Razglas iz 1. 1848. 295
Razglas iz 1. 1848.
v rokah imamo tiskano »Oznanilo primorskima poglavarstva« v Trstu z dne 6. grudna 1848, št. 22919, s katerim sta ))Gyulai, Feldmaršal-Leitenant, vojaštva vikši zapovednik in deželniga poglavarja namestnik« ter »Jožef Franc Englert, poglavarski posvetovavec«, »po ukazu ministerstva notranjih oprav 2. tega mesca št. 35« dala na znanje dva slovenska razglasa. V prvem se čita, kako se cesar Ferdinand I. in njegov brat nadvojvoda Franc Karol odpovedujeta prestolu avstrijskega cesarstva. V drugem pa z lepo slovenščino nastopa vlado sedanji cesar tako-lo:
Mi Franc Jožef Pervi, po Božji milosti Cesar Avstri-janski; Kralj Vogerski in Češki, Kralj Lombardo-Bene-čanski, Dalmatinski, Horvaški, Slavonski, Galičanski, Vladomirski in Ilirski, Kralj Jeruzalemski itd.; Nadvojvoda Avstrijanski, Veliki vojvoda Toškanski, Vojvoda Lorenski, Solnograški, Stajarski, Koroški, Kranjski, Velki knez Sedmograški; JMarkgraf Moravski ; Vojvoda Doljno- in Gornošleski, Modenski, Parmazanski, Pjačenski in Gvastalski, Avšvičanski in Zatorski, Tešinski, Furlanski, Ragu-zejski in Zaratinski; poknežen Graf Habsburgski, Tirolski, Ki-burgski. Goriški in Gradiški, Knez Trientski in Briksenski, Markgraf Gorno- in Doljno Lužiški in Istrijanski; Graf Hohenembski, Feld-kirški, Bregenčanski, Sonenbergski itd.; Gospodar Teržaški, Kotarski in Slovenski.
Na prestol, kteriga so se naš veličanski stric. Cesar in Kralj Ferdinand Pervi, na Vogerskim in Češkim tega imena Peti, odrekli, in naš presvitli gospod oče, Nadvojvoda Franc Karol odpovedali, po pragmatiški postavi poklicani.
Oznanimo s tim slovezno vsim narodam Cesarstva prevzetje Naših kron pod imenam
Franceta Jožefa Perviga
Potrebo in visoko ceno slobodnih, času primerjenih vladnih pravil spoznavši, nastopimo zaupno to pot, ki nas ima k blagor-nosni premembi ino k pomlajenju občne deržave peljati.
Na podporah prave svobode, na podporah ravnopravnosti . vsih deržavnih narodov in enakosti vsih deržavljanov pred postavo.
296 Razglas iz 1. 1848.
kakor tudi vdeležbe narodnih namestnikov v postavodajanju, se bo domovina vnovič dvignula, v stare velikosti in nove moči, ne-omahljivi grad ob viharju časnim, prostorno prebivališč narodam različnih jezikov, ktere že sto in stoletno pod žezlam Naših očetov bratinsko vezilo skupaj veže.
Terdniga sklepa, svitlost krone, jasno in občno deržavno ne-omanjšano ohraniti, scer pripravljeni Svoje pravice z namestniki Naših narodov deliti, upamo z Božjo pomočjo v soglasju Našili narodov vse dežele in kolena monarhije v telo velike dcržave združiti.
Težke skušbe so Nam namenjene, mir in red sta v več krajih deržave zmešana bila. V neki strani monarhije še zdaj no-trenja vojska razsaja. Pripravljeno je vse, de bo poslovanje postav na novo vpeljano. Zmaga o puntanju in poverncnjc notrenjiga pokoja ste pervi pogoj k srečnimu napredovanju velikiga ustav-niga dela.
Mi se v temu zaupljivo zanesemo na modro in ravnoserčno podpiranje vsih narodov po njihovih namestnikih.
Mi se zanesemo na zdravo pamet Naših zmirej zvestih kme-tovavcov, kteri so po najnovejših postavah ob razvezanju podlož-nosti in ob oslobodcnju zemliš v celo posestvo deržavljanskih pravic stopili.
Mi se zanesemo na zveste deržavne služabnike.
Od naše slavne armade pričakujemo preskušeno staro hrabrost, zvestobo in stanovitnost. Ta nam bode, kakor je našim prednim bila, prestolna podpora in neomajljiva bramba očestva in slo-bodnih ustav.
Prijetna nam bode vsaka priložnost, zaslužbe brez razločka stanu plačati.
Avstrijanski narodi! Mi prevzamemo tron Naših očetov v težkem času. Velike dolžnosti, veliko zagovorljivost Nam Bog naloži. Božja pomoč nas bo vodila.
Tako dano v Našimu kraljevo poglavitnimu mestu Golomovcu drugi dan Grudna v letu tisuč osem sto šterdeset in osem.
Franc Jožef
L. S.
Svarcenberg.