
— Telefon it. 83. —
»Gor. Tiskarna" A. Gabrščck (odgov. J. Fabčic) tiska m
?8lesjošto?aisoililci!
Pri volifvi dne 13. in ?0. junija 1911. je dobil DR. GREGORIN največ glasov ier bil izvoljen DRŽAVNIM POSLANCEM.
Dr. H. Stepančič (propadli .protikandidat!) pravi v svoji zahvali svojim volil-cem (v klerrkakuh listih), da »to sicer niso bile nikake volitve v pravem pomenu besede«, (za njega namreč, ker ga je zadela zaslužena obsodba, da je propadel!) »nego bila je Klasom Unije") došHh pojočil, Idr. StepanČrča?) »nasilnost učiteljev zoper prosto ljudsko voljo!«
Tako pavšalno besedičenje dr. Hinka Stepančiča zavrača učiteljstvo, — z zaničevanjem!!
Vrli sovolilei! Ostanite trdni kakor skala; skrbite s pogumnim in neustrašenim nastopom, da ostane zmaga vedno iia vaši in naši strani, kakor je bila dne -U junija 1911; ona bodi Vam bodrilo za boljšo bodočnost!
V tem imenu ostajamo z Vami kot /vesti sinovi svojega naroda.
Toliko v odgovor na famozno izjavo Stepančičevo z dne 22. junija 1911.
Učiteiii-volilcl.
Poslanska zbornica.
Cesar slovesno otvori poslansko zbornico.
V  torek 18. t. m. je otvori! cesar po-. msko zbornico s prestolnim govorom. k:;" rega je preči tal zbranim poslancem, in članom gosposke zbornice.
V  prestomem govoru se povdarja, da ie bivša zbornica, ki je bila prva izvoljena na podlagi splošne in enake volilne pravice, izvršila priznanja vredna dela. vendar pa so ostale mnoge važne naloge nerešene.
Pri novih volitvah je ljudstvo izreklo voljo, da pričakuje na vseh poljih zakonodaje plodonosno delo.
Nato povdarja prestolni govor, da treba posvetiti povečano pažnjo razvoju vojne sile in omenja brambni zakon, katerega treba čimprej rešiti. Pri tem, da se bo treba ozirati na želje prebivalstva po skrajšanju časa vojne službe.
Nujna je tudi refonina vojnega kazenskega procesa, ter drugih predlog v interesu pripadnikov vojske in njih družin. Zelo važna je rešitev bančnega vprašanja. Povdarja se potrebo novih davkov, ki so neobhodno potrebni.
Glede socialnega zavarovanja bo vlada stavila nove predloge o rešitvi problema. Zakonodaja se bo morala baviti tudi z opravičenimi zantevami državnih nameščencev glede zboljšanja njihovega položaja, istotako »bo vlada morala posyetiti svojo pažnjo, da se ojstreje določi dolžnosti in pravice državnih uradnikov in slug.
Vlada ho storila vse, da bo obrti, trgovini in industriji zagotovljeno uspešno tekmovanje.
Posvečala bo posebno paznost vprašanju Izseljevanja in gledala, da se isto primerno uredi.
Predlogo o laški pravni fakulteti vlada čimpreje predloži državnemu    zboru.
Na polju pravosodstva bo treba temeljitih reform obširne preosnove niate-rijelncga kazenskega prava, delne pre-<membe kazenskega prava, ureditev varstva mladine, delne reforme meščanskega prava in razbremenitev sodišč.
Povdarja se dalje potreba novih železnic, podpiranja paroplovstva, vodnih cest itd.
Potrebna je reforma poslovnika in potre ben narodni sporazum na Češkem. Koneč-uo je izražena nada, da »bog zvez, ki so vedno enako prisrčne in zbog prijateljstva .napram vsem' ostalim velesilam, ostane tudi nadalje ohranjen mir.
Hrvatsko-slovenski klub.
Poročilo z Dunaja v torek o ustanovitvi »lirvatsko-slovenskcga kluba« slove: Ker so 'dalmatinski neklerikalni poslanci izjavili, da z oziram na domače strankarske razmere za sedaj ne morejo
vstopiti v skupen klub, kakor so ga pred-IrfgaH primorski »poslanci, a ker se poslednjim vidi z druge strani potrebno, da se skupen klub ustanovi takoj, so se dr. La-ginja, Spinčič, dr. Ryibaf, Mandič in dr. (iregorin združili v svoj poseben narodni klub v svrho zastopanja svojega posebnega stališča. Klub si je izvolil načelnikom profesorja Spinčtiča.
Novoustanovljeni khib je v svrho enotne parlamentarne taktike takoj stopil v zvezo s »Hrvatsko-sloveinsko Zajedni-co«, v kateri je združenih 20 poslancev S. L. S. in 4 dalmatinski pravaši, in se je ¦konstituiral širši kluib pod imenom »Hrvatsko-slovenski klub«.
Takoj po ^ustanovitvi se je ta širši klub sestal v sejo, na kateri je bil izvoljen za načelnika dr. Šustenšič, za namestnike Duiibič, Korošec in Spinčič, za zapisnikarje dr. Grogonin, Jankovič in Sesardič.
Klub šteje vsega skupaj 29 članov in bo delal na to, da se pritegnejo polagoma v skupni klub tudi oni dalmatinski poslanci, ki za sedaj nočejo pristopiti, ter da bodo tako končno vsi Jugoslovani združeni v enem klubu.
Sestavljena so pravila, ki bodo dajala podlago za odločno taktiko in skupno nastopanje.
Oba kluba — narodni primorski klub in Šusteršičeva hrvatsko-slovenska za-jednica ~- bosta v stvareh, ki zadevljejo posamične stvari volilnih okrajev dotičnih poslancev, popolnoma avtonomna.
Zastopnik Ljubljane dr. Ravnihar ostane za sedaj izven vsakega kluba. Skušalo se bo pa najti formulo, ki omogoči tudi njemu vstop v ravnokar ustanovljeni skupni klub.
Jugoslovani so torej razdeljeni takole: »Hrv. slov. Zajednica« 24 poslancev, »Narodni primorski klub« 5 poslancev, klub neklerikalnili dalmatinskih poslancev 7 in dr. Ravnihar izven klubov. Skupaj 37.
V skupni formaciji pod imenom »Hrvatsko-slovenski klub« pa je združenih 29 poslancev.
Hrvatsko-slovenski klub in »Slovenec«.
»Slovenec«, šusteršičevo' glasilo, ibe- • leži z velikim veseljem, da se je osnoval »Hrvatsko-slovenski klub«.
Pravi, da bo ta klub......»nasproti
vladi in nasproti drugim strankam v zbornici v vseh stvareh enotno nastopa!.«
Potem piše »Slovenec«.... »Potemtakem je zdaj 29 slovenskih m hrvaških poslancev najtesneje zvezanih med seboj in moč naše (!) delegacije je vsled -tega silno znastla. V novem klubu., ki iga naj-iskreivejše pozdravljamo, so 'zastopane vse naše pokrajine. Za danes kličemo samo: Živel Hrvatsko-slovenski klub, naša nova trdnjava na cesarskem Dunaju. Naše ljudstvo mu zaupa!«
»Slovenčevo« vriskanje in (hvala take vrste je pomenilo doslej še vselej nove klerikalne uspellie, cesto tudi nepričakovane!
Hr.vaško-slovenski klub. —.Narodni klub, Zajednica. — Dalmatinski klub.   —   Dr. j                         Ravnihar.
j        Klubov dosii in še en poslanec izven '¦ njih! — Ustanovljeni   hrvaško-slovenski klub naj bi bil prvi korak k skupni zvezi s južnih Slovanov; vršijo se baje še poga-• janja, da bi vstopili še ostali jugoslovun-; ski poslanci. Dalmatinski napredni poslanci so bili pripravljeni pomagati   ustvariti Jugoslovansko Enoto, ali zahtevali so za to primernega časa, iker nikakor niso 'hoteli v klub, kjer 'b\ vladal le dr. Šusteršič. Tako so ostali sami in si seved-1 osnovali svoj klub. Šusteršič je spravil svoj .l?lub skupaj: slovenske poslance S, L. S. ki dalmatinske pravaše potem pa pustil odprta vrata, naj vstopi, kdt- še hoče. Dalmatinski napredni .poslanci niso noteli vstopiti-kar tako v §u**terši5ev klub,   tudi če bi ! imeli že svoj dalmatinski, klub, ali vstopili so primorski : aslanei, češ, da naj pride po tej poti- do skupnega jugoslovanskega kluba. Z dobrim vzgledom naprej!
Oledč poslanca Ravniharja pa kroži I vest, da se je bil Šusteršič postavil *<a to 1 stališče: da sprejme hrvaške in slovenske
VELIKA VAS.
Roman. — Francoski spisal:  Edgar Monteil. Posloveni!: F. K.
(Dalje.)
Niso pa Sli več v sprevodu, temveč v gručah po naj-bližnjih potih, vsak na svoj dom. Z izjemo nekaterih starih tercijaik, so bili vsi ogorčeni in pripovedovali so povsod, da so stali pred samostanskimi vratmi, kakor berači in ^e jih je pustilo stradati, med tem, ko so se duhovniki gostili z denarjem, ki je bil namenjen vsem.
Uspeh je bil za klerikalno stranko tako usodepoln, da so župniki in drugi duhovniki okraja obžalovali, da so romanje sploh priredili. Trudili so se, z jako ostrimi pridi-Kami, da ljudje to pozabijo, kar pa ni bilo ravno primerno sredstvo, pridobiti odpadle duše.
XXI.
Velika bitka.
Tisti dan, ko je šel Albert Galtiei v Grenobl, je prišei v^ Rovbono novi predstojnik zglaševalnega urada, grof Couroules. Pripeljal se je v lepi kočiji, za njim pa je jahal s|uga m peljal lepega konja na uzdi.
Grof je bil majhne postave, je imel lepe črne oči, •Nhne brkice in je bil jako živahen, V svojih krogih je voljal za bogatega in je kazal veliko ljubav do konj.
»Bog, v kakšen kraj sem zašel«, vzklikne, ko je izkopi! v prvi gostilni in pogledal najprej hlev.
»To naj bo hlev?! Gospod gostilničar, ali niste imeli še nikdar poštenega konja v njem? Nesnaga je vendar grozna! Potem vleče tu strašno! Pustite hlev takoj po-čediti in zamašiti luknje s slamo ali senom, s komur že iiočcte, samo, da ne bo prepih.«
Svojemu slugi pa reče: »Jean, kaj ne, ti boš pa nadziral, da se bo pravilno posnažilo, pusti nastlati najmanj dvajset snopov slame, da bo dovolj gosto. Potem skrbi, da ne bo noben drug konj postavljen poleg mojega. Saj boš, kaj ne?«
»Da, gospod grof.«
»O, gospod gostilničar, kakšna strašna luknja je Rovbona!«
»Pa leži vendar na hribu.«
»Vseeno je luknja. Ali prosim vas, pokažite mi hišo gospoda ...« Odpre svojo bilježnico in gleda vanjo. »Pel-lussin se imenuje, mislim.«
»Gospod predstojnik zglaševalnega urada?«
»Da«.
»Ta stanuje ravno v ti hiši tu nasproti.«
»V tej kolibi? O Bog, v kako gnezdo so me poslali!«
Po tem zdibljaju se poda grof čez mesto k svojemu predniku.
Predstavi se mu in reče: »Vi ste gotovo že obveščeni o mojem prihodu? Sem vaš naslednik.«
»Pričakujem-vas že in sem pripravljen, vam izročiti službo.«                                      '     :j    ¦]•;•¦. j :-i!l^f
In gospod Pelussm hiti kazati grofu ti rad ne knjige.
»Povejte mi, gospod tovariš«, ga prekine grof Coii-roules, »povejte mi, aH je to rokodelstvo težko?« •    »Toda gospod grof .... bili ste gotovo že: dalje časa nastavljeni ....
»Kaj še«, vzklikne novi predstojnik, »nisem bil nikdar uradnik, vaše knjige so mi popolnoma španske vasi.«
»Toda... gospod grof,«
»Stvar je popolnoma preprosta. Čutil sem se ravno grozno nesrečnega, šel sem na izprenod in 'glasno tožil o nezvestobi Coralie ... AH poznate Coralio?«
»Ne gospod grof.«
» O, to je škoda! Veliko izgubite s tem, meni pa bi bilo jako ljubo, če bi imel tovariša v nesreči, saj veste: deljena sreč .. Torej, ko sem tako tožil, pride mi stric nasproti in * »Pojdi *ia deželo, to te bo pomirilo. Kot podprefekt? , vzkliknil osupljen, nikdar! (Ali ne', pravi moj stric in me pelje k ministru. Ta mi je dal imenovanje, me poslal s -mikaj m mi rekel, da bom dobil že kakega podura'dnika, K' me *)o vpeljal v skrivnosti moje. službe.«
»Imamo tu sicer res ,p'sa'Va, ali ta ni samostojen, treba je paziti nanj.«
»Kaj zato, naj dela neumnosti. Pravi vzrok, da sem prišel semkaj, je, da bom pomagal pri volitvah, potem grem zopet, naj pride potres in potok potem čez ta kraj!«
»Dovolite mi pripomniti, Ida bi lahko"pogreški in nepravilnosti imele za vas najslabše poledice.«
»O vendar ne«, saj smo na tem, da dobimo zmago.« Nato ne odvrne Pellussin nič.
.»Prosr., ali nu predstavite pisarja;?« prost grof. »Da»lje vas ne bom nadlegoval.«
Gospod iPelussin mu ga predstavi.
»Gospod Antoine«, pravi grof, »ne razumem nič o teh knligah in spisih. Povejte mi. prosim, koliko imate mesečne plače?«
(Dalje prih.)
D0B
poslanice, ne spreime pa dr. Ravnlharja, poslanca mesta Ljubljane,                         i
Če je. to res, potem je jasno, kako ra- , ziime Sustcršič skupnost jaiigoslovanskin ; poslancev in očitno je, kaj 'namerava in ikako bi to izkoriščal strankarsko!-------
Pri nas so vzbudile vesti o tolikih «klubih in o vstopu v ŠusteršiČev klub presenečenje in neodobravanje. Pričakovalo se je pač, da ostanejo skupaj Šusteršičevi ljudje in dalmatinski Fiurtimaši, ostali poslanci pa se .združijo v Zvezo južnih Slovanov. Če je imogoč potem med tema skupinama kak stik, to bi bili že Čutili na eni in'drugi strani. — Mi smo že tačas, ko se je »Slav. Tagblatt« toliko pehal za skupen jugoslovanski klub, povedali, da je tak klub nemogoč, ker Šusteršiča ni dobiti za ustanovitev jugoslovanskega kluba, v katerem bi on absolutno ne vladal. — ¦-------
Tako je naše »mnenje.
Primorski poslanci, ki so vstopili v Hrvatsko-slovenski klub, so imeli brez dvoma dober namen; storili so korake, ki naj bi vedli do skupnosti jugoslovanskih poslancev, kakor so zvezani ina Dunaju (Čehi, dasi drugače razdeljeni v stranke, ki se med seboj kruto pobijaio. Vprašanje pa je, kako se obnesejo ti koraki, ali pojdejo za njimi še dalmatinski napredni poslanci in dr. Ravnihar. ali pa izstopijo primorski poslanci iz kluba, v katerem bi hotel vedriti in oblačiti dr. Susteršič?!
Dalmatinski klub.
Dalmatinski poslanci, ki niso členi »Hrv. slov. zajednice« so se konstituirali v poseben »Dalm. klub« ter izvolili predsednikom dr. Ivčeviča, podpredsednikom! dr. Baljaka in zapisnikarjem; dr. Čingrijo. Po razpoloženju, ki vlada v krogu teh poslancev, sdditi, se bo tudi ta skupina v kratkem pridružila »Hrv. slov. klubu«, da bodo tako jugoslovanski iposlanci tvorili na zunaj eno parlaimentariško enoto.
Izjava primorskih poslancev.
Z oziram na razne vesti, da so primorski slovenski in hrvatski poslanci opustili svoj samostojni klub in ustanovili skupno s člani Hrv. slov. zajednice, ki da je tudi prenehala obstojati, nov klub pod imenom »Hrvatsko-slovenski klub«, izjavljajo primorski poslanci dr. Gregorin, dr. Laginja, Mandič, dr. Rvbaf in Spinčič, da tvorijo oni svoj samostojni klub z lastnimi pravili in lastnini predsednikom. Ta klub s'e imenuje »Prim. narodni 'klub«.
Ta klub je stopil v zvezo s »Hrv.-slov. zajednico« ter osnoval v družbi z isto pod imenom »Hrv. slov. klub«, širšo parlamentariško organizacijo, ki bo tvorila na zunaj proti vladi in drugim strankam eno enoto, dočhu si Ohranita Hrv. slov. zajednica in Prim. mar. klub na znotraj popolnoma avtonomijo.
^
Porotna razprava
radi poloma laškega denarnega zavoda
„Banca popolare Goriziana".
Toiariši alitipti!
Bliža se doba, ko vstopite na akade-mična tla. Ko ste se odločili Je temu ali onemu poklicu, stoji pred Vami drugo ne manj važno vprašanje: kam, v katero mesto? Mislimo, da je Odveč, povdarjati .prednosti 5Prage pred drugimi vseučiliški-mi imesti* M pridejo za Slovence v poštev, omenjamo le, da se ima postaviti favno v Pragi temelj slovenski visoki šoli. Da pa se ta naša iskrena želja tem prej uresniči, treba je, da se kar največ slovenskega dr-jaštva'koncentrira v Pragi.
In v slučaju, da se odločite za Prago, Vas prijateljsko vabimo v naše društvo, ki vrši letos že deseto leto vzvišeno nalogo, združevati slovensko dijaštvo in mu nuditi ono, česar mu vseučilišče ne more dati. Tu pride v poštev bogato urejena knjižnica, strokovna in znanstvena predavanja itd. Iz podpornega sklada daje društvo .posojila članom v "hipni zadregi in ravno, v tem oziru je storilo -doslej nase društvo največ med vsemi slovenskimi akad. društvi. — V drugi vrsti pa najdete v društvu zveste tovariše, ki Vam gredo v vsakem oziru na roko.
Vsa pojasnila glede vpisovanja, študija in draginjsikm razmer Vam daje društvo ra;de volje.
Za slovensko akad. društvo »Ilirija«
v Pragi
JURO KORBNT
tč. predsednik.
Naslov: Kral. Vinohrady, Taborska ul. 14.
V torek.
Oglasil se je najprvo izvedenec Marsi-glio, da v tern procesu s'e je večkrat ime-r navala »Banca Commerciale Triestina«. Kot izvedenec in pravni konzulent te banke izjavlja, da le-ta ni imela nobenega stika z likvidatorji B. P., katerim je načelo-val gosp. Schwarz.
Na to nadaljuje izpraševanje Confor-ja, kako da je uimeti njegovo trditev, da tija. vPorotnik Senigaglia vpraša Conforti-mu je B. P. zapisovala tisočake kron -v dolg, ne da bil bil on prejel denar. "' Conforti izpove, da mu je B/P. zapisovala v dolg razne zneske. O tem je on obveščal upnike. Toda dotični upniki so se še čez mesece pritoževali, da od banke niso prejeli niti vinarja. To da se je dogajalo 1. 1909, potem iko je bil Colle odpuščen iz službe.
Iz nadaljnjih vprašanj in odgovorov Confortija sledi, da je njegovo podjetje 1. 1908 predstavljalo vrednost nad pol milijona kron in da mi bilo nikoli pasivno. Na vprašanje, zakaj da je prepisal ra-. zne zneske na ime svoje žene, trdi Obtoženec, da ji je te zneske dolgoval. Hranilne knjižice in druge vrednosti, ki je on j naročil ženi naj jih poskrije, da ne bodo sekvestrirani, da so bile tudi njena last.
Predsednik da na to citati neko pismo, katero je pisal Conforti iz zaporov preiskovalnemu sodniku. To pismo se glasi tako, kakor da se priznava krivim. Ob* toženec pove, da je pisal ono pismo v nerazsodnosti in iz obupa, kajti 50 noči da je bil skoro brez spanja —
Banka je bila kriva poloma tega podjetja. — Puecher; Vi gosp. Conforti ste -liani pripovedovali, kako ste bili aretirani potem ko ste se branili podpisati B. P. n'e-iko izjavo. V tej iz>javi se je zahtevalo od Vas, da priznate, da ste B. P. oškodovali za 800.000 K. Vi niste seveda hoteli podr pisati, potem ste bili aretirani. Ali se smatrate vi povzročiteljem poloma B. P.?
Conforti: Nasprotno. B. P. je bila zame katastrofa, ker mi je nepričakovano odpovedala kredit in ker se ni držala znane sklenjene pogodbe. Uničila je tako podjetje, ki se je pričelo komaj razvijati. Tu sem danes na zatožni klopi vsled ovadbe likvidatorjev od »Banca Commerciale Triestina«.
•Puecher: Prva bilanca podjetja je bila dejanski aktivna in tudi znana bilanca, lici je sestavil Colle, je bila v ravnotežju. Če je B. P. trpela navzlic temu izgubo, je to pripisovati dejstvu, da je prodala to podjetje tako za skorjo kruha.
Puecher: V blagajni Confortija je preiskava dobila v roke neko izjavo, v kateri je bilo rečeno, da je izročiti 3500 K in nekatere menice, banki.
Dina Conforti pove, ida je bil v nekem ovoju denar z napisom: »Izročite barfki«. Pri preiskavi da je komisar, iker italijanskega jezika nevešč, zavrgel oni ovoj. Navaja v dokaz pričo Ado Riva. Pu^ echer izjavi, da ima pri sebi tozadevno izpoved te priče. Drž. pravduik predlaga, naj se to pričo zasliši.
Pueoher povdarja, da so vso korespondenco med B. P. in Confortijem podpisovali vsi upravni svetniki. Nato vpraša Confortija, kako je to, da je pošiljal banki neizpolnjene menice in ali je videl, da banka igra?
Conforti pove, da je pošiljal prazne menice za to, .da bi služile za obnovitev zapadlih. O igri B. P. da ni vedel. Glede korespondence izjavi veščafc Vierthaler, da isto izvedenci niso pregledovali.
'Predsednik naznani še, da je sodni dvor sklenil zaslišati priči Petra Piani in Ado Riva.
Priče. V sredo so začeli izpraševati priče. Prvi je bil poklican za pričo Ernest Verni«, ki je bil član upravnega sveta. Ko je bil upravni svetnik, ni vedel, da se igra na račun banke. Korespondence, ki je prihajala, ni on nikdar čital, podpisoval pa
je v banki pisma, ne da bi jih bil prej Čital. Biio jih je navadno mnogo. Menic za 500.000 K je podpisal, v namen, da bi se banka vzdržala. Če bi bil vedel, ka«ko banka stoji, bi ne bil podpisal nič. V ravnatelja Colleta je imel polno zaupanje. Na vprašanje, če je vedel, da se igra ter da je zgube že 600.000 K, odgovarja, da tega m vedel.   Prav ,   da  je   zgubil   v banki
10.000 K.                 ......
Mistruzzt, druga priča, je bil tudi član upravnega sveta. Nefkoč je nekaj podpisal in videl, da gre za igro, vprašal pa je ravnatelja, ki mu je pojasnil, da so to klijenvi bantke, vredni zaupanja. Reklo se mu je, da igra Cosolo, Pontotti, Naglos, Luzzatto. Glede Colleja pravi,, da je bil odpuščen, ker je dal Comortiju kredita 260.000 namesto dovoljenih 200.000; slišal je o njem, da je izgubil v igri 100.000 K, da je pa vse pokrito. Seje so bile redke, on je mislil, da je vse v redu. Nekoč pa, ko je vedel o igrah in izgubah, je rekel dr. Luzzattu: Tukaj je toliko izgub; jaz se bojim. Luzzatto je odvrnil, da se ne boji za igre, ampak za Coniortijevo stvar. Mistruzzi iz-javi, da ni imel od banke nobene koristi.
Henrik Pavšič je bil sluga v banki; kopiral je pisma, inkasiral itd. Pravi, da so podpisovali upravni svetniki po turnusu. Če tega ni bilo, je skočil k jednemu ali drugemu po podpis. Pisem navadno niso brali.
Vivante Loiivier je bil uradnik v banki. Pravi, da so podpisovali, ne da bi vedeli kaj. Luzzatto je zahajal najbolj pri-xlno v banko. Glede igranja je izjavil, da {je vedel, da se igra za tretje osebe. Ve :da je jemal Colle s seboj bančno štam-¦piljko.
j Anton Chiurlo je bil v upravnem sve-:tu od leta 1902. Ni vedei, da se igra, meseca julija 1908. mu je neka oseba zaupno povedala, da se igra ter da je kredita Comiortijevega 500—600.000. Igral da je samo Luzzatto in da je kupčija s Contor-tlieirn varna, je zvedel na to. Ona oseba mu potem povedala, da je izgub 600.000 K, ko je on mislil, da jih je samo 600. Ko so kvo-tirali upravne svetnike, se je reklo, da je dosti 200000 K. Podpisal je merice in bilance, po škadenci je videl, da je podpisal za 500000 K. Imel je polno zaupanje v vodstvo in v Colleta, o katerem ni vedel, da je igralec. Če bi bil vedel, da je banka pasivna, bi ne bil podpisal nič. Enkrat je podpisal za igro, ali ravnatelj mu je rekel, da je za Luzzatta. On pravi, da ima utis, da je vsega kriv Colle. 'Pangrazi 1 umi stavi pred oči, da je podpisaval, ne da bi čital. Podpisal je 6 pisem za igre   v
znesku 160.000 K.--------------Kdo je ona
oseba, ki mu je povedala o igri in zgubi, tega ne pove, pa naj se zgodi ž njim, kar hoče. Državni pravdnik in tudi branitelji pa so zahtevali, da mora povedati ime one osebe. Sodni dvor naznani odločbo o tem jutri zjutraj.
Bomeče vesti.
Natančno pojasnilo* kako je pravzaprav s primorskim: poslanci, zlasti z dr. Gregorinom, glede Hrvatsko-slovenskega kluba bomo mogli podati v prihodnji številki. Zdi se nam, da je Gregorinov in Rybafev korak NAPAČNO presojani
Promocija. — V ponedeljek 24. t. m. bo promovirai na dunajskem vseučilišču medicinee Mirko černič za doktorja vsega zdravilstva. Naše čestitke!
Na c. k. učiteljišču za vinarstvo in sadjarstvo v Klostenieubuiigu je napravil zrelostni izpit z dobrim uspehom naš rojak Just Ušaj iz Sv. Križa.
Novi voditelj gozdnega In domenske-ga ravnateljstva v Gorici. — Dvorni svetnik g. Karol Sohrutek, dosedanji voditelj tukajšnjega gozdnega urada, je premeščen v Solnograd. Na njegovo mesto pride dr. Julij Trubrig, zagrizen nemški I nacionalee!
Pomnožitev armade In novi davki. -.
Iz prestolnega govora doni .za ljudstvo ne« veselo naznanilo o pominožitvi armade in o novih davkih. Za vlado sta to najvažnejši nalogi, 'za ljudstvo najimanj veseli. Govori se res o dveletnem aktivnem službovanju aH dveletne službe jih bo le malo deležnih in toliko več vojaštva bodo zahtevali. — Novi davki pridejo, ozuača * se jih za neobhodno potrebne, nekaj iz novih dohodkov odpade na dežele, ali vse drugo gre v druge svrhe. Avstrijsko ljudstvo čakajo nova velikanska bremena. Ali bo imela nova ljudska zbornica pogum zvaliti jih na ramena že tako pod težo davkov klonečega ljudstva?
Imenovanji v poštni službi. — Poštni pristav Josip pl. Kunacevich v Trstu in Fran Pet rak v Opatiji sta imenovana poštnima asistentoma na. poštnem uradu v Kopru, oziroma v Opatiji.
Iz sodno-kancelijske službe. — Pravosodni minister je imenoval kancelijske-ga višega predstojnika pri trgovinski in pomorski sodhiji V Trstu Emila Forphias-sin kancelijskirn ravnateljem pri dež. sod-niji v Trstu.
Wieser, sloviti postajenačelnik v Gorici/bi šel rad iz Gorice pa ne kam v nemške kraje, ampak v Trst za postaje-načelnika, da bi tam nadaljeval svojo nemško misijo!
Klerikalno vplivanje na dr. Laginjo. — »Reškemu Novemu Listu« poročajo iz Pazi na, da nekateri duhovniki furtimaši so zbirali med ljudstvom podpise za poziv na dr. Laginjo, da naj vstopi v ŠusterŠičev klub. Ljudstvo seveda jarbajo in marsikateri kmet, ki ni poučen, za kaj gre, je podpisal poziv. Čiije se, da so vsi duhovniki jitrtimaši stavili dr. Laginji tudi že direkten poziv, naj vstopi v ŠusterŠičev klub. Ta vest se je sirom Istre neugodno komentirala. To je prvi pričetek klerikalnih intrig v Istri na tem polju. Laginjevi prijatelji v Pazinu se nadajo, da se ne uda terorizmu Šusteršičevih agentov. (Glej poročilo o hrvatsko-slovenskem klubu!)
Delavce lovijo klerikalci ali ne vlo-vijo nič. Shod so bili sklicali v »Central*, misleč, da se zbere vse polno delavcev okoli njih, ali shod je bil samo »še precej dobro obiskan«, kakor pravi klerikalno trobilo. To se pravi: prišlo je nekaj ljudi, ki navadno pohajajo take shodiče -o pravih delavcih pa ni bilo ne duha ne sluha. Sprejeli so resolucijo za starostno zavarovanje. Jako lepo, ali tem ljudem je starostno zavarovanje deveta briga —•¦ oni stojijo nasproti delavcem na tem stališču: da naj le garajo in se mučijo na tem svetu, plačilo dobijo onstran groba! Tako so katoliški reševalci delavstva svoj čas tudi že odkrito povedali! — Reševalci zase pa ne iščejo plačila šele onstran groba, marveč hočejo biti že na tej grešni zemlji dobro plačani, da se jim dobro godi ter dobro jedo in pijejo. — Zato pa se smeje vsak pameten delavec vabilu teh krščanskih Ijudij, naj bi se jim dal navezati na katoliško vrv!!
»Čuki« v Št. Ferjanu, procesija, vojaška godba. — V nedeljo je bilo v Št. Fer-ianu nekaj medlih čukov. Imeli so »slav-tiost«: procesijo, pri kateri so korakali čuki z vojaško godbo na čelu, popoludne pa so se zverali in pili in peli. Značilno je pred vsem, da v tako navadno veselico utaknejo procesijo z Najsvetejšim! To je procesija za »čuke«, da bi se ti fantje postavili kot posebni izvoljenci svete katoliške cerkve pred drugimi verniki, potem sledi pa razveseljevanje za vse. Procesije z Najsvetejšim smatra cerkev drugače za posebne vrste prireditev, da gre živ Bog med ljudstvom okoli, ali v zadnjem času so to prireditev degradirali v čisto navadno točko vsporeda klerikalne strankarske veselice. Odkar strašijo »čuki« po deželi, se vršijo procesije z Najsvetejšim združene s čisto navadno posvetno veselico. Med našim ljudstvom je radi tega obilo ostre obsodbe: Kam smo prišli, sedaj so procesije z Najsvetejšim le še za »čuke«, mi drugi ne veljamo nič več — tako in jed-nako govorijo možje in žene, ki čutijo in obsojajo veliko premembo na strani cerkve, odkar so utaknili v njo svojo besno klerikalno politiko. Taki-le »čukci« .mislijo, da so res kaj posebnega, ker se vrtijo nunci dkoli njih in gledajo njihove obleke,
katere so že plačali iz.....narodnoob-
rarobnega sklada najbrže, ker taka-le ču-kovska društva so glavni del njihovega narodnoobrambnega dela! Navzočih je bi-
lo vse polno muincev in drugih »organizatorjev« katoliške mladine. — Vsa prireditev pa ni toilaza -nič. O ikakšni; telovadbi ni govora. Cufei so odšli žalostni domov. Čudno, da svira čvkom vedno vojaška godba! DrugaCe vidijo povsodi politično ozadje, na prireditve čulkov pa hodi svirat vojaška godba, dasi so vse take prireditve skozi,;ii».sko^k^
cesija zraven, In pr6trttfrr<^#K»iro na-" perjene!                                             X.
Nočni dogodek. — h mesta: Predsi-nočnjem je tukajšnji mestni naddelavec izključil rz ppnočro^a dela'delavca F. iz podrurna. Ko so pa sinoči'popravljali in tlačili kos uiice od glavne pošte do Kiir-nerjeve lekarne, pride okrog 1. ure popol-noči izključeni delavec F. in prične glasu« zabavljati Cest svojega dobrotnika, dotidnega »kapota«, kateri seveda*ni bil voljan teh psovk v žep spraviti. Beseda da besedo in pričneta se suvati in nt vati. A kar naenkrat poči mestnega »kapota« samokres. Na sredo pa ni zadel nasprotnika* hi tako tudi ne okoli stoječih, kojih se je kljub pozni uri veliko nabralo. Dospev-Ši stražnik je »konec napravil. Mi pa bi rudi tega moža vprašali, ali se sme ta>ko neprevidno rabiti orožje, kjer je cela gruča ljudi »kolo? O istem mestnem »inženirju«, ki pa v resnici je še pred 3 leti vozil z osličkom mleko a Fare v Gorico - ima tudi marsikateri slovenski delavec veliko povedati in veliko je teh, ki ga preklinjajo.                        .    *.
Kie ie pomoč deželnega odbora? — Prav ginljivotje napisalo slovensko glasilo dež. odbora poročilo o požaru v Srednjem Logu, kjer je pogorelo 9 'hiš in so pogo-relci ostali reveži, le za silo oblečeni. Nujna pomoč je potrebna — tako pravi dopisnik Vi bovškega okraja v našem listu. — Ginljivo je ono poročilo, ali list ne ve nič povedati, da ibi deželni odbor nakazal kak znesek za u"boge   pogorelce.   Če   bi
bilo gorelo v Furlaniji.......Odobritev
podpore bi bilo pač lahko dobiti v deželnem zboru; saj jo dobivajo še za drugače izdane zneske. Ali sedaj ni nobenih volitev. Zato spita slov. deželna odbornika. Dijak VII. gimnazije išče i ustnike i j ali kakega drugega primernega dela čez počitnice. Naslov pove uredništvo.
Izletniški odsek »Gor. slov. mladine« naznanja, da se bo vršil v nedeljo, dne 23. julija 1.1. IV. družabni izlet v Ajdovščino. Odhod z južnega kolodvora z vlakom ob i* 13. Nadejajoč se obile udeležbe, kličemo: Na svidenje! Odsek.
Izpred sodnije. — Mizar Matija Močnik, z Ravni doma, je prišel 28. maja letos nattfkan domov. Otrok, 4 letni Tonček, je jokal. To ga je razjezilo. Udaril je otroka rekoč, da ni njegov. Otrok je kmalu na to umrl; polomljena je imel. rebra. Pred sodniki je rekel Močnik, da je bil pijan in ni vedel, tkaj je naredil. Obsojen je na 3 mesece strogega zapora s postom vsakih 14 dni.
Zrakoplov ni polet iz Gradeža v Trst. - Kakor smo že sporočili, namerava v nedeljo, če bo to dopuščal veter, zleteti iz Oradeža v Trst tržaški aviatsk Ivan Vid-mer. Monoplan »Bleriot«, 50 (konjskih sil, pripeljejo te dni v Gradež iz Milana. Iz Oradeža do Trsta »bo plulo več parnikov, ki bi dali zrakoplovcu pomoč, ako bi pade! v morje. Razdalja Gradtež-Trst je v ravni črti ,30 km; kakih 20 minut pa ho čez morje v Trstu — seveda če pojde vse po sreči ter ne bo nagajal veter. Če se Vidmarju polet posreči, mu napravijo velike ovacije m veselice,
V Renčah se bo vršil v nedeljo 23. t. m. in v porrdeljek 24. t. <m. starodavni javni ples. Začetek ob 4. uri pop. Svira vojaška godba.______
Lahko vprašanje je, kako napraviti res dobro kavo. S »Kolinsko kavno primesjo« vasm bo odgovorila vsaka pametna gospodinja. Kajti o tem ni daies nobenega dvoma, da je »Kolinska ctkorija« rned vsemi nalboljša in zato si je že povsod pridobila naklonjenost. Izvrstna je pa zato, ker se izdeluje iz najboljših surovin po načinu, ki je v dolgoletnih izkušnjah do dobra preizkušen in se je obnesel kot najboljši. In če kupujete »iKolinsko cikorijo«, imate tudi prijetno zavest, da podpirate domačo industrijo, kajti »sKolinska tovarna« je domaČe trgovsko podjetje, ki z izdatnimi letnimi doneski podpira vse naše vaŽne narodne institucije, v prvi vrsti nato »Družbo sv. Cirila in Metoda«.
Iz Ajdovščine: K zletu »Goriške So-kolske Župe«, kateri se vrši tukaj nepreklicno dne 23. t. m., so prijavila svojo vdeležbo poleg nebroj sokolskili društev, tudi že mnoga druiga narodna društva. Slavnost se prične s tekmo istega dne zjutraj. Ob 10, uri je skušnja za proste vaje ntlilČupinT." Poprjrttrcrrie se pa prične ofici-jelna prireditev z vsprejernom na kolodvoru pri prihodu posebnega vlaka, kateri odhaja iz Gorice točno ob 12'41 m. opdludne ter se vrača iz Ajdovščine ob 10'35 zvečer in se nadaljuje potem točno po na plakatih naznanjenem vsporedu.
Cenjeno občinstvo opozarjamo, da se bodo prodajale veselične vstopnice samo pri blagajnah ob potu na veseiicni prostor. 'Pri vhodu na istega bode le kontrola. Vstopnice za tribune, stranske tribune, stojišča itd. bodo barvane ter naj se cenj. vdeležni-ki za tozadevna pojasnila obračajo na reditelje, kateri imajo strogi-ukaz paziti na to, da se sleherni posluži pravega prostora.
Na veseličnom prostoru se bode prodajalo v korist »Sokola« gorka in 'mrzla jedila, vsakovrstno pijačo, »sladčice, kavo itd. Tam bode ta dan iungirala tudi toba-kaoia.
Pridite torej vsi na ta zlet in prepričajte se osebno, da je za vse, kar bode kdo požele!, v obilni meri preskrbljeno! Na zdar!
Goriška Sokolska Župa naznanja bratskim društvom in članom, da se vrši od 13. do 15 avgusta t. I. Hrvatski Sokol-ski zJetv Zagrebu. Vabimo tem potom vsa bratska društva in itjHi člane, ki se nameravajo vdeležiti tega -zleta, da se prijavijo župi najkasneje do 31. t. hi. Potrebna navodila vpošljemo pravočasno. Na zdar!                    ____
fvesa napodnih društev.
Bralno In pevsko društvo v Št. A riti rezu opozarja na veselico, katero priredi dne o. avgusta t .1. v prostorih g. Marije Nanut, (prej Kuzmin). Na vsporedu je petje, igra s petjem »Bob iz Kranja« itd. Po veselici ples. Svirala bo vojaška godba. Odbor.
Godbeno-strclsko društvo v Lokah priredi svojo prvo veselico dne 3. septembra t. 1, na prostorili gosp. Franca Ko-imela v Kronbcrgu. Vspored: I. Zjutraj streljanje na dobitke na strelišču v Panov-cu, 2, Popoldne streljanje na dobitke na •veseličuem prostoru na leteče plošče. 3. Petje. 4. Pokloni društvo lepo darilo onemu, kateri pove najlepšo izvedljivo lovsko laž. 5. Srečkanje. 6. Ples. 7. Umetni ognji. Točen program in vrednost dobitkov se naznani pravočasno. Toliko v pred-naznaniio bratskim društvom.
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Gorica« se udeleži II. zleta »Goriške Sokoteke Župe v nedeljo dne 23. t. m. v Ajdovščino. Odbor.
Kolesarsko društvo »Danica« priredi prihodnjo nedeljo izlet v Ajdovščino k Sokolski slavnosti. Odhod pop. ob 12'30 iz društvenih prostorov. Rednik Al. Sla-mič.
Poročilo o dirki Kobarid-Tolmin priobčimo prihodnjič.
Politični pregled.
Poslanska zbornica je imela včeraj sejo. Po zaobljubi poslancev so bili preči-tani posamezni protesti proti volitvam.
Radi prepovedi uvoza argentinskega mesa je vloži! nujni predlog posl. Zenker.
Obstrukcija v ogrskem državnem zboru. — Pričela je obstrukcija, ki dan za dnem onemogoča razpravo o bramibm reformi. — Ivanka je interpeliral minister-skega predsednika, če mu je znano, da je Aerental dal razdeliti med Malisore v Albaniji 10.000 pušk ter imnogo denarja ter je bila tako dana podlaga vstaji, ki še sedaj traja? Ivanika je svojo interpelacijo utemeljeval. Justtčtii minister ga je imenoval izdajalca domovine.
Grof MontecuccoH navzoč pri vajah nemške mornarice. — Poveljnik naše mornarice grel MontecuccoH je prispel 17. t. m. v Berolin, odkoder je odpotoval prisostvovat vajam ttemSke mornarice.
Agrarci v novi poslanski zbornici. —
V seji nemškega agrarnega kluba so na-glašali potrebo, da se zbližajo agrarna poslanci vseh narodov v zvezo ter si izvolijo izvrSevalni odbor.
Klub dunajskih svobodomiselnih poslancev. -— Sestorrca dunajskih svobodo-: miselnih poslancev, ki ne pripadajo nem* ško-narodni zvp.zj^jiaimreč posl. Kuranda, Zenker, Neuman, Friedmann, Hock in dr. Ofner so se združili v lasten iklub. Načelnik tega 'kluba je dr. Ofner.
Albanija. — Ustaja se širi. Avstro-ogrska in Italija nameravati skupno storiti vse potrebno za varnost prometa z ladjami ter za varnost svojih podanikov. Govori se z nova o vojni na Balkanu. Turčija je pripravljena na vojno s Čmogoro.
Razne  vesti
Koliko je Slovencev v Trstu? — Tržaški magistrat je naštel Slovencev samo 36000. Odbor političnega društva »Edinost« je storil potrebne ikorake, da dobi račun tržaškega magistrata potrebno korekturo. Slovencev v Trstu je nad 70.000 ne pa le 36.000! Nad polovico bi jih radi požrli na tržaškem magistratu.                  !
Pijančevanje v srednjem veku. — Pijančevanje je bih v sedmem, osmem in devetem veku jako razširjeno, tako da je bilo sodnikom naročeno, naj prihajajo k razpravam trezni.
V desetem stoletju je bilo pijančevanje razvito v vseb krogih. Za plemstvo na Danskem se ve, da so pili dan da dan brez prestauka. Na dvoru Eduarda 1. v Angleški je bila navada, da so po vsaki svečanosti, posebno po cerkvenih svečanostih, popili kolikor mogoče dosti vina hi žganja v čast Jezusa Krista in dvanajst apostolov. Na neki taki »slavnosti« so se vsi skupaj tako napili, da niso videli, kako je nekdo udri v dvorec ter se je kralj ž njim bil. Drugo jutro, ko so se malce streznili, so videli kralja iinrtvega na tleli. Oni človek ga je ubil. — Leta 1398. je bil nemški cesar Veucel gost na dvoru francoskega kralji' Carola VI. Neki dan se je tako napil, da ni mogel prisostvovati 'pojedini, njemu v čast prirejeni.
Opica v aeroplanu. — V Milanu je gledalo obilo občinstva, kako se spusti v zrak poročnik I.omeliuo. Med gledalci je bil tudi neki cigan, ki je imel opico na rami. Ko se je aparat dvignil, je skočila opica hitro z rame ciganove in planila na aeroplan. Nastal je smeh med občinstvom. Poročnik ni vedel, zakaj se smejejo, ali 'kmalu je začutil, da ima v aeroplanu pa-sažirja. Ko se je obrnil, je vi"del opico, kko je uganjala svoje burke za njegovim hrbtom. Ker je bila nevarnost, da mu pokvari aeroplan ter vzroči nesrečo, se je spustil na tla in opico je zopet vzel cigan ter odšel ž njo po svojih potih.
Toča v Gradcu. — Dne 18. t. m. je bila v Gradcu strašna toča, ki je napravila ogromno škodo. Padala je toča debela kot jajce. Prebila je stekleno streho v poštnem poslopju. Trajala je 20 minut, potem je sledila strašna nevihta.
Drugi slučaj kolere v tržaškem mestu. -- Dr. Zadro je obvestil bigijenični urad, da se nahaja v ul. Crosada št. 10, III. n., deček, ki je zbolel na igastro-enteriti, a ob enem kaže sumljive simptome. Higijenični urad je takoj odrediil, da so prenesli bolnika v bolnico pri Sv. M. Magdaleni. Uvedena je bila takoj baikterrjologična preiskava. Vse 'kaže, da gne za aizijatsko kolero. Mestni fizikat je dal iz previdnosti takoj izolirati vse osebe, iki so- bile v dotiki z bolnikom, 9-letnim Viktorjem Ma-riani, t. j. očeta, brata, sestro in nekaj sostanovalcev.
Pozneje so odposlali v Magdalensko bolnišnico 32 stanovalcev hiše, v kateri je obolel deček, razum teh še šest drugih oseb, ki so prišle ž njim v dotiko. skupno so torej internirali 38 oseb. Med temi je nekoliko regnrkolov.
Nadalje je zdravstvena oblastnija konstatirala, da je deček jedel razne reči, tako, da je grize! odpadke kumar, da Je pil limonado itd.
Odprava praznikov je zadela povsodi na odpor. V Avstriji so se vodilni krogi izrekli proti odpravi, sedaj se je oglasila tudi Nemčija. Najbrže ostane papežev motu proprio veljaven le za nekatere laške škofije.
Železniška nesreča. — Iz Frankobro-
da poročajo, da je pri Mihflsteinu skočil s tira vlak. Mrtvih je 10, težko ranjenih 15, lahko ranjenih 25 potnjkov.    ,
Papež Pij X. reformator, ••—. Papež izda v kratkem nov »motu proprio«, s (katerim se odpravijo vse formalnosti glede imenovanja kardinalov; vsa taka imenovanja se bodo izvrševala v bodoče z navadnim »breve«.                        '¦'
Dolgovi Londona. — Dolg londonskega mesta znaša 111.043.088 šterlingov, to je okoli 2 milijardi in 443000 K. Večji del dolga je investiran v podjetjih, ki nesejo toliko, da se plačujejo obresti tega dolga. V vodovodih je investiranih 40 milijonov, v delavskih stanovanjih 3x/2 milijona šter-lingov itd.
Pes pri telefonu. — Newyorški listi poročajo: Neka telofonistinja v New Yer-seyu je videla v eni zadnjih noči zažareti električno svetilko, ki je bila zvezana s telefonskim aparatom italijanskega Čevljarja Micbele Bellottija. Kljub temu, da • je ponovno klicala v aparat običaju'! »ha--lo, halo«, se kiicatelj ni oglasil, pač pa je cula močno lajati psa, šum in oddaljeno stokanje. Poklicala je predstojnika urada. S poštne telefonske centrale so takoj telefonirali na policijo, odkoder je takoj več uradnikov odhitelo v čevljarjevo delavnico. Policisti so udrli skozi okno v delavnico ter našli psa, ki se je obnašal kot zbe.nei. Vlomili so sos-ednja vrata in šli za psom, 'ki jih je vodil v neko sobo, kjer so našli čevljarja iBeUottija ležati v ikrvi na tleh. Z zadnjimi močmi je še mogel dati znamenje, da je hotel izvršiti samomor. Da bi lahko mirno umrl, je zaprl psa v malo sobico, kjer je bil telefon. iKo pa je pes začni stokanje svojega gospodarja, je posta! nemiren. Toda vrata so bila zaklenjena in ko je ipes ves nemiren skakal po sobici, je prevrnil na mizi stoječi telefonski aparat, da so padli slušatniki s kljuikte in je vsled tega zažaiela Žarnica v telefonskem uradu. Tako je po naključju še pravočasno došla pomoč in na opisani način je pes rešil življenje svojemu gospodarju.
Mali oglasi.
Najmanjša pristojbina stane 60 vin. ako Je oglas obselncJSt se računa ea vsako besedo 3 vin. Naj pripravne]Se inserlidnjc ia trgovce in obrtnike.
Koliko Je manjSlh trgovcev in obrtnikov v Gottol, katerih na dežoh (m Le!o v meatti) nihče ne poina. ker nikjer ne inserirajo. Skoda ni majhna.
Odda
oa   v sredini mesta 1 ali 2 lepi na novo
-------00   opremljeni sobi s prostim vhodom.
Naslov pove naše upravništvo.
Proda se izucen lovski\m
star 2 leti. Naslov pove naše upravništvo.
SI   ilVfllKtatll se 0<*<ia v naiem dobroidoča l. ail|UolU3ll pekarna z vso opravo radi družinskih razmer. Kje, pove naše upravništvo.
TrnnVJnn Uie^ane stroke se odda takoj v najem. llljuilllU Kje pove naše upravništvo.
Qln?hQ ici»0 v lta'Ki Pisarni za časa počitnic 0IU7.UG !MC dijak IV. razreda realke. Naslov pov<'< naše upravništvo.
J^liniiaiiiTLt^o&M
Formica št. 11, I. nadstr.
zItrflfl7ioleIivYrcgrfcrilUt
družine. Naslov pove naše upravništvo.
Naročajte,  ponudite,   ------
zahtevajte in pijte samo   - - ~ -
Tolstovrško slatino,
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vin., kamor naročnik določi. — Naslov: Tolstovrfka slatina, pošta Guitanj, Koroško, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče.
Svoji k svojim!            Svoji k svojim!
Prostor m trgouinp
i MifallM ali železmao z opravo M
odda takoj F. CVEK, desttlatenr v Kamniku.
33
21
Naznanilo preselitve.    ; Anton Potatzky v Gorici.
Trgovino „pri železnem možu*'   in zalogo starin se je preselilo v                            j
magistralno ulico, i
Velika zaloga starin  kakor: vsakovrstnih slik, bronastih izdelkov, pohištva, kipov,  orožja od  vseh  stoletij,  minjatur,  bakrorezov, porce- I lana itd. itd.                                                      j
Zaloga novega  orožja  vseh  vrst toliko za lov kakor za strelišča, samokresov, avtoma- ' tičnih pištol vseh sistemom, raznovrstnih patron, . šiber itd. itd.
Cene konkurenčne.     j
lOan   Gljra,  tzdelouatelj orožja ' in zapriseženi Szuedenec.              ¦
! Soojksooiernn
Velike zaloge novih 'dvo-koles, šivalnih in kmetijskih strojev, orke-strijonov, gramofonov, vsakovrstnih plošč itd. V zalogah imam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojev prav po ceni na izbero pri
naslednik Jos. Terpln.
Na iredi Batolja ?.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupevtlšfie slriborikega la tfrtbNegi bl«g* »§r tkuto, preje li alti].
POTREBŠČINE
ia pisaraics, kadilce io popotnike.
Najboljše fiivanke za šivalne stroje.
POTREBŠČINE
za ArojaSe in ševljati&.
STtitinjice. — Eožnl Tenet. — MaSae knjlifee.
lišna obuvala za vse letne časa. Semena za zelenjave, trave in Melje.
U5>
Najbolje    oskrbljena zaloga za kramarje,
KroSsjarje,   prodajalce po sejmih in trgih
ter n» deželi             *'    "
Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe sik C in. BI!
Mlikevana pekarija In tlaičttaraa
Karol Draščik
v Gorici na Koran v (laiiai biti)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vina In liker j« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvo za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
Up- po Jako zmernih cenah. ~^m
Batjel-u
Gorica Stolna ulica 3-4,
Bekaniena delavnica. Piodaja tudi na obroke.
Ceniki poštnine prosti.
OPOMBA: Kdor mi  proda  dvokolo, gramofon in šivalni stroj, dobi za nagrado eno novo dvokolo.
Ludovik Borovnik
= pnShar = » BOROVLJAH (Ferlach) na Koroškem
se priporoča za nabavo pušk na kroglo in drobni svinec, pušk brez ali z petelini z najboljšim strelnim učinkom. — Veliko skladišče samokresov (revolverjev), repeti*-pištol, fiobert-pnšk in klicev za vsakovrstno
zverjad po najnižjih cenah. Imam tudi veliko delavnico za popravljanje pušk in samokresov. Poprave izvršujem točno, trpežno in v kratkem času. Na vsa v mojo stroko spadajoča vprašanja odgovorim z veseljem ter dajem potrebni svet. Slovenske in nemške cenike pošiljam, ako se mi pošlje natančen naslov franko in poštnine prosto!!!!
Kako sb obranimo želodčnih bolečin?!
Takim boleznim, na   katerih   trpi  dandanaSnje  Človeštvo,  se  pride   vspeSno ter se jim more energično nasjirotovuti s tem, da se pravočasno uporablja
Dr. Engel-nov nektar.
Kajti
močan želodec in dobra prebava tvorijo   temelj   zdrave 111   telesu.   Kdor hoi ohraniti tudi do starosti, naj uporablja po svojih izvrs' itn vspehih sloviti
i svoje zdravje
Dr. Engel-nov nektar.
43 «8
Trgo
*€
n
*
H
vsko-obrtna zadruga v Gorici
registravana zadruga z neomejenim jamstvom.
Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 21. decembra 1905. v zadružni register vpisana pr».vila, pri skupni seji dne'30. decemb-a i905. sklenilo za leto 1906. ta-le način potovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih ietih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine %f, prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4»,',% večje, stalno naložene pa po dogovora
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
Ta pijača, ki je izdelana iz kvrstrih zeliščnih sokov in vestnega izdelovanja jako dobrodelno na prebavo liki želodčni ter nima nikakih škodljivih posledic.
Zdravi ali bolni lahko uživajo ta nektar, brez da hi škodo' vpliva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in vzbtidljivt Zato se priporoča vžitek
k vina, vpliva vsled svojega liker, oziroma želodčno vino
«ojemu zdravju.
==== Dr. Engel-novega nektarja-----—
vsem. ki si hočejo ohraniti zdrav želodec.
Nekvar jo dobro sredstvo proti žeiodčuenia katarju, krču. bolečinam, težki prebavi ali zasliženju. Ravnotako ne dopusti nektar, da se dobi zaprije ali stisko ali količne bolečine ali srčno utripanje, ohrani temveč dober sen in Živtihen tek, zabnuijuje torej nespečnost, duševno motenje, glavobol in nervozno utrujenost.
V širokih slogih ljudstva razširjen nektar vzdržuje veselost in vesolje do življenju.
Nektar se dobiva po :i K in 4 K steklenica v lekarnah sledečln kmjev: ('iorUm, Kormin. Gradišče, Romana, Ajel. (Jatnpohmgo, Ronke. Tržič;, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Videm, Palma, Cervinjan, Oglej. FinmiiSel. Uradez, Sežana. Vipava. Postojna, Milj. Trst itd., kakor tudi v lekarn h v vspIi večjih in manjših krajih (iorisko-llradisčanske in sosednih dežel. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici 3 ali vet steklenic nektarja po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske.
Svari se pred ponarejanjem!
== Dr.
Zahtevajte izrecno
Eiigel-nov
nektar.
Moj nektar ni nobeno tajno sredstvo, njegove sestavine so: samos - 200. vino (nalaga 200, vinski Strkljaj 50, glicerina 100, črno vino 100. sok jerebike 100. iSrcSnjev sok i(H} brinie HO in mnogo drugih zeljišč. Te zestavine se pomešajo.
Kdo ne pozna tvrdke
Stojte i
Kerševani &; Čuk
na Stolnem
Stojte!
T      V
kmetijsko orodje: za mastenje grozdja, Nadalje prodaja
trgu (Piazza Ddditid) d GORICI Sfeo.
Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prodaj Original Victoria šivalne stroje, ki so najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji,, ter delajo še po 10:letni uporabi brezšumno, hitro in točno. Original Victoria šivalni stroji so se priljubili vsem šiviljam, krojačem in drugim. Vsakdo naj si ogleda pred naku-
=—-—_. pom šivalnega stroja —----- -
»ORIGINAL  VICTORIA«  šivalne  stroje. Tvrdka da na Tazpolago učiteljico, ki poučuje brezplačno.  Z Original-Victoria šivalnimi stroji se izvršuje vsakovrstno umetno vezenje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno moreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje piuge, brane itd. itd.
dvobolosa bela, rdeča itd. z znamko
KERŠEVANI& ČUK, k ki jih sama izdeluje. Puške, samokrese, drugo belgijsko orožje, streljivo. — Velika izber
gramofonov. Dale na obroke.
CENIKI == se razpošiljajo zastonj. =
: i: t o i k t m : m i s
Srebrna svetinja na svetovni razstavi v Parizu i. 1900. Srebrna svetinja ta dunajski razstavi 1002
Najboljši škrop
G*-
c\
Fritz Schulz mL
akc. dražba v Eger in na Moškem.
Glanzine daje najlepše perilo.
41»-
5 H t H n i; I v t I t M t t M
Kmečka banka o Gorici,
(na Komu št. 12)
eSkOmptOJe meiliiCe pod jako   ugodnimi   pogoji.   Sprejema vloge na knjižice iti r.a tekoči račun, ter jih obrestuje čisto po
4 3|     01 |4     |0
Načektvo obstoji iz gg.: Dr. Alojzij Franko, predsednik, Ivan Saunig, velep. in župan v Biljah, podpredsednik, Fran Obljubek, veleposestnik in župan v Kojskcm - Krasno, Ignacij Križman, nadučilelj v Dorubergu Alojzij Banclelj, veleposestnik v Podgori,
5610
7652