GOSPODARSTVO LETO XVIII. ŠTEV. 485 CENA LIR 35 POST. PLAČ. V GOT. PETEK, 8. MAJA 1964 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Oh III. sejmu «Alpe-Adria» V tretje gre rado! Ni dvoma, da se bodo posli v okviru III. mednarodnega obmejnega sejma «Alpe-Adria» laže odvijali kakor na I. in II. sejmu. «Alpe-Adria» je v primeri z drugimi mednarodnimi sejmi novost in vpeljava vsake nove mednarodne gospodarske prireditve zahteva časa in dela; saj je vselej bolj zapletena kakor utegnejo v začetku predvidevati njeni pobudniki. V igri niso samo koristi posameznih podjetij, temveč takšne prireditve zadevajo tudi v koristi samih držav in tudi v njihovo zunanjetrgovinsko in splošno gospodarsko politiko. Prav s temi koristmi je treba spraviti v sklad novo ustanovo, a samemu zaključevanju in izvršitvi poslov dati hkrati obliko sodobnega trgovanja, ki naj bi stalo posamezna podjetja čim manj časa in truda. Pobuda za sejem «Alpe-Adria» je prišla z jugoslovanske stra-. ni ter so jo v načelu takoj pozdravili poslovni krogi pa tudi vsa javnost v obmejnih predelih vseh treh držav — Italije, Jugoslavije in Avstrije. Ustvarjena je bila nova možnost za izmenjavo blaga in neposredne stike med trgovci pa tudi med gospodarskimi ustanovami, ki so poklicane da pripravijo zakonito pot izmenjavi. Gospodarsko celino obmejnih predelov sekajo politične in carinske meje ter ovirajo gospodarski razvoj, ako jih ne premostimo z medsebojnimi dogovori v duhu iskrenih prijateljskih odnosov pa tudi resničnih gmotnih koristi. Prav «Alpe-Adria» je eden izmed takšnih mostov, ki veže obmejne predele. Prav zato ga je pozdravila naša javnost, pozdravili so ga tudi poslovni krogi, ki še bolj čutijo ovire, ki nastajajo zaradi bližine meja. Sejem «Alpe-Adria» prinaša našim krajem (na Tržaškem in Goriškem in Furlaniji) nove možnosti trgovinske izmenjave v vrednosti dveh milijard lir v vsako smer, kar že nekaj predstavlja. Zato je v interesu našega gospodarstva, ki bi se brez teh posebnih obmejnih sporazumov znašlo v tesnem gospodarsko zaprtem obmejnem kotu, da se sejem ohrani in še bolj razvije, sproščen vseh birokratskih ovir. Seveda je treba v ta namen dosledno izvesti osnovne) zamisel pobudnika, da se namreč sejem razvija v lastnem gospodarskem okviru, v okviru obmejne gospodarske avtonomije, vedno seveda pod vodstvom prisojnih trgovinskih oziroma gospodarskih zbornic. Vsa sredstva ustvarjena z izvedbo kupčij p eni smeri naj ostanejo avtomatično na razpolago prav za izvršitev kupčij, zaključenih v nasprotni smeri. Poslovni krogi na tej strani so mnenja, da je predvsem v tej avtomatičnosti jamstvo za ohranitev in razvoj sejma. Kako je organizirana letošnja udeležba Po velesejmu v Gradcu je od obmejnih alpsko-j odranskih dežel na vrsti s svojo meddežel-no sejemsko manifestacijo Ljubljana, tj. s III. sejmom «Alpe-Adria» od 9. do 17. maja. Do teden dni pred odprtjem sejma «Alpe-Adria» se je prijavilo 11 razstavljavcev iz Avstrije. s Tržaškega 13, z Goriške 3 in iz Furlanije 4 razstavljavci. Okvirni pogoji so kakor prejšnja leta z malenkostnimi spremembami: Kontingent za jugo-slovansko-italijansko izmenjavo znaša 2 milijardi lir v vsako smer, za jugoslovansko-avstrij-sko blagovno izmenjavo pa po 24 milijonov šilingov v vsako smer. V Trat je že prispela načelna odobritev od ministrstva za zunanjo trgovino, ki je pristojno v tem pogledu. Goriška in videmska zbornica bosta organizirali informativna biroja na sejmu, a njihovi razstavljavci nastopajo samostojno brez organizacijske podpore svojih trgovinskih zbornic. Temu nasprotno sta organizacijo sejma »Alpe - Adria» prevzeli Gospodarski zbornici iz Drastični gospodarski ukrepi argentinske vlade Argentinska vlada, ki ji predseduje Arturo Illia, je odredila, da morajo izvozniki v petih dneh potem, ko je bilo blago vkrcano, prodati devize. Tuje valute, ki si jih poslovni ljudje pridobijo od pomorskih prevoznin, predstavništva in zavarovanja je treba prodati v 30 dneh potem, ko je bil denar izkup-ljen. Pošiljke iz tujine, ki predstavljajo vračanje kapitala v domovino, so še vedno proste, a-ko znašajo manj kakor 5 milijonov pezov. Poslovne kroge in potnike je presenetila omejitev iznosa valut. Potniki ne smejo iznesti več kakor 100 dolarjev, ako potujejo po Ameriki; na potovanjih v čezmorske dežele pa smejo vzeti s seboj največ 800 dolarjev. Proti temu so protestirale stanovske organizacije poslovnih ljudi. Ljubljane in Zagreba. V okviru sejma «Alpe-Adria» bo tudi kolektivna razstavd mesta Parma. V petek 8. maja ob 11. uri bo na Gospodarski zbornici v Kopru posvetovanje zastopstev videmske, goriške, tržaške in ljubljanske zbornice o novih momentih, ki jih prinašajo ravnokar v Beogradu podpisani dodatni protokoli o obmejni izmenjavi blaga in o tehnični izvedbi sejma «Alpe-Adria*. Značilno za razstave na sejmih «Alpe-Adria» je to, da prevladujejo v veliki večini med avstrijskimi in italijanskimi razstavljavci trgovska podjetja, medtem ko pa so med Jugoslovani v večini proizvajalna podjetja. Med tržaškimi razstavljavci so npr. Vatta, Nigra, S. Tamaro, Jugo-fungo, Clessidra, Impex, Trans-Trieste, Aut-import, In-tercom, ki vključuje tudi tri milanska podjetja in druga, z Goriškega je «Sulko> in še dve drugi, iz Furlanije Tellini, Do-natex, Cronatto in druga. Pri vseh italijanskih trgovinskih podjetjih prevladuje tekstilno in tehnično blago, pri Avstrijcih pa je še večja izbira najraz-novrstnejšega potrošnega blaga. Sicer pa je glavna značilnost tega sejma predvsem prodaja najrazličnejšega potrošnega blaga za najširše kroge in nekaj opreme zlasti za gostinske obrate. Kakor vidite gre na svetovnem velesejmu v New Yorku brez parad. C grl ga je predsednik Johnson v prisotnosti treh bivših predsednikov Hoverja, Trumana in Eisenhowerja. Odprt ostane do 22. oktobra 1965. Johnson je v svojem nagovoru ugotovil, da se mir po svetu utrjuje. V Ameriki je treba ustvariti takšno blaginjo, da ne bo več revežev. Koliko je sejem stal, nam pove že dejstvo, da so samo za graditev ameriškega zveznega paviljona potrošili 24 milijonov dolarjev (15 milijard 500 milijonov lir). Pristaši priznanja plemenske enakopravnosti so na sejmu uprizorili velike demonstracije, da bi opozorili ameriško javnost na to vprašanje. Kaj prinaša «Kennedyjeva runda» Presamozavestno nastopanje EGS - Francija se ne navdušuje V ponedeljek se je v Ženevi začelo izredno važno zasedanje Splošnega sporazuma o carinah in trgovini — GATT, na katero so se države pripravljale dobro leto. Temu zasedanju pripisujejo izreden pomen, ker njegov program istovetijo s tako imenovano Kennedyjevo rundo ter mu dali tudi v glavnem isto vsebino, to je znižanje carin za 50 odsto. Kennedy je postavil osnovo svoji veliki zamisli, da bi ž znižanjem carin priporno gli k razmahu mednarodne trgovine, z znanim zakonom «Tra-de Expansion Act». Zakon predvideva znižanje carin industrijskemu blagu kar za 50 odsto; seveda so Američani temu zakonu, ki je pravzaprav samo o k vime narave, postavili določene omejitve. Ameriški program je izdelala carinska komisija, ki je omejila obseg blaga, to je industrijskih proizvodov, ki bodo lahko deležni carinskega znižanja. Sicer niso prišli odposlanci posameznih držav na konferenco v Ženevi že z izdelanimi programi na podlagi morebitnih predhodnih sporazumov. Bile so določene samo osnovne točke programa. O ČEM SE BODO POGAJALI Kakor rečeno, naj bi na zasedanju dosegli 50-odstotno znižanje carin. To naj bi bila osnova konference. Od tega splošnega pravila pa bodo dopustne, kakor vedno, določene izjeme. Tako bo treba v določenih primerih posebej obravnavati ter se sporazumeti glede višine znižanja carin. V nekaterih primerih bodo predstavniki držav lahko zahtevali izjemne carinske tarife, kadar bi znašala visoka tarifa dvakrat več kakor nizka. Obravnavanje tako imenovane disparitete bodo lahko zahtevali, ako je dežela z visoko carinsko tarifo ena izmed »ključnih)) držav, ki prisostvujejo pogajanjem, in sicer Združene a-meriške države, Velika Britanija in 6 držav Evropske gospodarske skupnosti. Kadar bo nastopil primer disparitete, ne bo treba državi z nizko carinsko tarifo znižati carine za vseh 50 odsto. Kakor rečeno, je bil glede teh osnovnih točk programa ženevskega zasedanja že dosežen sporazum med pogajanji pred konferenco. Po zadnjem zasedanju GATT je bilo med Združenimi ameriškimi državami in Evropsko gospodarsko skupnostjo mnogo prerekanja pa tudi tihega dogovarjanja, da bi se sporazumeli vsaj v načelu glede znižanja tarif ter prišli na konferenco v Ženevo že pripravljeni; vendar ni bilo mogoče doseči v tem pogledu nikakš-nega sporazuma. PRESAMOZA VESTEN NASTOP EGS Londonski »The Times« ugotavlja, da je prepad med Evropsko gospodarsko skupnostjo z ene strani ter Združenimi a-meriškimi državami, Britanijo in drugimi državami EFTA (Evropskega združenja za svobodno izmenjavo) z druge globok prepad. Pogajanja so bila dolga in podrobna glede raznih tehničnih postopkov, namesto da bi se bili sporazumeli zo praktično formulo. Doseženi sporazumi lahko zanimajo ljudi ki se bavijo s statistikami, ne pa ministrov, ki hočejo nekaj narediti. Omenjeni list priznava, da ni lahko nastopati v imenu šestih držav, kakor morajo predstavniki Evropske gospodarske skupnosti, v tako kompliciranih zadevah. Kljub temu pa je treba ugotoviti, da se ni mogoče pogajati o predlogih, ki jih postavlja Evropsko skupno tržišče. Glede carin na industrijske izdelke je bilo toliko razpravljanja, da se da to vprašanje laže razumeti; razprave o kmetijskih pridelkih pa niso pokazale skoraj nikakšnega napredka. Ne motijo toliko praktične težave, čeprav so te velike, pač pa samozavesten nastop Evropskega skupnega tržišča ter slepo prepričanje, da ti ljudje lahko vedno najdejo pravi. odgovor na vsa vprašanja. Gledišče Velike Britanije je povsem jasno. Britanci pričakujejo, da jim bodo pogajanja ustvarila nove možnosti za razširjenje zunanje trgovine in da bodo hkrati ugodno vplivala na domače gospodarstvo* EGS naj jasno pove, kaj hoče. Zahod, na. Nemčija ima v rokah ključ. Erhard in zunanji minister Schroeder sta" se zavarovala z izjavo, da Nemčija ne bo kriva, ako se bodo stvari razvile neugodno. V Ženevi naj pokažeta z delom, kaj hočeta. EGS naj ne dela težav in naj se pokaže bolj prožno. Ravnanje Francije vzbuja dvome-in nezaupanje. Francija ni pokazala nikakšnega navdušenja za »Ken nedyjevo rundo«. Verjetno je, da niti de Gaullovi ministri ne vedo jasno, kaj hočejo. Tragično bi bilo, ko bi se <’jša i, v ta namen bo storil vse. Nemce pa je Johnson razburil s svojimi izjavam’, ki jih je dal predstavniku tedenske revije «Quick» v Muenchnu. V svojih odgovorih je Johnson naglasil, da je pristaš, zedinjenja obeh Vzhodne in Zahodne Nemčije, vendar naj bi se Zahodna Nemčija ne pogajala z vzhodnonemško vlado, temveč z Ameriko in Sovjetsko zvezo. Dejal je tudi, da povsem razume, da Rusi ne zaupajo Nemcem. Zato je svetoval zveznemu kanclerju Erhardu, «naj vse poskusi, da bi prišlo do boUših odnosov z Rusi in da bi predvsem razblinil sovjetske skrbi.» Kaj želi predsednik Johnson? se sprašuje Frankfurter Allgemeine Zeitung. Ali naj odtegne svojo pomoč Atlantski zvezi, ali naj prične zopet izvažati naftovodne jeklene cevi v Sovjetsko zvezo in opusti svojo politiko glede vojaškega nadzorstva ob železni zavesi. UGODEN ODMEV V VARŠAVI Iz Varšave poročajo, da je Johnsonov nasvet kanclerju Erhardu, naj menja politiko nasproti Sovjetski zvezi m naj si prizadeva, da bi se odnosi z njo zboljšali, ugodno odjeknil v poljski javnosti. Prof. Erhard ni sledil nasvetu svojega mogočnega zaveznika, piše »Tribuna ludu» Poljaki še msc pozabili njegovega govora, v katerem je izjavil, da se Nemčija ne more odpovedati vzhodnim ozemljem. Njegova izjava ni presenetila samo delavske stranke, temveč tudi široke delavske ljudske plasti ne glede na politično u-smeritev. Tako poroča neki nemški list iz Varšave, da je neki vodič, ki je razkazoval tujim turistom mesto, kjer je stalo koncentracijsko taborišče Treblinka in kjer sc Poljaki Dostavili spomenik, omenil strahovito trpljenje Poljakov v taborišču; ob tej priložnosti je navedel tudi nekatera , mesta iz omenjenega govora prof. Er-harda. ŠHSBIH IfPliSBi narja ter prej zboljšati gospodar-; dele Italije katerih obnovo finan- fini[nciranje izvoza bo v sed*, ski položaj. Izvedba omenjenih re-1 čira Cassa del Mezzogiomo^ Treba j proračunski dobi na razpo-form bi utegnila posiabšati finanč- jy* »£ g’30 milijard in po 10 ^li- centracijo industrije v Piemontu in jard v naslednjih dveh prora-Lombardiji. Njegov nadaljnji načrt čunskih dobah. Banke 0 je zvišati plače kmečkim delavcem1 pooblaščene, da svojim klien-na 80 odsto plač, ki jih prejemajo j tom podelijo predujme v valuti industrijski delavci in ne ostati pri j za izvoz, in sicer z dospelost.,o 50 odsto. ter modernizirati kmetij- j.2, mesecev (do sedaj samo 30 sivo. Giolitti predseduje medmini- dni). Poleg tega bo država odo-strskemu odboru za obnovo. Toda, brila Zavodu za zunanjo trgovu za izvajanje Giolittijevih načrtov je j no (Istituto Commercio Este-potreben denar, a resor zakladne- r°) dotacijo še 1 mitijardO lir, ga ministrstva vodi krščanski de- da bi lahko bolj razvil prOpa-mokrat Emilio Colombo. Ta mora odobriti izvajanje Giolittijevih načrtov. V resnici tako Colombo nadzira vladno kreditno politiko. Tako so uvedli dvojno nadzorstvo nad gospodarsko politiko — Giolittije-vo in Colombovo. Dopisnik meni, n ja, da stanejo dežele državo mno- da je prav v tem nadzorstvu go-go denarja, in to več, kakor so spodarske politike izvor stalnega Prof. Alfred Zauberman, pro-1 drugih proizvodov iz nekomuni-fesor za sovjetsko gospodarstvo j stičnih držav porabila čez pol na visoki gospodarski šoli v milijarde dolarjev zlata. Zlate Londonu, je v reviji »The VVorld j rezerve zahodnega sveta so se Today» objavil članek o odno- i dvignile s sovjetskim zlatom za sih med Sovjetsko zvezo in čla-' 850 milijonov dolarjev. V' penicami Sveta za vzajemno go-1 vem tromesečju leta 1954 so snodarsko nornoč, ter o bodočem razvoju sovjetske zunanje trgovinske pullln-d. Lani je sovjetska podpora nerazvitim državam upadla ter dosegla 400 milijonov dolarjev, kar predstavlja 0,5 odsto pomoči, ki so jo dale zahodne države. Sovjetska vlada se je prepričala, da ne donaša pomoč nerazvitim državam ne gospodarskega ne političnega učinka, ki ga je pričakovala. Tudi sovjetski krediti državam Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč upadajo. Edino Bolgarija prejema večje sovjetske kredite. Sama Sovjetska zveza nabavlja v Srednji Evropi vedno več industrijske opreme. Državam z naprednim gospodarstvom ponuja Sovjetska zveza za dobavo opreme in končnih izdelkov svoje surovine. Sovjetska zveza o ju surovine. Sovjetski izvoz strojev in opreme zdaj povprečno na leto čez eno ^;li-jardo dolarjev, toda k,'T9t.j. uvaža Sovjetska zveza 2-krat več opreme in strojev. Verjetno je, da se bo sovjetska trgovina z zahodnimi državami še bolj razvila. Sovjetska zveza nabavlja čedalje več blaga na komercialne kredite. Dillon postavlja meje trgovini s Sovjetsko zvezo Ameriški finančni minister Douglas Dillon je izjavil, da je ZSSR do 6. aprila plačala z zlatom 85 milijonov dolarjev; vrednost vsega žita, ki ga dobavlja Amerika Rusiji, znaša 125 milijonov dolarjev. Sovjetska zveza je za poravnavo uvoza žita in 775 let avtonomije Hamburga Inflacija bolezen, ne zdravilo Hamburg, aprila - Mesto Hamburg praznuje letos 775-letnico ustanovitve svojega pristanišča. V Neuburgu je namreč 7. majaj 1189 cesar Friderik Rdečebradec izdal dokument, s katerim je zajamčil svobodno plovbo brez carinskih omejitev po reki Labi in obenem prepovedal vsem plemičem, da bi dali zidati gradove v pasu treh kilometrov okoli mesta Hamburg. Omenjene carinske olajšave so se v raznih oblikah ohranile v teku stoletij vse do danes; saj mesto uživa ugodnosti proste carinske cone. Hamburžani praznujejo vsako leto to obletnico s svojim »Uebersee-Tag« »prekomorski festival), ki bo letos še posebno svečan. Seveda današnje hamburško pristanišče nima več nič skupnega s tistim, kar je bilo pred 500 ali več leti, ko so na obalah reke Labe sklepali kupčijske pogodbe hanseatski trgovci; ostala pa so Imena nekaterih starih pristaniških okrajev, kot Rei-herstieg, Kuhwerder Hafen, Wal-tershof in Koehebrand. Tem imenom so se s časom pridružila nova, kakor Indien Hafen, Kaiser Wilhelm Hafen, Vulkan Hafen itd. Vsi ti pristaniški okraji so obkroženi s 4-metrsko Ograjo, ki pelje okoli vse svobodne cone pristanišča; ograja meri okrog 40 kilometrov in je kar strogo zastražena. Pristanišče ima danes 269 kilometrov pomolov za vkrcavanje in izkrcavanje, približno tisoč žerjavov in 68 velikih skladišč, od katerih je 13 opremljenih s posebnimi napravami za uskla-diščenje sadja in drugega kvar-Ijivega blaga. Vsak dan pripluje v pristanišče nad 150 večjih in manjših ladij. Mesečne proge vzdržuje okrog 255 plovnih družb s 1100 pristanišči iz vseh krajev sveta. Ob koncu vojne je imela pri’ staniška uprava precej preglavic, ker je bilo treba odstraniti okrog 3000 potopljenih ladij; veliki tankerji za prevoz olja, premoga in žita plovejo namreč po Labi v notranjost do 100 kilometrov. Reka Laba ima povprečno globino 12 metrov, a za vsako nadaljnjo poglobitev dna so potrebne velike vsote denarja. Že normalno vzdrževanje pristanišča zahteva izredno letno investicijo 60 milijonov mark. Ob priliki proslav 775-letnice pristanišča 00 mesto proslavilo tudi nov rekord, ki ga je doseglo lani, ko je bilo v Hamburgu vkrcanega in ,izkrcanega blaga za 33 milijonov ton. M. BAN Brazilski finančni minister O- [ bi zopet udaril iste ljudi. Novi tavio Bulhoes, ki je po svojih1 brazilski voditelji so nrrii do gospodarskih nazorih konservativec in pristaš gospodarskega liberalizma ter je bil svoj čas brazilski poslanik v Združenih ameriških državah, sestavlja program za pobijanje inflacije. Tako namerava ukiniti držav- spoznanja, da zdravljenje ne sme biti hujše kakor sama bolezen. Napravili so sicer prve korake, ki nekaj obetajo, toda ti ne bodo zadosto ^k Treba je bilo celo uvesti novo valuto ter se otresti razkričanega bru- no podporo na žito in petrolej 1 eejra. Važno je, da končno Bra- ter deloma preklicati poviške plač oficirjem in vojski sploh. Državne dohodke namerava zvišati z davčno preosnovo. New York Times pripominja, da bi bilo nerealistično misliti, da se Brazilija lahko otrese inflacije z lastno silo. Boj pron inflaciji v Braziliji ni možen brez pomoči od zunaj. Inflacija se je pregloboko ukoreninila. Doslej so premnogi gledali na inflacijo kot na rešitev iz kri-zeč ne pa kot na bolezen. Inflacije ni rešila gospodarskih problemov, temveč je samo minirala socialno preosnovo. Brazilci nikakor niso pripravljeni, zilija nekaj ukrene proti inflaciji. Tuji upniki čakajo in bi radi videli ukrepe, šele nato c-o pripravljeni pomagati. Pred nekaj meseci so pokazali voljo, da pomagajo, čeprav je Brazilija zabredla v inflacijsko mrzlico. Še bolj bodo pripravljeni pomagati Braziliji njeni zunanji zavetniki danes, ko noj de za to, da Brazilija pogasi inflacijsko mrzlico. Pripravljeni so dati — pri tem misli list gotovo na Ameriko — veliko finančno pomoč. ŠEST AMERIŠKIH TRGOVINSKIH CENTROV Ameriško ministrstvo za trgo- da bi sledili deflacionistični po- vino bo odprlo tudi v Stock-litiki. Odločni ukrepi v tem holmu propagandno trgovinsko smislu bi izvali socialne nemi središče »U.Š. Trade Center«, re in nove gospodarske težave ■ kakršna že obstajajo v Milanu, Inflacijska bolezen je prizadela Londonu, Frankfurtu, B~ - *- i najhuje neorganizirane revne in Tokiu. Ta sredica imajo nameščene, kmete in srednji stan men pospeševati stike med ame-Nenaden povratek k disciplini1 riškimi in tujimi trgovci. ameriške banke prodale emisijskim bankam drugih držav za 59 milijonov dolarjev zlata, leta 1963 v istem času za 96 milijonov dolarjev. ZDA morajo prodati svoje zlato po določeni ceni, ako zahtevajo druge države. Ta obveza pripomore k vzdrževanju vrednosti dolarja Dillon ne verjame, da se bo dala trgovina s Sovjetsko zvezo posebno razviti, ker bi Rusi radi izvažali blago, ki ga Američani že imajo, kakor cin, les, premog in petrolej. Hkrati zahtevajo kredite, ki jih Američani ne marajo dati. Prva država, ki je pripravljena dobavljati Sovjetski zvezi blago na dolgoročne kredite je Velika Britanija. Če bo Velika Britanija takšne kredite v resnici tudi podelila, bodo to storile tudi druge države. ZSSR bo zgradila jeklarno v Indiji Pariški »Le Monde« poroča iz Novega Delhija, da je Sovjetska zveza dosegla v Indiji nov političen uspeh, ker je prevzela graditev velikega metalurškega železarskega kombinata v Bokani. Prvotno bi morali Američani prevzeti in deloma financirati to delo. Zdaj je v parlamentu predstavnik vlade sporočil, da je indijska vlada sprejela sovjetsko ponudbo. Vse podrobnosti še niso bile določene. V kratkem prispejo v Indijo sovjetski strokovnjaki, ki bodo proučili graditev podrobno. Sovjetska pomoč bo slonela na istih pogojih, kakor so Sovjeti podprli graditev jeklarn v Bhi-laju. Sovjetska vlada bo za sedaj financirala prvo fazo graditve, ki predvideva letno proizvodnjo jekla 1,5 milijona ton. Gradili pa bodo tovarno tako, da bodo pozneje zmogljivost lahko dvignili na 4 milijone ton. Svoj čas je Kennedyjeva uprava bila pripravljena zgraditi vzorno elektrarno v Bokaru, ki bi stala 1,5 milijarde dolarjev. A-merika bi sama dovolila kredit 500 milijonov dolarjev v tuji valuti, toda Kongres je Ken-nedyjev načrt odbil. Ker so že Angleži zgradili jeklarno v Dur-gapuru in Rusi v Bhilaju in Nemci v Rourkeli, so Indijci pričakovali, da bodo jeklarno v Bokaru zgradili Američani. A-meričani so sicer Indiji posodili več denarja kakor ostale tuje države. Argentinska odškodnina nemškim kulturnim društvom Argentinska vlada je tik pred prihodom zahodn,'meniškega predsednika Lueokeja sklenila izplačati odškodnino sedemnajstim nemškim društvom in šolam, kakor tud; sedmim nemškim podjetjem, katerih i-metje je bilo pred dvajsetimi leti zaplenjeno; tedaj ko je Argentina napoveda.a vojno Nemčiji Odškodnina L>c znašala okoli 630 milijonov pezov, to je 2 milijardi 808 milijonov lir. gando za izvoz italijanskega blaga. Italijanski izvoz se je v prvih dveh mesecih povečal za 16,6 odsto ter dosegel 542,4 milijarde lir; uvoz se je povišal za 9 odsto in dosegel 882,1 milijarde lir. Primanjkljaj v zunanji trgovinski bilanci je znašal torej 339,7 milijarde lir. Rimska vlada bo financirala v prvi vrsti produktivne industrijske obrate, pa tudi kmetijske. Dovolila bo nove kredite za dograditev jeklarskega kombinata v Tarantu ter povečanje kombinata ENI v Geli na Siciliji; nadalje za metalurško industrijo na Sardiniji in tudi v Furlaniji. Povečan bo sklad za podeljevanje kmetijskih kreditov. Ministrstvo državnega zaklada bo dalo na razpolago 70 milijard lir za povrnitev davkov izvoznikom, ker je to izplačevanje zaostalo. #H6 noe Ne mravlje, ne muhe! Slavni naravoslovec Fabre je s takim navdušenjem opisoval življenje nekaterih žuželk, da ni dvomil jih staviti v zgled človeški družbi. Zavzemal se je predvsem za mravlje, čebele in za neke vrste gosenic. To so živali, ki se za skupnost do skrajnosti žrtvujejo, sebe pa popolnoma puščajo v ne-mar, saj niti lastne družine nimajo. Pozneje pa prizna, da so te živali silno neumne. Opisuje npr. neke gosenice, ki se rade, ena za drugo, uvrščajo v procesije. Prva služi za nenadomestljivega vodiča. Uspelo pa je učenjaku, da je prvo prevaral in jo zapeljal, da se je v krogu povrnila na že prehojeno pot. Kaj se je zgodilo? Truma gosenic je dolge ure kolobarila po isti poti in nikamor prišla. Prav tako so do smešnosti slepe v uboganju mravlje in čebele. Maeterlinck, drugi slavni u-čenjak pa je ves navdušen za muhe. To ti je svobodna in brihtna žival! Ona živi in uživa «svoje» življenje. Neodvisna je, pa si pomaga iz vsake zagate. Učenjak ne dvomi, da bi človek bil bolj srečen, če bi znal muho bolje posnemati. Sicer pa prizna, da se muha za druge ne meni. Razumemo oba učenjaka in vemo, da sta vsak po svoje pravilno mislila. Le podčrtati bi morala, da ne smemo biti ne mravlje ne muhe. Ali bolje: posnemajmo po pameti eno in drugo. Naj bo naš prispevek skupnemu blagru zavesten m ne slep, naj izhaja iz prepričanja in ne iz vdanosti. Sebe pa ne zanemarjajmo, zlasti glejmo, da svoje osebnosti ne utopimo v brezizrazni množici. Mi—Ri—c Zensko ki prisega, da ni bila nikdar poljubljena, boš težko grajal zaradi njenega priseganja. Optimist: Moški, ki poroči svojo tajnico in misli, da ji bo lahko še nadalje diktiral. Obraz lepe ženske je zelo kompliciran del stroja, za katerega se potroši mnogo časa in denarja. Skladatelj je danes mnogo bolj možakar, kakor so bili romantiki. Malo verjetno je, da pojde svojo pot, prav tako malo verjetno, da bo imel dolge lase, kakor malo verjetno — upam — da bo stradal na podstrešju. (Beniamin Britten) Petek, 8. maja 1964 HfBQ: POPUŠČANJE NAPETOSTI NA JUŽNEM TIROLSKEM. Dopisnik švicarskega lista Neue Zuercher Zeitung poroča iz Rima, da je napetost na Južnem Tirolskem v zadnjem času popustila. K temu je pripomogla objava zaključkov komisije devetnajstih, pa tudi preokret v avstrijski zunanji politiki, do katerega je prišlo po nastopu nove vlade. Ta je dala zapreti znana pristaša oborožene borbe Klotza in Amplatza. (Ta je bil medtem izpuščen. Ključ do pomiritve je pravzaprav v Innsbrucku. V okolici Innsbrucka so italijanski časnikarji odkrili vež-bališča za oboroženo vstajo na Južnem Tirolskem. Vodja južnih Tirolcev Maniago, ki po svoji bistrini presega vse voditelje, je sicer pristaš ostre politike proti Italiji, vendar utegne biti pripravljen tudi na kompromis. V Rimu ne zaupajo južnotirol-Bkim voditeljem. JOHNSONOV ODPOSLANEC BO POSREDOVAL ZA CIPER. Predsednik Johnson je svojemu prijatelju Fulbrightu, predsedniku senatnega odbora za zunanje zadeve, ki je bil namenjen v Kopenhagen in Haag, zaupal nalogo, naj posreduje v Atenah in Ankari v zadevi Cipra. Pred odhodom iz Washingtona se je Fulbright sestal z zunanjim ministrom Ruskom. Fulbright, ki je stopil v ospredje s svojim znamenitim govorom, v katerem je zahteval, da mora ameriška zunanja politika postati bolj prožna in realistična, je po najnovejših vesteh pri tem ravnal sporazumno z Johnsonom. VEČ VOJSK NA CIPRU. Odločno posredovanje glavnega tajnika OZN U Tanta je doseglo svoj uspeh. Borba med turškimi «upomiki» in ciprsko vojsko, v kateri so zdaj sami Grki, pod goro St. Hilarion, ki obvlada cesto med Nikozijo in Keremjo, je prenehala, čeprav so v samostanu še vedno turške čete. Ciprske oblasti imajo Turke za upornike. Ciprska (grška) vojska šteje 30.000 do 40.000 mož. Preden so Grki pričeli z bojem proti Turkom, so pojačili še policijo in orožni-štvo za 2000 mož. V dveh vojaških oporiščih je nameščenih 10.000 angleških vojakov, čete Združenih narodov štejejo 6800 mož, med temi je 2900 Britancev, ostali so iz Kanade, švedske, Finske in Irske. Danci bodo odposlali 1000 svojih vojakov; Avstrijci in Danci so še ponudili civilno policijo. ZA NEODVISNOST MALTE. Voditelj nacionalistov na Malti dr. Borge Olivier, ki je predsednik sedanje vlade, je sestavil načrt o bodoči, ustavni ureditvi Malte ter razpisal ljudsko glasovanje. To je trajalo tri dni, rezultati pa še niso znani. Olivier zahteva popolno neodvisnost in ohranitev priviligirane-ga položaja katoliške cerkve na Malti; vendar bi Malta ostala v sklopu Britanske skupnosti. _ FRANCIJA SE UMIKA IZ NATO: Glede postopnega umikanja Francije iz Atlantske zveze je francoski vojaški bilten objavil naslednje pojasnilo- Francoska vlada že lam sklenila umakniti svoje pomorske sile iz Atlantske zveze, kakor je to storila poprei glede svoje mornarice na Sredozemlju. Zato je bilo treba spremeniti tudi francosko udeležbo v poveljstvih NATO. Zdaj je popolnoma ločena francoska odgovornost od odgovornosti NA TO v pomorstvu. Odslej ni vec nobeno pomorsko francosko poveljstvo podrejeno poveljstvu NATO. Verjetno bodo kot posledica sledila tudi spremembe glede francoskega predstavništva v pomorskem glavnem štabu NATO. čeprav je Francija umaknila svoje pomorske sile iz NATO, bo še vedno sodelovala z državami NATO pri obrambi »svobodnega sveta«. V tem pogledu bodo sklenjeni posebni sporazumi. MLAČNOST V FRANCOSKEM PARLAMENTU. Nekateri francoski listi, med njimi tudi «Le Figaro«, se pritožujejo, da ni v poročilu zunanjega ministra Couva de Murvilla sledila ustrezna razprava, čeprav gre za tako važna vpra-mja. Pričakovali so, da se bo k besedi oglasilo več predstavnikov opozicije, med njimi tudi bodoči kandidat za predsedniško mesto Deferre. NASER OČITA SIRCEM FAŠIZEM. Predsednik Naser je v svojem prvomajskem govoru napadel politiko sirske vlade. Nedavno je predsednik sirske vlade trdil, da je notranja in go-spodarsko-socialna politika sirske vlade podobna notranji politiki Egipta. Naser je to trditev odločno zanikal in se norčeval iz takšne »demokratične« politike, češ da diši po fašizmu. Po poročilih iz Pariza je velika šibkost sedanje sirske vlade, ki je vlada pristašev nekakšne socialistične stranke baasistov, v tem, da nima za seboj delavskega proletariata, ki bi jo podpiral pri izvajanju socialnih pre-osnov. Vlada je podržavila banke in izvedla kmetijsko reformo, toda pri tem je močno zadela zasebno gospodarstvo, ki predstavlja 70 odsto gospodarskega življenja in daje 65 odsto narodnega dohodka. Paleg tega je Sirija v hudih sporih ne samo z Združeno arabsko republiko, temveč tudi z Irakom in Jordanijo. AMERIŠKA LADJA POTOPLJENA. V Saj gonu v Južnem Vietnamu so uporniki minirali ameriško 15.000-tonsko ladjo, ki je pripeljala letala za južnoviet-namsko vojsko. Poprej je bila v službi kot nosilka letal. Ladja se je takoj potopila, a smrtnih žrtev ni bilo. MEDNARODNA TRGOVINA Tržaška udeležba na graškem sejmu Tudi na letošnjem spomladanskem velesejmu v Gradcu (Grazer Sued-Ostmesse) je bil Trst zastopan s propagandnim paviljonom, ki ga je uredil Odbor za enotno propagando (Co-mitato propaganda unitaria Tri-este), da bi Avstrijce zainteresiral za tržaško gospodarstvo pa tudi za turistične privlačnosti. Paviljon sejma si je ogledal tudi predsednik avstrijske republike dr. Schaerf, katerega je sprejel dr. R. Caidassi, predsednik tržaške trgovinske zbornice. V tržaški delegaciji so bili še kap. Adami v imenu Združenja pomorskih agentov, dr. Clai kot predstavnik skladišč, dr. Gropaiz za Združenje tržaških špediterjev, g. Cogoy za Tržaški center za gospodarski razvoj, dr. Martinolli za Združanje julijskih brodarjev in dr. Miliani za Združenje linijskih brodarjev. Dr. Schaerf se je pohvalno izrazil o organizaciji paviljona. Deželni glavar dr. Krainer in predsednik sejma dr. Roth sta tržaški delegaciji priredila kosilo. Bogat spored padovanskega sejma Letošnji 42. padovanski vzorčni sejem bo trajal od 1. do 14. junija. Na 110.000 kvadratnih metrih sejemskega prostora bo razstavljalo približno 2500 raz-stavljalcev. Na sejmu bodo zastopane vse gospodarske panoge, in sicer: gradbeništvo, mehanika, poljedelstvo in živinoreja, poljedelski stroji, semena in krma, pohištvo, šport, pomorstvo, gospodinski stroji, ventilacijske in ogrevalne naprave, stroji za urade, moda, radio in televizija, igrače itd. V okviru tega sejma bodo tudi posebni dnevi posvečeni raznim kongresom in konferencam. Tako bo 2., 3. in 4. junija 13. državni kongres hlada, 5., 6. junija bo 4. kongres ogrevanja in ventilacije, 6. junija Dan o študiji montažnih hišic, m drugi dnevi posvečeni jestvi-narjem, sladoledarjem, hotelirjem itd. Med posebnimi razstavami naj omenimo razstavo državnih železnic, razstavo montažne hišice, navtično razstavo in razstavo obrti. CENE NA DEBELO V MILANU Milanska trgovinska zbornica je objavila poročilo o tržnih cenah na debelo v Milanu. Indeks teh je v drugem tednu meseca aprila nazadoval za 0,01 odsto, znižal se je od 6444,4 na 6443,5. Cene so nazadovale živalskim živilom. industrijskim in kemičnim proizvodom; napredovale so rastlinskim živilom, rudam, kovinam, nekaterim rastlinskim proizvodom in tekstilom. Gradbeni mate- rial je ohranil prejšnje cene. Med živalskimi živili so se pocenili prašiči, kure, sir gorgonzola, jajca, slanina in tuna v olju; med industrijskimi proizvodi papir; med kemičnimi surova celuloza. Podražili pa so se med rastlinskimi proizvodi oglje, med rudami in kovinami antimon, baker in medenina, med rastlinskimi živili krompir, ječmen, kava in semensko olje. TRGOVINSKO SREDIŠČE GATT. Dne 1. maja je pričelo v Ženevi poslovati trgovinsko središče Splošnega sporazuma o trgovini in carinah (GATT), ki naj bi dajalo zaželena obvestila trgovinske in carinske narave. Pospeševalo naj bi stike med izvozniki in uvozniki. Izdajalo bo tudi dvomesečni bilten z novicami o mednarodni trgovini. Sklepajo se že nove pogodbe za drva Takoj ko se je končala letošnja sezona za prodajo drv — zima se je pravzaprav močno zavlekla — so pričeli uvozniki že sklepati pogodbe za nabavo drv za prihodnjo zimo. Najmočnejši dobavitelj drv tržaškemu in goriškemu trgu pa tudi vzhodnim predelom Gornje Italije je Jugoslavija. Zaradi ugodne konjunkture — drv je namreč sploh primanjkovalo v Trstu in drugod — se minulo zimo sploh ni čutila konkurenca romunskih drv pa tudi ne češkoslovaških. Romuni dobavljajo navadno bukovino, iz češkoslovaške pa so lani dobavljali tudi hrastova drva. Potrošnikom je predobro znano, kako visoko ceno so preteklo zimo dosegla drva. V začetku jeseni se je cena na drobno sukala okoli 1500-1600 lir za stot (za cepljena drva dobavljena na dom), kmalu pa se je dvignila kar na 1800-2000 lir ter se do konca zime ohranila na ravni 1700-1800 lir. Kljub naraščajoči konkurenci drugih vrst goriva, kakor posebno nafte, smo torej ostali pri tako visoki ceni. Danes še ni mogoče reči, kako bo s cenami v novi sezoni. že ob drugi priložnosti smo omenili, da so se slovenski grosisti pravzaprav umaknili s tega uvoznega sektorja; le znano podjetje, ki se bavi z uvozom lesa, «Trans-Trieste» je v trenutku, ko je bil položaj v Trstu najbolj kritičen, uvozilo precejšnjo količino jugoslovanskih drv, in sicer iz Bosne ter tako olajšalo položaj. Med drugimi uvozniki naj omenimo podjetja «Car-bonafta«, Sferco in Massimi. Tržaška podjetja navadno ne uvažajo drv samo za tržaški trg, temveč tudi za Gornjo Italijo. Zdi se, da so letos marsikateri uvozniki iz Gornje Italije prehiteli tržaške ter pričeli sklepati pogodbe z jugoslovanskimi izvoznimi podjetji na svojo roko. SKRČEN ODLIV ZLATA IZ A-MERIKE. Valutne rezerve so se v Združenih ameriških državah lani skrčile za 378 milijonov dolarjev, medtem ko so v letu 1962 upadle za 1533 milijonov. Američani vidijo v tem uspeh. Zlate rezerve so nazadovale za 461 milijonov dolarjev (leta poprej za 890 milijonov dolarjev). To je bil najmanjši odliv zlata po letu 1957. V tem vidijo stro-konjaki naraščajoče zaupanje v dolar. ANGLEŠKI LIST ZAHTEVA RE VALUTACI JO ZAHOD-NONEMŠKE MARKE. Financial Times je mnenja, da je nastopil čas, ko bi bilo treba ponovno revalutirati nemško marko. Pravila mednarodnega denarnega sklada predvidevajo postopek za določitev novega tečaja valut, ko gre za to, da se napetost v mednarodnih plačilnih bilancah zmanjša. Neumno je ravnati tako, kakor se vede Nemčija. Prebitek ~ —’--J živahnejša trgovina med lTAiuo in poljsko | Tovarna «Lesonit» po obnovi Poljska izvaža tudi industrijske proizvode Zunanja trgovina med Italijo in Poljsko se razvija čedalje bolj iz leta v leto. V smislu blagovnih list, ki so bile odobrene na zadnjem sestanku mešanega odbora konec januarja, se bo izmenjava letos povečala za 18 odsto. V sedmih letih se je trgovina med obema državama pomnožila kar 7-krat. Na jesen bodo pogajanja za obnovo o-kvirne trgovinske pogodbe za 5 let. Zanimivo je, da se od leta do leta dviga tudi industrijska izmenjava. Meseca marca j'e obiskalo Poljsko odposlanstvo italijanskih industrij cev, ki ga je vodil minister G. Bo. Februarja je obiskal Rim poljski minister za zunanjo trgovino Witold Trampczynski. Med obiskom odposlanstva italijanske indu-zahodno-1 strije so razpravljali o možno- liji zlasti stroje in opremo za kemično, metalurško, živilsko, tekstilno industrijo, za črpalke in kompresorje, za orodne stroje, motorje, ladje itd. Poljaki bi radi uvozili še več opreme, toda italijanska industrija jih ni mogla vselej zadovoljiti. Polizdelki in surovine predstavljajo 35 odsto italijanskega izvoza na Poljsko; med temi izdelki so pločevina, kemični proizvodi in umetna vlakna. Italijanski kmetijski izdelki predstavljajo 15 odsto italijanskega izvoza, predvsem gre za limone in riž, lani tudi 50.000 ton žita. Italija izvaža še tkanine, konfekcijo, farmacevtske izdelke itd. Tudi v Jugoslaviji je proiz-1 zadnjem mestu, na predzadnjem i -i j a • ! -r___-i ::: orn^rin nemški plačilni bilanci je danes tako visok, da zahteva iste ukrepe kakor leta 1961,. ko je bila marka revalutirana. Taksa na reklamne napise V številnih občinah v Italiji so se pristojni organi pritožili, da trgovska in nekatera druga podjetja ne plačujejo davka na reklamne lepake in druge reklamne napise, kakor to zahteva zadevni pravilnik. Slednji se glasi takole: «... davka na reklamo so oproščeni razglasi, lepaki in drugačni reklamni napisi, nameščeni v izložbah trgovskih obratov, vštevši lokale za javne predstave, ali ob cenikih, ali pa ob samem vhodu, ako se nanašajo samo na trgovsko poslovanje v dotičnih obratih«. Ministrstvo za notranje zadeve je objavilo v tem pogledu okrožnico (št. 15800.7); ta, ki vsebuje natančno razlago smisla 3. člena zakonskega odloka št. 1417 od 8. novembra 1947, zadeva prav davek na reklamne napise in podobno. Okrožnica pravi, da so davka opravičeni vsi lepaki in drugi reklamni napisi, pa naj bodo nameščeni v notranjosti ali pa nalepljeni na zunanjih steklih izložb prej omenjenih obratov, nikakor pa ne tisti, ki so nalepljeni po zidovih v bližini teh lokalov; končno davku niso podvrženi niti taki reklamni napisi, na katerih se reklamirani proizvodi navajajo s pomočjo domislic ali risb, toda le pod pogojem, da ti ohranijo svoj prvotni namen, se pravi, nakazati ceno in vrsto dotičnega proizvoda in ne zadobijo zgolj ali pretežno reklamnega značaja. POVEZAVA VZAJEMNIH BOLNIŠKIH BLAGAJN Kakor znano, so do sedaj poslovale v Italiji tri bolniške blagajne za neodvisne delavce, in sicer posebej za obrtnike, neposredne obdelovalce in trgovce. V teh blagajnah je vpisanih kakih 11 milijonov oseb. Za vzdrževanje blagajn je prispevala tudi država nekaj denarja. Decentralizacijo blagajn so izvedli z ustanovitvijo avtonomnih pokrajinskih blagajn. MINISTER ZA TRGOVSKO MORNARICO V TRSTU. Minister SpagnoLli je te dni obiskal Trst, da bi se seznanil z vprašanji tržaškega pomorstva. Predsednik Trgovinske zbornice dr. Caidassi mu je v prisotnosti predsednikov tržaških pomorskih organizacij razložil zadevne potrebe Trsta. Pristanišča Tirenskega morja uživajo prednosti pred Trstom. «Vul-kanijo« in »Satumijo« je treba nadomestiti z ladjama «Cri-stoforo Colombo« in »Leonardo da Vinci«, ki ju je prevzela Genova; proge proti Daljnemu vzhodu naj imajo za izhodišče Trst. Treba je pričeti z gradnjo pomola VII. Minister je obljubil, da bo te probleme proučil ter dodal, da bo v kratkem prva dražba za graditev omenjenega pomola. BLAGOVNI PROMET CEZ TRŽAŠKA JAVNA SKLADIŠČA je v prvih treh mesecih tega leta napredoval za približno 26 odsto v primeri s prvim tromesečjem lani. Zlasti se je povečal promet z žitaricami, in sicer za 477 odsto (81.000 ton proti 14.000 tonam lani), dalje z rudami za 16 odsto (222.000 ton proti 190.000 tonam), raznim blagom za 11 odsto (275.000 proti 248.000) in lesom (40.000 proti 38.000) . Ves promet je znašal 618.000 ton, medtem ko je dosegel v istem času lanskega leta 490.000 ton. BLAGOVNI PROMET V BENEŠKEM PRISTANIŠČU je po neuradnih podatkih dosegel v marcu letos 1.265.052 ton (dovoz 1.161.837, odvoz 103.225). Promet v trgovski coni je znašal 266.336 ton (dovoz 241.996, odvoz 24.370), v industrijski coni pa 360.153 ton (dovoz 305.456, odvoz 54.697). Surovih rudninskih olj in derivatov je šlo čez beneško luko 638 tisoč 543 ton (dovoz 614.385, odvoz 24.158). NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE Odhodi iz Trsta Proga Jadransko morje - Bengalski zaliv: »Avala« 7. - 10. maja; Proga Jadransko morje - Indija in Daljni vzhod: »Lika« 28. maja; Proga Jadransko morje - Daljni vzhod: «Lovčen» 15. maja; Proga Jadransko morje - Perzijski zaliv: »Trepča« konec maja; Proga Jadransko morje - Severna Evropa: »Pobjeda« 10. maja; Proga Jadransko morje • Sever- na Amerika: »Marjan 30. maja; Proga Jadransko morje - Južna Amerika: «Kvarner» 9. maja, »Krk« 27. maja. Prihodi v Trst »Lika« (Daljni vzhod) maja. 12. LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motorna ladja »Bled« je še vedno zasidrana v Piranu zaradi popravil. Ladja »Bohinj« je odplula iz Marseilla 2. maja za St. Vincent, Rio de Janeiro, Santos in Buenos Aires, kjer bo pristala 30. maja. »Bovec« le prispela 29. aprila na Reko. »Dubrovnik« je 30. aprila odplula z Reke proti afriškim pristaniščem. »Zelengora« je 30. aprila zapustila pristanišče v Dakarju in plove proti Kopru, Trstu in Benetkam. »Kraljeviča« je pristala 1. maja v Abi-ljanu. »Pohorje« je odplula 3. maja iz Apape proti Abidjanu in Takoradiju. sti izmenjave naslednjih vrst blaga, oziroma industrijskih izdelkov: opreme za pomorske ladjedelnice, za opremo ladij, prav tako orodnih strojev, tekstilnih strojev, črpalk, Dieslo-vih motorjev, pomorskih in kmetijskih strojev, pa tudi izdelkov s področja kemične in metalurške industrije. Gre za izdelke, ki jih izdelujejo Italijani in Poljaki. Še do tesnejših stikov med trgovinskimi podjetji in predstavniki industrije, naj bi prišlo — tako so se dogovorili tedaj — aprila, maja in junija, in sicer med sejmi v Milanu (meseca aprila) in Poznanju (meseca junija). Če razčlenimo vsaj površno podatke o razvoju trgovinske izmenjave med obema državama, se lahko takoj prepričamo, da je trgovina napredovala razmeroma naglo, tako npr. se je celotna izmenjava (izvoz in uvoz) dvignila od 25,7 milijona dolarjev, v letu 1957 na 80,5 milijona dolarjev v letu 1960. V prvih letih je bila bilanca aktivna za Poljsko, toda pozneje se je položaj obrnil, tako je izvoz iz Italije lani dosegel 45,5 milijona dolarjev, medtem ko je Poljska izvozila za 35 milijonov dolarjev blaga (leta 1962 izvoz iz Italije 39,5, uvoz 29,6); leta 1961 izvoz 32,5, uvoz 30,5; leta 1960 izvoz 30,5, uvoz 21,9 milijona dolarjev). Na podlagi razvoja do leta 1958 so bili pravzaprav italijanski kakor poljski gospodarstveniki prepričani, da se ne bo dala izmenjava posebno razviti. Med italijanskimi industrij ci je prevladovalo mnenje, da je Poljska predvsem kmetijska država, medtem ko so Poljaki podcenjevali napredek i-talijanske industrije. V resnici je danes v obeh državah, torej tudi na Poljskem industrija močno razvita. Poljaki imajo na razpolago za izvoz ne samo premog in kmetijske pridelke, temveč tudi industrijske proizvode. Tako so prišli do zaključka, da je med obema državama možna tudi izmenjava industrijskih izdelkov. Dejansko so se postopno v poljski izvoz pričeli vrivati čedalje Pred dnevi pa so se sestali i industrijski izdelki. Bencin po znižani ceni? Apelacijsko sodišče je ugodilo prizivu tržaškega odvetnika dr. Terpina proti razsodbi sodišča v prvi inštanci, ki je odobrilo gledišče finančnih organov o vprašanju brezcarinskega uvoza bencina iz Jugoslavije v obmejnem pasu. Apelacijsko sodišče je bilo mnenja, da lahko vsak lastnik avtomobila pripelje poln rezervoar bencina iz jugoslovanskega obmejnega pasu v smislu določb videmskega sporazuma o obmejnem prometu. Ta razsodba se tudi uveljavlja. Iz tržaških finančnih krogov poročajo, da bo finančna intendanca proučila predlog, da bi vlada dovolila Trstu ugodnosti proste cone (nekako kot v Gorici) za nakup določene količine bencina po znižani ceni. Tako računajo, da bi zavrli uvoz bencina iz Jugoslavije, kjer je cenejši. DRAGINJSKA DOKLADA SE VIŠA V tromesečju maj-junij-julij se draginjska doklada zviša za dve točki, in sicer zaradi povišanja življenjskih stroškov v prejšnjem tromesečju. vodnja lesovinskih pa tudi me-laminskih (laminatnih) plošč že močno razvita. Tovarna »Lesonit« v Ilirski Bistrici je bila med prvimi, ki je začela s tovrstno proizvodnjo. V Sloveniji je danes še druga sodobna tovarna, ki prav tako proizvaja melaminske plošče, to je »Melamin« v Kočevju. Poleg tega so še tovarne v Prilepu, Foči, Blažuju in Ivangradu. »Lesonit« v Ilirski Bistrici je že leta 1962 izvedel rekonstrukcijo. Po rekonstrukciji so lahko povečali proizvodnjo lesonit-nih plošč za 60 odsto, in sicer od 10.000 na 17.000 ton letno, ne da bi povišali število zaposlenih. Proizvodnja melanita je bila leta 1963 povečana dvakrat. V tovarni je zaposlenih okoli 530 nameščencev in delavcev, ki delajo v štirih izmenah, in sicer po 7 ur na dan. V letu 1956 so v tovarni »Le- sonit« pričeli izdelovati tudi o-plemeniteni lesonit, ki gre v svet pod komercialnim nazivom «le-somal«. Dve leti nato so pričeli izdelovati »lesomin«, to je lesonit, prekrit z melaminskim papirjem. Zadnji uspeh tovarne pa predstavlja proizvodnja «me-lanita», ki je izdelan iz fenolnega in melaminskega papirja ter ne zaostaja za »ultrapasom« (formiko). V proizvodnji vseh teh vrst plošč je tovarna lesonita pravi pionir; kajti prav v njej se je usposobilo veliko število srednjega in nižjega kadra omenjenih tovarn: «Sutjeska« v Foči, »Bosanka« v Blažuju in «Lim» v Ivangradu. Povpraševanje po raznih vrstah lesovinskih plošč je tako veliko, da ne utegne tovarna »Lesonit« zadovoljiti vseh domačih klientov; povpraševanje se je zlasti povečalo po potresni katastrofi v Skopju. Na tuje trge izvaža tovarna predvsem lesonit. Naj večji odjemalci so Nemci (iz obeh Nemčij), pa tudi Italija prevzema precejšnje količine, nadalje Tunis in druge afriške dežele. Nekaj problemov Dalmacije Po številu zaposlenih v industriji stoji Dalmacija skoraj na v Jugoslaviji. Zato ni čudno, da so se Dalmatinci pred vojno in po njej močno izseljevali. Dalmacija je zvezana z dvema železnicama s svojim zaledjem: Južna Dalmacija z ozkotirno progo Ploče - Sarajevo, srednja Dalmacija pa s progo Split - Knin - Zagreb. Obe progi sta bili slabi, iz Splita ni bilo med letošnjo ostro zimo v Dalmaciji zaradi zametov in bur-je 20 dni zveze s kontinentom. Perspektive: normalno - tirna proga Ploče - Sarajevo bo dokončana 1966. Za turizem bo letos še pomembnejše najsodobnejše letališče v Kastelih pri Splitu. Jadranska magistrala bo spojila Šibenik s Splitom 1. junija letos, a do Dubrovnika bo dovršena šele leta 1966. Od 775.000 prebivalcev Dalmacije bi pasivni notranji kraji Dalmatinskega Zagorja in Bukovice našli zaposlitev na bogatih boksit-nih poljih Drniša-Obrovca. MINERALNA VODA PREDRAGA V Padovi se pritožujejo nad previsoko ceno mineralne vode. Tamkajšnje prebivalstvo uživa danes dvakrat toliko te vode kakor pred desetimi leti. Ponekod na deželi so ljudje prisiljeni piti skoraj izključno mineralno vodo zaradi preslabe dobave navadne vode. Zato se ljudje tembolj hudujejo nad pretirano prodajno ceno mineralne vode: 100 lir za liter, medtem ko lahko kupijo liter vina za 110 lir. Pokazalo se je, da cen ne navijajo trgovci na drobno in na debelo, ampak proizvajalci, torej večkrat sama država. Ako namreč grosist nabavi steklenico mineralne vode za, recimo, 48 lir, mora temu dodati še 10 lir pri vsaki steklenici za prevoz v mesto in dalje v razne kraje province, pri tem pa ima tudi stroške zaradi morebitnega razbitja ali sploh okvar na steklenicah, in končno za trošarino, ki znaša 10 lir za liter. (Ag. Tre ven) BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. Pi A. - D. D. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA G L A V N I G A L I R 6p0.000.000 VPLAČANIH L 180.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon št, 38-101, 38-045 brzojavni naslovu BANKRED predstavniki vseh treh združenj, ki vključujejo obrtnike, neposredne obdelovalce in trgovce ter ustanovili stalen odbor za povezavo med združenji. Odbor sestavljajo predsedniki združenj; imenuje se INTERMU-TUE. Ta ukrep pomeni precejšen korak naprej na poti zavarovanja pravic in potreb neodvisnih delavcev. Zgledu centralnih organov so sledili tudi pokrajinski organi v našem mestu, ki so se prav tako sestali in sklenili, da tudi sami ustanovijo pokrajinsko bolniško blagajno za obrtnike, neposredne obdelovalce in trgovce. PODRAŽITEV ŽIVEGA SREBRA V LONDONU Tvrdka Roura and Forgas, ki razpečava živo srebro z rudnika Monte Amiata, je objavila, da je 27. podražila živo srebro za 3 funte šterlinge pri steklenici; zdaj stane 90 funtov šterlingov franco skladišče London, že 5. februarja se je živo srebro podražilo za dva funta šterlinga. čbrekovum ne minjje Do leta 1962 so pri poljskem izvozu v Italijo predstavljali kmetijski pridelki (jajca, meso, perutnina, konji itd.) 65 odsto; surovine in gorivo 30 do 35 odsto (in sicer premog, kemični proizvodi, pločevina, les itd.) ter stroji (predvsem orodni) samo 2 do 3 odsto; drugi industrijski proizvodi, kakor tkanine, porcelan in igračke so predstavljali samo 1 do 2 odsto poljskega izvoza v Italijo. Leta 1963 je v sestavi poljskega izvoza prišlo do precejšnjih sprememb. Izvoz kmetijskih pridelkov je sicer predstavljal še vedno 66 odsto, toda delež surovin in goriva je nazadoval na 27 odsto, medtem ko se je delež strojev in opreme dvignil na 4,4 odsto ter delež drugih industrijskih izdelkov na 2,6 odsto. Sestava italijanskega izvoza na Poljsko je bolj ugodna. Okoli 30 odsto je znašal leta 1961 delež strojev na izvozu, lani pa se je dvignil celo na 47 odsto; po vrednosti je izvoz strojev znašal leta 1961 10 milijonov dolarjev, lani pa 16,5 milijona dolarjev. Poljska kupuje v Ita- OBISCITE « 3. MEDNARODNI SEJEM OBMEJNE BLAGOVNE IZMENJAVE ALPi’ADRIA»= na GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU v LJUBLJANI od 9. do 17. maja 1964 vsak dan od 9. do 19. ure IZKORISTITE 30 ODST. POPUST NA ŽELEZNICI «SeIektron» izbira ženine Naj večje finančne ustanove in denarni zavodi zaupajo »vestnosti« in urnosti elektronskih strojev izračunanje milijardnih finančnih transakcij in prav tako velike tovarne, veleblagovnice, tehnični in statistični ter drugi uradi svoje najbolj zapletene in obsežne kalkulacije. Zakaj ne bi mogli ti stroji tudi izračunati, ali bo zakon srečen, se je vpraševal Jakob Furrer iz Zuericha in — kot sam pravi — sedem let delal, da reši ta problem. Danes že kuje na veliko »srečne« zakonske zveze v svoji posredovalnici. Saj brenči ves dan v njegovem uradu ameriški računski stroj IBM 1410. Najkoč ljivejše je seveda dobiti izčrpne in točne podatke od prizaaetih bodočih zakoncev, da »selektron« — tako je Furrer krstil svoj la-čunski stroj — lahko najde v posameznem primeru ustrezne partnerje za poroko. Kdor se zateče k tej posredovalnici, mora odgovoriti na nešteta vprašanja glede velikosti in težine telesa, poklica, ozvezdja, pod katerim se je rodil, glede svojih dohodkov itd. ter naposled tudi na vprašanji, ali smrči ponoči, ali kadi pipo ali cigare. Za zunanje značilnosti, tudi glede denarja, velja načelo: podobno se s podobnim druži. Kar pa zadeva duševne lastnosti — strasti, nagnjenja, sploh vse dobre in slabe duševne lastnosti tistih, ki se hočejo poročiti, jih temeljito prerešeta izkušeni strokovnjak, nakar se skladajo po načelu: na-sprotnosti se privlačijo in med seboj dopolnjujejo. Seveda mora »selektron« imeti na izbiro veliko kandidatov za poroko, da izmed njih lahko priporoči v posameznem primeru najpri-kladnejše. Saj čitamo v oglasu: »Selektron lahko nakopiči več snubcev kot najlepša nevesta na svetu«. Če razpolaga z vsemi potrebnimi podatki, ti bliskovito po- ; nudi »selektron« najmanj devet ustreznih snubcev, s katerimi boš srečen, oziroma srečna v zakonu. Kaj pa, če so podatki, na podlagi katerih je »selektron« izračunal zakonsko srečo, lažni? V tem primeru ti vrne Jakob Furrer več sto švicarskih frankov, ki si mu jih plačal za posredovanje, ker ti je jamčil, da bo zakon srečen, nesreče pa se moraš sam otresti, kakor znaš in moreš. I GRUDA - EXP0RT-IMP0RT ZIVIN0PR0MET LJUBLJANA, Miklošičeva 10-III PODJETJE ZA IZV0Z-UV0Z ŽIVINE IN ŽIVALSKIH PROIZVODOV, DIVJAČINE, PERUTNINE, JAJC, KRME Poslovni prostori: Miklošičeva 10/m. Uprava, telefoni: 22-184, 23 061 Komercialni sektor, telefon: 20-547 Telex:03-117 Finančni sektor, telefon: 22 212 Telex: 03-135 Splošni sektor telefon: 20-905 Sektor krme: 20905 Delovni kolektiv podjetja se za nadaljnje le uspešnejše poslovanje p: i poroča vsem poslovnim strankam, dobaviteljem in kupcem. Petek, 8. maja 1964 GOSPODARSTVO Stran 3 Na političnem obzorju Vsi Slovenci na volišče! Volilna agitacija za nedeljske deželne volitve gre proti konca. V njo so posegli vidni predstavniki posameznih stranic in političnih skupin, med njimi tudi več ministrov, a pri vsem tem se volivci niso posebno razvneli. Že ob drugi priložnosti smo ugotovili, da izvira, ta zunanja mlačnost po vsej verjetnosti iz dejstva, da so se volivci že pred volilno agitacijo odločili, za koga bodo dali svoj glas. Slovenci se delijo spričo volitev v dve veliki skupini: na eni strani tisti, ki menijo, da s; lahko priborijo pravice samo naslonjeni na velike vsedržavne stranke, kakor sta komunistična in socialistična; drugi pa pravijo, da morajo Slovenci nastopati zase kot narod — v Slovenski skupnosti. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da ni polemika — ne v tisku ne na volilnih shodih — med tema slovenskima taboroma prešla mej spodobnosti; z malimi izjemami je bila povsem mirna. Obe veliki italijanski stranki, ki smo ju omenili, sta v svoj program postavili tudi zahteve Slovencev ter temu so sledno sprejeli tudi slovenske kandidate na svoji listi. Kdor se odloči za ti stranki, bo seveda dal prednost (preferenčni glas) slovenskim kandidatom ter s tem naglasil svojo narodno pripadnost. Moramo reči, da je volilna agitacija za deželne volitve dovedla do tesnejših stikov in do skupnega nastopa Slovencev iz vseh treh pokrajin, ki sestavljajo novo deželo, torej tudi z beneškimi Slovenci. Obe levičarski stranki sta sprejeli na svoje liste tudi slovenske kandidate iz Beneške Slovenije, medtem ko računajo pristaši Slovenske skupnosti, da jim bo to uspelo v bodoče. Vsekakor naj Slovenci poskrbijo, da pojdejo vsi na volišče, ter izkoristijo eno izmed najvažnejših pravic državljanov, da namreč lahko volijo in s tem soodločujejo pri javni upravi. Naj omenimo še posebno značilnost za te volitve — disidentstvo: od socialistične stranke se je odvojila Binoherlejeva skupina tržaških socialistov, ki tudi ima na svoji listi Slovence, na drugi strani se je od Italijanskega socialnega gibanja (neofašistov) odcepila skupina dr. Ferfoglie, ki tudi nastopi na volitvah. Glede sestave bodočega dežel bega zbora naj samo pripomnimo, da je Furlanija prava trdnjava krščanskih demokratov m da je gotovo prav ta okolnost v veliki meri pripomo-F a> da so se krščanski demo-Krati zavzemali za sedanjo sestavo nove dežele, torej za priključitev k njej tudi Furlanije. ALI nas je kes tako MALO? «Mondo economico« (Milan) omenja v članku o gospodarskih težavah, ki čakajo novo deželo Furlanija - Julijska krajina, da živi v tej deželi malo več kakor 40.000 Slovencev, in sicer povečini v Trstu m nekaterih kraških vaseh ter v goriških Brdih. Slovenskega pokolenja je 70.000 prebivalcev Nadiške doline, ki pa so se že davno asimilirali. Ti za zdaj ne postavljajo jezikovnih zahtev čeprav jih hočejo Slovenci zopet pridobiti zase. Sicer je pisec mnenja, da je Slovencev še vedno toliko, da bi bilo dobro uvesti posebno upravo v obmejnem pasu, ki bi upoštevala njihovo prisotnost. BOJ ZA MEJO IN VOLIVCE. Dvomesečna revija «Concretez-za», ki jo izdaja založnik Riz-zoli v Milanu, je v številki od I. maja posvetila deželnim volitvam v Furlaniji-Julijiski krajini uvodni članek, ki ga je napisal Giulio Andreotti.. Članku je dodan zemljevid nekdanje Julijske krajine, na katerem je začrtana meja med Jugoslavijo in Italijo, kakor so jo predlagale am: riška, angleška, francoska, sovjetska in jugoslovanska delegacija v Parizu. »Slave« Aguileie in Sv. Justa, Viljema Oberdana in Slataperjev so pravi svetilniki, ki bodo kazali smer pri reševanju političnih, gospodarskih in drugih Problemov v novi deželi, pravi člankar. List se zavzema za Uvedbo deželne samouprave, kajti s to obljubo si je Italija na mirovni konferenci prihranila marsikatero izgubo. Ako ne bi uvedli samoupravne dežele na meji, bi lahko nasprotniki Italije to izkoristili in organizirali gonjo proti Italiji. V Primeru ugodne mednarodne konjunkture bi lahko Jugoslavija ponovno odprla razpravo o vprašanju izvajanja mirovne Pogodbe. PREDSTAVNIKI SKGZ PRI PODTAJNIKU BENSIJU Ob svojem obisku v začetku ledna pri tržaški finančni intendanti je podtajnik ministrstva za finance poslanec Ce-sare Bensi sprejel predstavnika Slovenske kulturno-gospodarske fveze B. Samso in dr. A. Ku-kanjo. Predstavnika SKGZ sta 8 Podtajnikom razpravljala gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo slovensko skupnost v Italiji. Podtajnik je pokazal pre-cei razumevanja za ta vprašanja in obljubil svojo podporo kronika NOVO NASELJE ZA ISTRSKE BEGUNCE NA KRASU. Konec aprila so izročili istrskim beguncem 240 stanovanj, ki so se pridružila že obstoječim 322 stanovanjem naselja Sv. Nazarij a na Proseku. Svečanosti sta prisostvovala tržaški škof Santin in minister za kmetijstvo Ferrari Aggradi. Ta stanovanja so gradili pod pokroviteljstvom Ustanove za pomoč istrskim in dalmatinskim beguncem, katera ima v načrtu zgraditev skupnih 3100 stanovanj. Do sedaj so izročili beguncem že 1784 stanovanj. SPLOŠNA STAVKA V MILJAH. V ponedeljek je bila v Miljah od 10. ure dalje enotna splošna stavka, ki so jo organizirale sindikalne organizacije znak solidarnosti z delavci ladjedelnice Sv. Roka. Tem delavcem preti nevarnost, da zgubijo delo, ker namerava vodstvo «Fincantieri» postopoma zapreti ladjedelnico. Miljčani so stavkali predvsem zato, da bi ladjedelnica Sv. Roka v Miljah ohranila. ŠE DVE STAVKI. V torek ob 20. uri so stopili v vsedržavno stavko železničarji, Katero , e proglasila sindikalna organizacija CGIL. Stavki se niso pridružili sindikati včlanjeni v UIL in CISL. Kot znano, stavkajo železničarji za vključitev 13. plače 1963 v penzijski sklad in za nekatere druge preureditve v njihovi stroki. Vodstvo železnic Trstu je odredilo prevažanje avtobusih na nekaterih najvažnejših progah. — Isti dan le bila v Trstu tudi stavka trgovinskih uslužbencev, včlanjenih v sindikalno organizacijo CGIL. Trgovinski nameščenci so stavkali ker so se razbila pogajanja med delodajalci in sindikati za obnovitev delovne pogodbe. PRVOMAJSKO SLAVJE V ŠTEVERJANU. Prosvetno društvo »Briški grič« v števerjanu . e 1. maja priredilo lepo slav- Ko v ulici Lazzaretto Vecchio zavijemo v stavbo s hišno številko 9, imamo nehote vtis, da se nahajamo v čisto privatni stanovanjski hiši, kot jih je drugod po mestu na stotine. Vse tja do drugega nadstropja ni nobene reči, ki bi bila vredna omembe, tj da bi priklicala našo pozornost. Ko pa stopimo v drugo nadstropje, opazimo pred seboj vrata, resnici na ljubo čisto navadna vrata, nad katerimi pa visi tablica z napisom: Državni znanstveni licej s slovenskim učnim jezikom. Poleg znanstvenega ima tam svoj sedež tudi klasični licej. Pred vrati je vse mrtvo, enolično in če je. Dopoldne so v veliki kleti že hočemo, tudi pusto, toda on-eS-t2?5-j^'acco °J;V0' I stran vrat je ambient vse dru-t->__ gagnejgj_ ozračje, je nekako rili razstavo briških vin. Razstavljalo je 9 vinogradnikov iz Števerjana in 3 iz Oslavja. Popoldne pa so za veselo razpoloženje igrali kot gostje »Veseli planšarji« iz Ljubljane. Slavje se je nadaljevalo še v soboto in nedeljo s tekmovanjem v »bri-školi« in z nastopom folklorne skupine iz Ločnika. MNOGO JUGOSLOVANOV je bilo po Trstu dan po proslavi 1. maja. Trgovci so se jih seveda razveselili, ker so, kakor vselej, precej kupovali. Na jugoslovansko stran je 1. maja odšlo mnogo izletnikov tudi globoko iz Italije, in sicer povečini z avtobusi. VELIKA ŠOLSKA PRIREDITEV Osnovne šole v Trstu prirede v nedeljo, 17. maja ob 16. uri v dvorani Avditorija skupno šolsko prireditev. Na sporedu so: recitacije, prizori, petje in narodni plesi. Ljubitelji mladine vljudno vabljeni. — Sindikat slovenske šole v Trstu. 25 milijard bo za deželo premalo Da bi država omogočila poslovanje samoupravnih dežel (Sicilije, Sardinije, Doline Aosta, Tridentinsko - Gornje Poadižje -Južni Tirol in nove dežele Furlanija - Julijska krajina), jim odstopa določen delež na nekaterih davkih. Na podlagi državnega proračuna za finančno leto (od začetka julija do 30. junija) 1962-1963 naj bi nova dežela Furlanija - Julijska krajina prejela okoli 25 milijard lir. Do tega zaključka je prišlo glasilo krščansko - demokratske stranke «11 Popolo« na podlagi posebnega računa o vsotah, ki naj bi jih vrgel delež dežele na posameznih vrstah državnih davkov. »Mondo Economico«, ki izhaja v Milanu ter je objavil članek »Furlanija - Julijska krajina — težka dežela«, pa meni, da deželni davki ne bodo vrgli več kakor 20 milijard lir. Tedenska gospodarska revija pripominja, da niso to bogve kako izdatna sredstva. Velik del tega denarja pojde za samoupravo nove dežele. Na drugi strani predstavlja vprašanje potrebnih investi- cij v Furlaniji, Trstu in Gorici važen problem; treba je zagotoviti razvoj industrije in preprečiti upadanje njene proizvodnje. Kakor za Sardinijo tako je komunistična stranka v parlamentu predložila, naj država zagotovi tudi deželi Furlanija -Julijska krajina po 40 milijard na leto za dobo 10 let. «11 Popolo del Friuli - Vene-zia Giulia« računa, da bodo od 25 milijard porabili 6—7 milijard za vzdrževanje osebja^ in vseh uradov, ki jih bo dežela prevzela od države. Za zagotovitev rednega dela državnega zbora (sveta) in raznih deželnih organov pojdeta ena do dve milijardi lir. Glede na vse to bo ostalo deželni vladi na razpolago okoli 16—17 milijard lir na leto. S tem denarjem bo lahko posegala v gospodarstvo, v javna dela, šolstvo, javno zdravstvo ter tudi podpirala pasivne kraje. V izključno pristojnost dežele sodijo industrija, trgovina, obrtništvo, kmetijstvo in gozdarstvo, lov in ribolov, turizem ter vzdrževanje cest. Znanstveni licej se poslavlja praznično. Predvsem pred začetkom šolskega pouka in pozneje med odmori, je na hodniku pravi živžav, ta in oni si izmenjujeta svoje misli in podobno. Moramo se zavedati, da obiskuje to šolo velik odstotek tržaških slovenskih dijakov in dijakinj. Le-ti pa ne skrbijo le za to, da bi v šoli čimbolj e u-spevali. Najbolj delavni med njimi stalno obveščajo te nadobudne fante oziroma dekleta o raznih kulturnih sestankin in prireditvah, ki jih nenehona prirejajo, ko j ko se pokaže primerna priložnost. VEČ FANTOV KOT DEKLET Statistični podatki nas obveščajo, da obiskuje klasični in znanstveni licej natanko 150 dijakov in dijakinj. Pri tem pa je odstotek fantov enkrat večji od ženskega. Zanimivo je tudi dejstvo, da obiskujejo znanstveni licej večinoma fantje medtem ko je na klasičnem položaj prav ravno obratnem. Letos bo delalo zrelostni izpit 21 dijakov in dijakinj, 12 z znanstvenega liceja in 9 s klasičnega. Na splošno prevladuje mnenje, da so dijaki s klasičnega liceja resnejši in bolj priklenjeni k študiju kot realčani. In to bi praktično tudi veljalo, toda zavedati se moramo, da so sicer tudi realčani resni, vendar pa ko j ko najdejo primeren trenutek, skušajo v šali^ utopiti svoje vsakodnevne težave in skrbi. Lahko bi celo rekli, da je njihovo vedenje najbolj primerno za mladino, ki si želi ži veti vzporedno s potrebami sodobnega časa. še pred nedavnim je biio zelo kočljivo vprašanje o prostorih te šole. Kot smo že omenili, so razredi teh dveh slovenskih zavodov v čisto navadnih stanovanjskih prostorih. In na žalost so nekateri prostori premajhni in v nekatere sploh ne posijejo sončni žarki, ki bi dajali znak, da je tam noter življenje. Toda z velikim potrpljenjem so profesorji prestali tudi to tudi preizkušno in bliža se rešitev: kmalu bo namreč dokončana nova stavba ki bo na razpolago izključno slovenskim srednjim šolam. Kolikor smo lahko že zvedeli, se bodo najbrž klasični licej, znanstveni licej in trgovska akademija lahko vselili v novo šolsko poslopje že ob začetku prihodnjega šolskega leta. BORIS SIMONETA Deželni delež na davkih Država odstopi deželi 9/10 zemljiškega davka, ki je bil v proračunu 1962-63 določen na 172 mil. lir, to je 155 milijonov; 9/10 od hišnega davka, preračunanega na 412 mil., to je 371 mil.; 9/10 davka na plin in električno energijo, prorač. 671 mil., to je 604 mil.; 9/10 pristojbine na hidroelek-trične koncesije, prorač. 246, to je 221 mil.; 4/10 davka na potrošnjo tobaka, prorač. na 13.987, to je 5.595 milijonov; 5/10 od prometnega davka (IGE), prorač. 16.349 mil., to je 8.175 mil.; 6/10 od dohodnine (ricchezza mobile) prorač. 14.464 mil., to je 8.679 mil.; 6/10 od davka na družbe prorač. 1.649, to je 990 mil.. Skupno znaša delež dežele od 47.S50 milijonov državnih davkov 24.790 milijonov lir (nekaj izpod 25 milijard). Uvodničar milanskega «11 Cor-riere della sera« Panfilo Genti-le meni, da so samoupravne dežele za državo draga reč.- (Kakor znano, so liberalci odločni nasprotniki uvajanja samoupravnih dežel). Po njegovem mnenju je bil Rim tudi z deželo Furlanija - Julijska krajina presenečen prav zaradi stroškov, ki jih bo imela z njo država. Zdaj zahteva ta dežela šestkrat več denarja, kakor je bilo predvidenega. kultura in žtvteiie Predsednik Moro prisostvoval otvoritvi nove radijske postaje V sredo so svečano izročili novo stavbo za tržaško radijsko postajo (med ulicami Fa-bio Severo, Cicerone in Giustia-no) njenemu namenu. Svečanosti je prisostvoval tudi sam predsednik vlade A. Moro, ki je imel naslednji dan v kinu »Nazionale« zaključni volilni govor za krščansko demokracijo. K podatkom, ki smo jih že navedli v zadnji številki o novi stavbi in njeni notranji ure ditvi, naj danes dodamo, da je zgradbo projektiral prof. arh. Aldo Cervi, medtem ko je gradbena dela izvršilo podjetje ing. Canarutto. Stavba obsega 62.000 kub. metrov, od teh 50.500 nad zemljo, medtem ko sta dve nadstropji pod zemljo. Na vrhu stavbe je prostor za menzo, ki bo pričela poslovati, ko bodo uvedli nepretrgani delovni umik. Kakor znano, predstavlja sestavni del tržaške ra-dio-postaje radio A, to je slovenska postaja. Poleg prostorov za radijske oddaje je poseben oddelek namenjen bodoče- Najemanje vajencev Ministrstvo za delo in socialno Skrbstvo je razposlalo namestitvenim uradom nova določila glede najemanja vajer.-cev. ki še niso dopolnili 15. leto starosti. Doslej so se morali delodajalci ravnati po določbah zakona št. 1325 od 22.11.1961 in niso smeli najemati mladincev izpod 15. leta. Le izjemoma je bilo dovoljeno najemati tudi dečke in deklice pod 13. letom starosti, a pod pogojem, da niso delali več kakor dve uri na dan, pa še to ne v času šolskega pouka. Ker se vajenci zaradi stroge omejitve niso mogli dovolj izučiti v zaželeni stroki, je zdaj omenjeno ministrstvo dovolilo delodajalcem najemati tudi dečke in deklice 13 ali 14 let stare prav tako kakor tiste, ki so že dopolnili 15. leto, le da jih ne smejo vpisati v kategorijo vajencev. Seveda jih mora za to pooblastiti nadzor-ništvo za delo, takšni vajenci pa ne smejo delati v industriji in opravljati težkih del. Naš študent na Koroškem n. Med prijetnim razgovorom prispemo v Beljak. Z gospo in njeno hčerko se poslovimo od prijaznega izseljenca. Beljaška postaja ni prav velika, a je dobro opremljena, ker je važno železniško križišče. Moji sopotnici se že veselita srečanja s sinom, oziroma bratom iz Nemčije, a o sinu ne duha ne sluha. Potnici sta malo zaskrbljeni, jaz pa jima svetujem, naj še počakata na postaji, če so bili že zmenjeni, da se najdejo tu. Tako se še od njiju poslovim in ’ ostanem sam v tujem mestu, ne da bi znal jezik, ki ga tu govorijo. Pomagati si bo treba s slovarjem. S seboj nisem imel avstrijskih šilingov, ampak samo italijanske lire. Najprej je bilo treba na kak način menjati denar. Iščem menjalnico, a je ob tej uri zaprta. Povprašujem tu in tam in neki uradnik na informacijskem uradu mi menja deset tisoč lir in sicer po dokaj neugodnem tečaju. Vprašam uradnika, za kaj bo porabil lire. Pove mi v slabi italijanščini, da pojde na dopust v Italijo, in sicer v »Fenezio«. Čudil sem se, kako Avstrijci in Nemci izgovarjajo tuja imena. čez kako uro pa sem o tem popolnoma menjal mnenje, ko sem jaz še slabše izgovarjal nemške besede. lepo urejeni parki — VISOKE CENE Stopim na ulico in s slovarjem v roki hodim proti središču mesta. Mesto Beljak ali Villach — dobil sem vtis, da je skoraj izključno Villach in le malo Beljak — je po velikosti drugo mesto na Koroškem (za Celovcem). šteje kakih trideset tisoč prebivalcev m je bolj provincialno mesto. Leži pa v izredno lepi Dravski dolini in je okrog in okrog obdano z gorami. Drava teče po sredini mesta, in čez njo so speljani trije mostovi. Ob reki so okusno opremljene promenade z nasadi in klopmi. Ko hodim tako po mestu, imam nehote vtis, da hodim po tu; jem polju in da me bo zdaj pa zdaj okregal gospodar — ikak avstrijski policaj ali vojak. Verjetno sem imel takšen vtis zato, ker sem veliko bral o zadnji svetovni vojni. Kmalu pa sem spoznal, da se turist v Avstriji nima ničesar bati, saj je v svobodni in demokratični republiki in mu nihče nič ne more, če ne kaj vidnega zagreši. V izložbenih oknih sem opazil, da so cene v Avstriji precej visoke in da v več primerih celo presegajo cene v Italiji. So pa trgovine zelo okusno urejene. Posebno pažnjo pa posvečajo Avstrijci cvetju. V mestnih parkih so gredice zelo negovane, nad rožami pa zapazim napis, ki sem si ga potem takole prevedel: ((Prosimo, nikar nas ne trži«. Vse to se mi je zdelo drugačno kot v naših krajih. Nočilo se je že; bolnišnico moram poiskati čimprej. Vprašam več ljudi, v kateri smeri je ta, in vsi mi na moč prijazno odgovarjajo. Končno najdem bolnišnico na periferiji in se oglasim v informacijskem uradu. Vratarju izročim listek, ki sem si ga pripravil s pomočjo neke tovarišice in na katerem je bilo v nemščini napisano, kdo sem in kaj želim. MEDICINEC IZ TRSTA Študent četrtega letnika medicine, (doma iz Trsta v Italiji), bi se nad zaposlil v Vaši bolnici za en mesec. Pogoj: hrana in stanovanje ter nekaj plače. Govorim dobro italijanski, slovenski in angleški jezik, učim pa se tudi nemščine. Vratar pazljivo prebere in me radovedno pogleda. Potem mi prijazno pove, da odprejo urade naslednji dan zjutraj. Pozanimam se še, ali zna kdo v bolnišnici italijansko, slovensko ali nemško. Tako zvem, da italijansko ne zna nihče, pač pa govorita slovenski dva zdravnika in nekaj bolničark. Angleško govorijo mladi pod tridesetimi leti. Tako sem se malo pomiril. Končno mi vratar še pove, da govori slovenski tudi vratarica, ki nastopi službo za njim. Sklenem, da jo počakam. Res pride kmalu ženica kakih štirideset let in srednje postave Z njo se pogovorim malo po slovensko, vendar ne razume. vsega in govori v koroškem narečju. V ušesih mi je ostala be-1 Obvestilo kmetovalcem Za izvedbo načrta za zatiranje koloradskega hrošča na krompirju in paradižnikih, bodo s sredstvi, ki jih je v ta namen prejelo od države Opazovališče za rastlinske bolezni, od 8. t.m. dalje razdeljevali v propagandne- namene nakazila za brezplačen prejel 0,5 kilograma pripravka SEVIN (Pomex). Kmetovalci lahko dvignejo tozadevno nakazilo za brezplačen prejem proti-parazitnega sredstva pri Pokrajinskem kmetijskem nadzomištvu v Trstu, Ulica Ghega, št. 6-1. Razdeljevanje nakazil bo trajalo, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota. i\ase sožalje V Trstu je zgubila življenje ob trčenju dveh avtomobilov na Greti 23-letna Nadja Ferlu-ga; Ferlugova družina je že pred tremi leti zgubila edinega sina prav tako zaradi prometne nesreče. V Trstu so še umrli: 55-letni Mario Miklavc in 73-letna Urša Gregorič por. Franza. V Barkovljah je umrl zaradi bolezni 47-letni Franc Pertot, v Prečniku pa 30-letni Mirko Pernarčič, ki je bil u-služben v štivanski papirnici. V bližini Obeliska je . pri prometni nesreči izgubila življenje 45-letna Emilija Volk por. Pirjevec iz Sežane. V Števerjanu je umrl 90-letni Anton Štekar, zaveden in dobro znan goriški Slovenec. mu televizijskemu snemanju. V stavbi so nameščeni 4 avditoriji, med katerimi meri največja dvorana 198 kv. metrov. Dvorana za lahko glasbo, druga za prozo, tretja za velike orkestre, četrta za razprave. Eno leto slovenskih oddaj Brošura «Novi sedež radiotelevizije v Trstu«, ki je bila izdana ob priliki otvoritve nove radijske postaje, obsega tudi poročilo o slovenskih oddajan v preteklem letu. Tem je bilo posvečenih 4521 ur, in sicer 3424 zabavnim in kulturnim programom, 927 tiskovnim poročilom; oddaje lirične, simfonične in komorne glasbe sc zavzele 700 ur. Slovenski narodni glasbi so posvetili 146 ur, lahki glasbi skoraj 1500 ur. Dramski odelek je odigral dela 46 italijanskih in 30 slovenskih pisateljev, in sicer v 154 urah. Kulturnih oddaj je bilo 800 ter so zavzele 264 ur, med temi je bil tudi tečaj italijanskega jezika, zgodovine slovenskega leposlovja, »Kulturno življenje v Trstu« itd. Zabavi in kulturi je bilo posvečeno 166 za otroke, 176 posebnih in 74 lirskih oddaj. Tiskovnih oddaj v slovenščini je ob nedeljah 5, med tednom no 7 vsak dan. Tedenskih oddaj je 13, med temi »Kronika o gospodarstvu in delu«, »Teden v Italiji«, »Sedem dni v Trstu« in »Vatikanski koncil II«. Prof. Urbani o treh kulturnih velikanih Prof. U. Urbani, ki se je posvetil zlasti proučevanju leposlovja jugoslovanskih narodov in je tudi prevedel v italijanščino Njegošev »Gorski vjenac«, je v Slovenskem klubu predaval o pomenu Vuka Karadžiča za srbsko slovstvo in srbski jezik. O-pisal je njegove stike s Kopitarjem in Njegošem. Predavanje je prečital prof. Turina. Prof. Urbani je po predavanju tudi sam spregovoril ter naglasil, da bi bila naloga Trsta, da bi pripomogel k seznanjanju i-talijanskega in jugoslovanskih narodov z njihovim kulturnim ustvarjanjem. Dijaško tekmovanje v latinščini V Sanremu je bilo pretekli te-den nagradno tekmovanje med srednješolskimi dijaki v znanju latinščine. Tekmovala sta tudi dva slovenska dijaka iz Trsta, in sicer Marija Peterlin in Andrej Beličič, oba iž zadnjega razreda klasične gimnazije. Prevesti je bilo treba odlomek iz Lukrecij evega dela »De rerum natura«, v italijanščino in napisati ustrezen komentar. Tekmovanja se je udeležilo nekaj italijanskih dijakov iz Trsta. Nagrade so precej lepe, in sicer prve štiri v denarju (400 tisoč, 300 tisoč, 200 tisoč in 100 tisoč lir in zlato medaljo), naslednji štirje nagrajenci pa prejmejo posebno diplomo. GLASBENA MATICA V TRSTU V soboto, 9. maja be v Avditoriju KONCERT SOLISTOV GLASBENE ŠOLE IZ DUBROVNIKA Pričetek ob 21. url Prodaja vstopnic od petka dalje v Tržaški knjigarni AVTOPREVOZNISKO PODJETJE A. POŽAR TRST — VIA BOCCACCIO. 3 Tel 28-373 Prevzemamo vsakovrstne prevoze za tu in inozemstvo. — Postrežba hitra. — Cene ugodne. seda «poslawa» namesto poslala. Tudi z njo se domeniva, da se vrnem naslednje jutro. Tako mi ni preostalo drugega kot da si poiščem primerno prenočišče. Bilo je že tema. Tavam po mestu ter opazujem javne lokale, ki bi bili primerni zame. Končno zapazim na vratih nekega hotela listek, na katerem je pisalo, da imajo »menu številka ena« za 15 šilingov (približno 370 lir) in »menu številka dve za 30 šilingov (približno 740 lir). Bil sem mnenja, da je ta lokal primeren za moj žep. Vstopim in pozdravim. Odgovori mi prijazna natakarica, ki pomiva kozarce za točilno mizo. V lokalu je bilo že precej ljudi, ki so večerjali. Večina je govorila nemški, le nekaj angleški. Razumel sem, da so po večini turisti iz Nemčije in iz drugih pokrajin Avstrije. Že se z natakarico zmeniva za »menu« za 15 šilingov, a servirali ga niso. Ni mi preostalo drugega kot naročiti drugi menu za 30 šilingov, še zdaj nisem gotov, ali je bil omenjeni listek na vratih navadna propaganda, ali so res že prej razprodali vsa jedila prvega menuja. O svežih ribah ne bi mogel trdili, da so, bile kdove kako sveže. V menu ju seveda ni smel manjkati krompir in sicer tokrat pražen; v Avstriji, kot tudi seveda v Nemčiji ne sme manjkati krompir v eni ali drugi obliki. Ker me je taka večerja stala okrog tisoč lir, sem sklenil, da ne dam nič napitnine. Ko mi natakarica prinese račun, se prijazno nas; meje. Prav tako, ko mi izroči odvečni denar. Ko pa ji ne dam nič napitnine, resno odide. Povprašam še po sobi, a je nimajo. Spet sem na ulici in si iščem prenočišče. Stopim v neki hotel in se po dolgem barantanju sprijaznim z vratarjem, ki je govoril slabo italijanski, za 56 šilingov, kar se mi je tudi zdelo še precej. Vratar me še vpraša, kdaj me zjutraj lahko zbudi. Drugo jutro je že ob šestih in pol trkal •po vratih in skoraj vpil: »Auf-stehen« (Vstanite)! Kmaku nato sem jo že mahal proti mestni bolnišnici. S. S. EXPORT IMPORT Slovenija sadje LJUBLJANA Miklošičeva, 10 TRGOVSKA PREDSTAVNIŠTVA V MARIBORU, BEOGRADU, SKOPJU SKLADIŠČA V VOLČJI DRAGI IN KANALU HLADILNICI ZALOG IN BOHOVA PRI MARIBORU Vsem proizvajalcem in trgovskim organizacijam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje, priporočamo se za bodoče sodelovanje in jim želimo obilo delovnih uspehov. SPLOSNA PLOVBA PIRAN VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO — POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO JADRAN — JUŽNA AMERIKA — VIA ZAHODNA AFRIKA (Rijeka • Split . Neapelj - Genova ■ Marseille Casablanca ■ Dakar - Conakry • Tacoradi Tema. Rio de Janeiro . Santos - Montevideo Buenos Aires) kakor tudi REDNO LINIJO OKOLI SVETA (iz Jadrana v Indijo • Indonezijo ■ Japonsko -ZDA - Zahodna afriška obala • sredozemske luke) IN NUDI ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti. Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja »SPLOŠNA PLOVBA«, Piran, Zupančičeva ulica 24, telegrami: Plovba Piran, telesi: 035-22, 035-23, telefoni: 72-170 do 72-177 in na naše AGENTE PO VSEM SVETU K1J E K A - Jugoslavija Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za informacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije. : B-.-:. -<, JBBS i m .......«•• (Nadaljevanje sledi) »KONUS« usnjarski kombinat SLOVENSKE KONJICE. Mariborska cesta 12 Telegram: SL. KONJICE Telefon: SL KONJICE 1 Predstavništva - skladišča - prodajalne: BEOGRAD, Knez Mihajlova 47 — Tel. 621-630 NOVI SAD, Ul. Nar. heroja 10 — Tel. 29-78 ZAGREB, Bogišičeva 22/III — Tel. 28-372 LJUBLJANA, Gosposvetska 2 — Tel. 23-337 PTUJ, Miklošičeva 1 — Tel. 173 CELJE, Trg V. Kongresa 4 — Tel. 29-45 Naši obrati: KOKO, usnjena oblačilna konfekcija v Slov. Konjicah Konfekcija Loče Usnjama Rečica ob Savinij Usnjama Lenart v Slov. Goricah Usnjama Ljutomer Lsnjama Miren pri Gorici TANIN — obrat strojil Majšperk JUGOTANIN — obrat tanina Sevnica Izdelki kombinata: Vse vrste zgornjena in spodnjega usnja, usnje drobnice, usnje kač, kuščarjev in vse vrste lakastega usnja, tehnično usnje; vse vrste pogonskega jermenja navadnega in v vseh specialnih izvedbah pa naročilih, vegetabil in krom; pikerji in ostale usnjene utenzili je za tekstilno in ostalo industrijo, opetnice iz konita vseh vrst in pete za obutev z nizko peto; konti za čevljarsko industrijo, galanterijo, knjigovezništvo; konstrag tekači iz konita za stanovanjske in ostale javne prostore — visoko kvalitetni proizvod. CENJENE ODJEMALCE NAPROŠAMO, DA NAŠE IZDELKE PREIZKUSIJO IN SE PREPRIČAJO O KVALITETI IZDELKI KOMBINATA »KONUS« SO JAMSTVO ZA KVALITETO, MODO, ELEGANCO IN ZADOVOLJSTVO! A. BRAND0LIN Trst Via S. Maurizio, 2 Cevi - plošče - žice iz medenine in bakra X x + PLASTIKA _________\ Vijaki iz medenine in železa za les in kovino V MEDENINO VKLESANI PREDMETI Vodne pipe Opreme za kopalnice X PLOČEVINE VSEH VRST .......— Stran 4 GOSPODARSTVO Petek, 8. maja 1964 TRZNI PR D Italijanski trg Zaloge mehke pšenice gredo h koncu in zaradi tega so cene zelo poskočile. Zmerna je prodaja koruze in drugih žitaric, medtem ko so kupčije z rižem zelo živahne. Kupčije na zelenjavnem trgu so še vedno u-godne, bodisi za zelenjavo kot za sadje. Cene domačemu maslu so nekoliko padle zaradi napovedi nakupa večjih količin uvoženega masla; kupčije s sirom so krepke. Cene goveji živini za rejo in klavni živini so zmerne, čeprav se razvija kupo-prodaja zelo ugodno. Nasprotno pa je zanimanje za prašiče slabo. Živinska krma, kot sta seno in slama, gredo h koncu, toda izvedenci predvidevajo za letos dobro letino za senu. Trg z oljčnim oljem je zmeren m tudi pri cenah ni nobenih sprememb. Pri vinu se je zanimanje nekoliko preusmerilo od ustekleničenih vrst namiznemu | 125-145 kg težki 330, 145-160 330, 160-180 kg 332, čez 180 težki 332 lir za kg. KRMA MANTOVA. Seno majskega reza 2900-3000 lir za stot., II. reza 2800-2900, III. reza 2700-2800, detelja I. 2500-2600, II. 2400-2500, zelena trava 325-375, slama v balah 1550-1600, sestavljena krma za krave mlekarice 5700-6000, krma za suhe prašiče in svinje 6000-6300, krmne pogače iz koruze 5300-5400, krmne pogače iz pese 5400-5600, koncentrirana krma za govejo živino 6300-6600, krma za prašiče 9100-9300 lir za stot. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi piščanci 270-300, zaklani piščanci I. 380-420, II. 300-350, zaklani uvoženi piščanci 450-550, žive kokoši 340420, žive domače kokoši 700-710, žive uvozimo k navadnemu I žene kokoši 380-390, zaklane uvozim«; cene so še žene kokoši 500-550, uvožene vedno zmerne. KAVA TRST. Navajamo cene za kg neocarinjene kave (v oklepaju cene za kg ocarinjene kave). Brazilska kava: Pernambuco 3, 17/19 47,50 lir za kg fob (1400), Santos Fancy 18 59 lir za kg fob (1520), Viktorija V 18/19 43 za kg fob (1390);Srednjeameriška kava: Ekvador extra superior 49,75 dolarjev za 50 kg fob (1390), Haiti naravna XXX 53,40 dolarjev za 50 kg fob (1410), Kostarica 54 dolarjev za 50 kg fob (1510); Arabska in afriška kava: Gimma 365 šilingov za 50 kg cif (1420), Moka Hodeidak št. 1 385 šilingov za 50 kg cif (1430); Indonezijska in malajska kava: AP/1 329 šilingov za cwt cif (1320), AP special 325 šil. za cwt cif (1350), Rob EK/1 3—5 odsto 315 šil. za cwt cif (1320), Rob EK/1 special 323 šil. za cwt cif (1330), Rob EK/3 10-12 odsto 309 šilingov za cwt cif (1330); Slonokoščena obala 560 lir za kg cif (1290). LES TRST. Cene veljajo za avstrijski rezani les, dostavljen na mejo,- neocarinjen. Jelov les: III širok 33-35.000, 0-III širok 29.000, 0- IV 28.000, III 27.000, IV 21.000, les krajših mer od 2 do 350 17- 19.500, tramovi po običaju Trst 14.500-15.500; Macesnov les: I-II 38.50040.500, I-II-III 28-29.500, III 20.000; Borov les: I-II 31-33.000, 1- II-III 25-26.000, III 18-20.000 lir kub. meter. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Cene veljajo za kg, vštevši embalažo: Jabolka različnih vrst 3060, delicious 46-80, renette 45-80, hruške 60-80, rumene pomaranče 100-200, rdeče pomaranče 50-100, taroki 100-160, limone 50-70, jagode 1500-3000, nešplje 80-150; suh česen 120-250, šparglji 250-350, j. esa 40-100, rdeča pesa 60-120, karčo-fi 25-50, cvetača 40-100, repa 50-70, čebula 40-60, dišeča zelišča 200-350, rdeč radič 60-250, cikorija 150-350, solata trokadero 115-180, paradižniki 150-400, grah 100-180, zelena 100-2G0, bučice 200-550, peteršilj 200-500, špinača 100-180 lir za kg. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo iz posnetega mleka 870-880 lir za kg, maslo iz smetane 800-810; sir sbrinz svež 670-690, uležan 770-810, pro-volone svež 640-660, uležan 770-810, grana svež 720-750, grana proizv. 1963-64 820-850, grana proizv. 1963 880-920, grana proizv. 1962-63 1010-1030, Emmen-thal svež 640660, uležan 690 do 700, italico svež 460-470, taleg-gio svež 420-430 lir za kg. ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA MANTOVA. Goveja klavna živina: voli I. 340-380, II. 260-280, krave I. 300-330, II. 200-240, junci I. 360-400, II. 310-330, biki I. 370-420, II. 310-360, teleta 50-70 kg težka 550-590, 70-90 kg 590 do 600, teleta čez 90 kg težka 620-640; voli za rejo in vprego: ne-odstavljena teleta 50-70 kg težka 560-675, 70-100 kg 630-700, junice 95-100.000 lir glava, krave mlekarice ali breje krave 180 do 280.000 lir glava, navadne krave 150-180.000 lir glava; prašiči: neodstavljeni prašiči 18-25 kg težki 500 lir za kg, suhi prašiči 2540 kg težki 4'10, 40-60 kg 380, 60-80 kg 350, debeli prašiči VALUTE V MILANU 29.4.64 5.5.64 Amer. dolar 624,15 624,10 Kana . dolar 575,50 575,50 Nem. marka 157,12 157,12 Francoski fr. 127,45 127,40 švicarski fr. 144,73 144,73 Avstrijski šil. 24,15 24,15 Funt št. pap. 1748,25 1748,50 Funt št. zlat 6300,— 6300,— Napoleon 6000,— 6000,— Zlato (gram) 717,— 717,- Dinar (100) - - Trst drobni 77-79 debeli 69-71 BANKOVCI V CURIHU 5. maja 1964 ZDA (1 dolar) 4,29 Anglija (1 funt št.) 11,95 Francija (100 n. fr.) 87,00 Italija (100 lir) 0,6870 Avstrija (100 šil.) 16,60 CSSR (100 kr.) 10,00 Nemčija (100 DM) 107,50 Belgija (100 D fr.) 8,55 švedska (100 kr.) 83,00 Nizozemska 1100 gold.) 118,50 Španija (100 pezet) 7,05 Argentina (100 pezov) 2,60 Egipt (1 eg funt) 5,60 Jugoslavija (100 din) 0,55 Avstralija (1 av. funt) 9,50 zmrznjene pegatke 700-750, zaklani golobi 1500-1600, uvožene zmrznjene pure 550-650, uvoženi zmrznjeni purani 500-650, uvožene zmrznjene gosi 380 400, domači zaklani zajci s kožo 880-920, brez kože • 950-1000, uvoženi zmrznjeni zajci 740-800; perutnina za rejo: račice 900-910 lir kos, male gosi 380-390. Sveža domača jajca I. 16-17 lir za jajce, II. 15-16 lir za jajce. ŽITARICE LODI. Cene veljajo za stot., prometni davek ni vštet, za takojšnjo izročitev in plačilo Fina mehka domača pšenica 7650 do 7900, dobra merkantile 7250-7500, merkantile 7050-7150, fina domača trda pšenica 9300-9500, merkantile 9100-9300, Manitoba 9300-9700, fina domača koruza 6550-6750, navadna koruza 4600-4700, uvožena koruza 4550-4650, Plata 49254975; neoluščen riž Arborio 8100-9500, Vialone 10 do 11.100, Carnaroli 9900-10.600, Ver-celli 8650-8950, R. B. 9100-10.500, Rizzotto 9300-10.200, Maratelli 10.450-10.500, Ardizzone 8500 do 8950; oluščen riž Arborio 16.900 do 17.700, Vialone 21.500-24.500, Carnaroli 19-100-21.300, Vercelli 19.400,19.900, R. B. 17.100-17.400, Rizzotto 17.300-17.700, Maratelli 17.500-17.650; domač ječmen 4450 do 4550, uvožen ječmen 4750 do 4850, domač oves 5150-5450, uvožen 46504800, proso 4300-4450; pšenična moka tipa «00» 10.300 do 11.700, krušna moka tipa «1» 9200-9300, moka za testenine 8800 do 9400, otrobi 10.800-10.950; presejana koruzna moka 6250 do 6550, domača 5550-5650 lir za stot. ■ PARADIŽNIKOVA MEZGA PIACENZA. Cene veljajo za kg, prometni davek ni vštet. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 175-185 lir za kg, v škatlah po 5 kg 185-195, v škatlah po 2,500 kg 190-200, po 1 kg 200-210, po Vt kg 215-225, v tubah po 200 g 56-58 lir tuba; trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah po 10 kg 190-200, po 5 kg 200-210, po 2,500 kg 205-215, po 1 kg 215-225, po Vs kg 225-235, v tubah po 200 g 60-62 lir tuba, olupljeni paradižniki v škatlah po 3000 g 440-460 lir škatla, v škatlah po 1200 g 160-170, po 500 g 80-90 lir škatla. VINO MILAN. Rdeče piemontsko vino 9-10 stop. 700-780 lir za stop/ stot, Barbera superior 12-13 stop. 950-1130, Oltrepb pavese 8 do 9 stop. 660-730, mantovansko rdeče vino 8-9 stop. 680-740, Val-policella Bardolino 9-11 stop. 790-860, Soave belo 9-11 stop. 800-890, Raboso 725-750, Merlot j kilogram. 10-12 stop. 775-875, Reggiano 9-10 stop. 740-790, modensko vino 9-11 stop. 740-860, belo vino iz Romagne 9-10 stop. 650-680, rdeče 9-10 stop. 670-700, klasični to-skanki Chianti 12-13 stop. 455-495 lir toskanska steklenica, navadna toskanska vina 8-10 stop. 610-720, Aretino belo 8-10 stop. 600-700, belo vino iz Mark 9-10 stop. 660-680, rdeče 9-10 stop. 660-700, belo vino iz Sardinije 10,5-11,5 stop. 695-715, rdeče 12-13 stop. 795-885 lir za stop/stot. OLJE FLOCENCA. Oljčno olje ex-tra 730-750 lir za kg, fino oljčno olje s 3 odsto oljčne kisline 570-610, oljčno olje s 4 odsto kisline 530-560, retificirano oljčno olje 500-510, semensko jedilno olje I. 350-355, olje iz zemeljskih lešnikov 355-360 lir za Skoraj 2 milijenli šilingov za izvoz živine Avstrija mora zdaj krčiti izvoz Samo v Italijo 96.000 glav živine Avstrija je v povojnem času zelo razvila živinorejo, ki ji do-naša lepe dohodke in tudi devize. Lani so namreč Avstrijci izvozili kar 150.000 glav goveje živine; od tega 100.000 glav za zakol; ostala je bila vprežna živina ali za rejo. Ta izvoz ji je vrgel kar 1,8 milijarde šilingov. Za čez eno milijardo šilingov je bilo samo žive živine, ki so jo Avstrijci izvozili. Konjunktura za izvoz na trge držav Evropske gospodarske skupnosti, posebno v Italijo, je zelo ugodna. Sicer so Avstrijci sami pričeli krčiti izvoz živine. Tako je izvoz v prvih treh mesecih leta 1964 dosegel samo 28.000 glav goveje živine, medtem ko je lani v tem času znašal nič manj kakor 64.000 glav. V drugem in tretjem tromesečju se izvoz navadno skrči, Pomisleki proti tovarniški graditvi hiš Kje se industrijska graditev izplača in kje ne Profesor za gospodarstvo na visoki šoli gospodarskih ved »London School of Economics«, Lionel Needleman sklepa po svojih raziskovanjih v obširnejši razpravi (v angleški reviji Lloyd Bank Review), da od začetka našega stoletja bolj in bolj narašča storilnost dela skoraj na vseh področjih gospodarstva in da so se izdatki za delovno silo v primerjavi s ceno izdelkov v veliki meri zmanjšali. Edina izjema, ki pada v oči, je gradbena dejavnost, kajti sorazmerje med stroški za delavce, ki zidajo hiše, in cenami sezidanih zgradb je ostalo več ali manj e-nako, kakor je bilo pred sto leti. Stavbarstvo je zapletena industrijska dejavnost, ki sestavlja iz raznovrstnega, obsežnega in težkega gradiva nepremične izdelke najrazličnejših oblik. Zaradi nepremičnosti poslopij in velikih prevoznih stroškov gradbenega materiala so zelo omejene možnosti za izdelovanje hiš v serijah in je konkurenca v stavbarstvu krajevno vezana in zato ne igra velike vloge. Zapletenost in gradbeni postopek v presledkih onemogočata, organizirati množično proizvodnjo hiš, kar bi bilo potrebno, da se znižajo stroški kakor v drugih industrijskih strokah. Prav zato je stavbarstvo še vedno ohranilo s svojimi številnimi manjšimi podjetji svoj obrtniški značaj, ki ne dopušča širokopoteznih poskusov niti razmaha podjetnosti. Sicer pa je izkustvo dokazalo, da so stroški za preureditev gradbenega podjetja presegli prihranke novega gradbenega po- MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 21.4.64 29.4.64 5.5.64 Pšenica (stot. dol za 60 funtov) . . 201 Vs 201 Vs 202 Vt Koruza (stot. dol. za 56 funtov . . 124 ‘/s 123 3A 124 Vt NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 32,- 32,- 32,- Cin (stot. dol. za funt) 135,25 135,50 134,37 Svinec (stot. dol. za funt) ..... 13,- 13,— 13,— Cink (stot. dol za funt) 14,75 14,75 14,75 Aluminij (stot. dol. za funt) .... 23,50 23,50 23,50 Nikelj (stot. dol. za funt) ..... 79,— 79,- 79,— Antimon (stot. dol. za funt) .... — — 40,75 Lito železo (stot. dol. za funt) . . . — 63,50 Živo srebro (dol. za steklenico) . . 273,— 265,— 265,— Bombaž (stot. dol. za funt) .... 35,40 35,40 35,40 Volna (stot. dol. za funt) ..... — — 168,— Kava »Santos 2» (stot. dol. za funt) . 49 V« 47 Vi 49,— Kakao (stot. dol. za funt) — — 20,38 Sladkor (stot. dol. za funt) .... — — 7,91 LONDON Baker (funt šter. za d. tono) . . . 315,— 313,— 315,— Cin (funt šter. za d. tono) .... 1047,— 1048,— 1038,- Cink (funt šter. za d. tono) .... 108,— 113,— 114,- Svinec (funt šter. za d. tono) . . . 82 Vs 83 Vt 88 ■Vs Kavčuk (penijev za funt) . ... . — — 20 Vi« SANTOS Kava »Santos D» (kruzejrov za 10 kg) 2504,— 2544,— 2568,— stopka, tako da so pogosto nastale hude izgube, ker so gradbena podjetja opustila običajne metode dela. Razumljivo je torej, da so celo večja podjetja zaradi tega zelo previdna glede novotarstva v gradbeni tehniki. Možnosti, da se znižajo gradbeni stroški, so v glavnem naslednje : veča splošne gradbene izdatke in včasih celo stroške za mezde. Razen tega je gradbeni material za predhodno tovarniško izdelovanje hišnih sestavnih delov dražji od običajnega. Zlasti v Angliji bi morali nadomeščati o-peke, strešnike idr. z lesom, jeklom, ----------------------• drugim s cementnimi zmesmi in za predhodno tovarni- a) poenostavljenje gradbenega jizdelovanje sestavnih delov KOVINE Na londonskem tržišču s kovinami se je cena bakru ponovno dvignila. Glavni proizvajalci v Čilu baje nameravajo zvišati ceno njihovega bakra (za 2. do 3 dolarska centa pri funtu). Proizvajalci prodajajo sedaj svoj baker na podlagi 244 funtov tona (tj. 30 ‘A dolarskih centov funt). V ZDA so prodajali prečiščeni baker po 32 dol. centov funt (vpliv carine). Britanske zaloge so se zmanjšale za 1.125 ton in sedaj ne znašajo več kot 11.179 ton. V Londonu se je svinec nekoliko učvrstil. Vsako leto narašča svetovna potrošnja za približno 5 odsto. V zadnjem desetletju je Zahodna Evropa povečala svojo potrošnjo za 40 odsto in je že prekosila potrošnjo ZDA. Svetovne zaloge se zmanjšujejo že več mesecev in so znašale konec januarja 177 tisoč 900 ton. KAVČUK Kavčuk še vedno niha na vseh tržiščih. Vse bolj živa postaja konkurenca njegovega nadomestka, katerega proizvodnja redno narašča. Proizvodnja sintetične gume je namreč dosegla v ZDA v mesecu marcu nov rekord s 146.234 tonami in je prekoračila rekord meseca januarja (143.565 ton). V prvih treh mesecih se je torej proizvodnja povečala za 5 odsto. šest mesecev zaporedoma je potrošnja sintetične gume predstavljala skoraj tri četrtine kavčuka v ZDA. ŽIVILA potrošnje Cena sladkorja se je nadalje dvigala bilo v Londonu bilo v New Yorku. Po dokončni cenitvi znaša žetev na Kubi 3,3 milijona ton, torej 500.000 ton manj kot po prvotni cenitvi in v primerjavi z letom 1963. Leta 1962 je znašala žetev 4,8 milijona ton in leta 1961 6,8 milijona ton. Orkan je hudo poškodoval plantaže in zaradi po manjkanja delovnih moči niso želi del sladkornega trsa. Baje se bo Kuba umaknila s tržišč kot prodajalec sladkorja do konca tega leta, potem ko je kupila sladkor od tujih podjetij, da bi lahko zadostila svojim obveznostim, že minuli september so oblasti na Kubi sklenile, da ukinejo prodaje domačega sladkorja do meseca fna-ja 1964. V New Yorku se je cena kave nekoliko opomogla. Zdi se, da se je razblinila nevarnost, da v najkrajšem času zvišajo izvozne kontingente. Brazilija in ostale dežele, ki pridelujejo kavo, so se uprle takemu ukrepu, ki bi ga sicer morali odobriti z dvotretjinsko večino Mednarodnega sveta za kavo; ta je začel zasedati v ponedeljek, 27. aprila, v Londonu. Vendar ni izključeno, da se bodo izvozni kontingenti kave za nekaj mesecev dvignili ali da vržejo na trg partijo kave, ki ne bi bila izkoriščena. materiala, tovarniško izdelovanje posameznih sestavnih delov stavb, mehanizacija dela na gradbišču; b) načrtovanje dela, nadzorovanje na stavbišču in nagrade za spodbujanje storilnosti. Zaradi prej omenjene krajevne povezanosti gradbene dejavnosti se naslednja izvajanja profesorja Needlemana nanašajo seveda predvsem na položaj gradbeništva v Angliji. Zidanje hiš se lahko bolj »industrializira)) na dva načina: tako, da se poenostavijo in standardizirajo številne raznolike dimenzije in vrste običajnih prostorov in pritiklin, ki sestavljajo poslopja, da se potem tako izbrane, številčno omejene variante sestavnih delov, izdelujejo v večjem število in z manjšimi stroški. Poenostavljenje skuša predvsem znižati stroške gradbenega materiala, a drugi način, tovarniško izdelovanje posameznih sestavnih delov stavb, zmanjšuje delo na samem gradbišču, torej izdatke za delavce. V Angliji in sploh v Evropi še nimajo mnogo izkušenj, ki bi pokazale prednosti poenostavljenja gradbenega postopka, katero pa se je že obneslo v Združenih državah Amerike. Ameriški stavbeniki so namreč ugotovili, da lahko zmanjšajo število vrst mnogih sestavnih delov poslopij kar za 90 odsto in da tako veliko prihranijo na stroških, ne da bi zaradi tega preveč trpela raznolikost. Poenotenje sestavnih delov poslopij poenostavi tudi gradbene načrte. V tem pogledu obeta največ metoda tako imenovanega prilagojevanja vzorcev. Gre namreč za to, da pri tej metodi izdelujejo gradbene načrte s pomočjo mnogokratnikov določene standardizirane dolžine ali standardiziranega vzorca poenotenih vrst posameznih sestavnih delov poslopij. Pri izvajanju takih načrtov zmanjšujejo odpadke gradbenega materiala in delo delavcev pri sestavljanju komponent in zlasti število samih komponent. Menijo, da bi uporaba v velikem merilu metode prilagojenja vzorcev utegnila znižati gradbene stroške za približno 25 odstotkov. Kar zadeva prehodno izdelovanje sestavnih delov poslopij, bi ta metoda brez dvoma pospeševala zidanje hiš, verjetno pa ne bi, vsaj v Angliji, zmanjšala gradbenih stroškov. Stroški za dovršitev in za nabavo pritiklin za hišo v običajnem angleškem slogu niso prav nič manjši kot stroški same konstrukcije ali zidave, če bi torej hoteli pri predhodnem tovarniškem izdelovanju sestavnih delov zares v največji meri poenostaviti sestavljanje posameznih delov na stavbišču, bi morali vse dokončati že na sestavnih delih in v iste vzidati vse pritikline. Zaradi velikih dimenzij in teže takih sestavnih delov bi se pa znatno zvišali stroški za njihov prevoz od tovarne do gradbišča. Na samem stavbišču pa bi se morali posluževati mogočnih žerjavov in drugih dragih naprav, da bi mogli postaviti na mesto in sestaviti tako velike sestavne dele, kar bi povzročilo zopet nove probleme. Predhodno tovarniško izdelovanje sestavnih delov hiš torej lahko znatno po- „GOSPODARSTVO“ Izhaja tedensko • Uredništvo in uprava: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 38-933 • Cena: posamezna številka lir 35.—, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: let*ia 1300 lir, polletna 700 lir - Pošt. tek. rač. »Gospodarstvo« št. 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1200 din, polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek. rač 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) . Trst, Ul. Montecchi 6 primernimi vrstami gradiva. To pa bi več stalo kot bi znašali prihranki na delavskih plačah. Predhodno tovarniško izdelovanje sestavnih gradbenih delov omogoča večjo mehanizacijo in zahteva manj ročnega dela in tudi manj kvalificiranih delavcev na gradbišču. Zato proži večje prednosti v deželah kot so ZDA, kjer stanejo stroji razmeroma manj, a so plače zlasti kvalificiranih delavcev zelo visoke. V Evropi in še posebej v Angliji velja za sedaj še nasprotno. hkrati pa naraste domača potreba. Glede na to ne bo letošnji izvoz živine dosegel tako visoko raven kakor lani; računajo, da bo znašal samo okoli 100.000 glav. Lani je Italija uvozila 90.000 glav iz Avstrije, od tega 28.000 plemenske živine in za delo. Zanimivo je, da je bil italijanski uvoz iz Avstrije lani dvakrat večji kakor v letu 1962. Italija potrebuje okoli 1 milijon glav na leto. Računajo, da ima Avstrija okoli 2.310.000 glav goveje živine. Živinski sklad je dejansko nazadoval v primeri z rekordnimi leti 1961 in 1962. To upadanje je v zvezi s pičlim lanskim pridelkom sena, v veliki meri pa tudi s pomanjkanjem delovne sile. Izvoz svile napreduje Italija je izvozila v marcu 34,200 kg svile proti 37.300 kg v istem mesecu lanskega leta. V treh mesecih tega leta je dosegel izvoz surove svile 83.750 kg, medtem ko je znašal v prvem tromesečju lani 76.850 kg. Na prvem mestu med tujimi u-voznicami italijanske svile so Združene ameriške države, ki so nabavile v minulem marcu, pri nas 17.200 kg; sledijo Nemčija (6.200 kg), Švica (4.600), Hong-Kong (2.000), Francija (1.450), Libija (800), Irak (600), Španija (400), Marok (200), Avstrija (150), Belgija, Portugalska in Anglija (vsaka 100 kg). Na italijanskem trgu s svilo je položaj miren, mednarodni razvoj trgovine s svilo se odvija brez bistvenih sprememb. TRGOVSKO ZASTOPSTVO EKSKLUZIVNA ZASTOPSTVA Ad Nudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga amic TKST, Via S. Lazzaro 23-11 Tel. 28-449. 31998 KMEČKA BANKA r. z. z o. j. GOBICA, Ul. Moretti 14 ■ Tel. 22-06 Banka pooblaščena za posle v zunanji trgovini Ustanovljena leta 1909 SP0RTH0TEL «P0KLJUKA» (BLED 1250 m) Moderno urejen hotel s tekočo toplo in hladno vodo, centralno kurjavo in dvigalom. Restavracija z domačimi in tujimi specialitetami, kavarna z glasbo in plesom železniška postaja Lesce-Bled, Bled-Jezero. Stalna avtomobilska zveza. Obiščite nas, zadovoljili Vas bomo! IMPEXPORT uvuz - 1ZVU/ /ASIUPS 1 VA TRST, Ul. Cicerone 8 Telet 38-136 - 37725 Oddelek za kolonialne blago Ul. del Hoseo 2(1 Tel. 50010 Telegr-: lmpexnort - Irieste U VA«. A: VSAKOVRSTEN LES - CEMENT IN GRAD. BENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO I Z V A t- A : TEHNIČNI MATERIAL . RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškem in goriškem sporazumu UR ARNA IN ZLATARNA ROK1LI OTADALOSSO M IKON KAREL TRST - TRIESTE, ulica XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, telef. 35-740 T li s r Pohištva dnevne sobe oprema Čampo S. Giacomo 3. tel. 95-881 za urade - vozički - tinsleljice Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okra- purmiitlns Razstave: Ul. Valdirivo, 29 Ul. F. Filzi 7 skov za vse prilike PRIZNANO MEDNARODNO AVT0PREV0ZNIŠK0 PODJETJE EA GORIZIAMA Gorica Via D d’Aosta N. 180 Tel. 28-45. 54-00 Gorica PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo JUG O 1— I IM 1 «-J A Gestisce i servizi merci e passeggeri sulle linee: ADRIATICU — NORD EUROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogm 7 giorni ADRIATICU — NORD AMERICA (Nnrth of Hatteras) partenze ogni 10 giorni ADRIATICU — SUI) AMERICA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - LEVANTE partenze ogni 7 giorni ADRIATICU - IRAN - IRAQ partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - INDIA - PAKISTAN - BURMA partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - ESTREMO URIENTE partenze ogni 30 giorni ADRIATICU - GOLFU MESSICO partenze ogni 20 giorni con 52 moderne e rapide na vi, 530 cucette e 350.000 B.R.T. La «JUGOLINIJA» accetta il crasporto di merci porti fuori delle linee regolar anche in TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA — «JU GOL IN IJA» - RIJEKA ---------- JtdxAxuhOft& KofiM, MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT GLAVNA DIREKCIJA - TELEF. 141, 184 • TELEX: 03-517 PRENOVLJENI Hotel POŠTA TRG OBERDAN 1 — Tel. 24-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah Dvigalo — Centralna kurjava TRANS-TRIlSTl TRST • TRIESTE, Via Donota 3 - Tel. 38-827, 31-906, 95-880 Soc. a r. I. UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA; vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne CHAT in vse proizvode naivažneiših italijanskih 1 ‘ ” P, Mednarodna špedicija in transport z lastnimi kamioni — Pomorska agencija — Špediter-ska služba na mednarodnih razstavah ln sejmih v tuzemstvu s specialno organizacijo — Transportno zavarovanje blaga — Carinjenje blaga — Bedni zbirni promet lz evropskih centrov — Kvantitativni prevzem vagonskih in kosovnih pošiljk — Strokovno embaliranje — Dodajanje ledu in uskladi-ščenje blaga v lastnih skladiščih — Avtoremont in servisna popravila motornih vozil v avtomehanični delavnici v Sežani. FILIALE: Beograd. Zagreb, Ljubljana, Rijeka, Maribor, Sarajevo, Sežana, Subotica, Novi Sad. Zrenjamn, Jesenice, Nova Gorica, Kozina, Podgorje, Prevalje, velesejemska poslovalnica v Zagrebu, Ploče-Bar. PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Milano, 7 - Tel. 37-823 Konfekcijska trgovina FIMAR TRST Gorso Italia 1 Tele!. 29-043 Izbrana eleganca linije FIMAR za moške, ženske in otroške obleke navdušuje vse. Te so neuničljive in narejene kot «po naročilu». OBIŠČITE TRGOVINO FIMAR1 adriaimpex S. p. A. TRST, Via de Ha Geppa, 9 Tel.: 311.770, 29-135 IMPORT - EXP0RT industrijskih proizvodov Tvrdka je pooblaščena za prodajo nadomestnih delov FIAT, OM. RIV v Jugoslavijo Trnnsiulrin s. e. a. IMPORT - E X PO RT TKST Ul. Cicerone 3-11 Tel. 30-214 Skladišče: Scato l.ejinami Vse vrste lesa . eksote . furnirje poliester*'-dekorativne plastične profile laminate stroje in droge artikle za lesno industrijo