oglašajte v najboljšem
SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU
T v .	*
"Vrsujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
XXXIII.—LETO XXXIII
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), MARCH 29, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 62
f^OVI GROBOVI
CBtlNA
pO kratvT^ bolnišnici je umrl stan,. "Olezni Anton Cetina, 1814 Grand Blvd., cič^ g ]	je bil iz Brn-
pri Fijumi na '^tar^	zapušča sestro
nllfoy"^ ^''^zek in več sorod-43iej. -	se je nahajal
bo(jj bil član društva Slo-Vrl HBZ in društva Delal	št. 281 WOW.
Centj,pri New York posiop^	kot oskrbnik
^ Custodian posojilnice 15 let. Družina
je
25 let na 15216 Da-
Churchill predlaga, na j zapadne sile uporabi jo nemške vojake za skupni odpor proti komunizmu
LONDON, 28. marca—Bivši angleški ministrski predsednik in voditelj Konservativne stranke Winston Churchill je danes ponovno predlagal, naj zapadne sile uporabijo )iemške vojake za obrambo zapadne Evrope pred "komunistično nevarnostjo."
soprogo Mary, 9-nicifih doma iz Obči-
" w kZ°?
^atsijg 1^' ^umberak na Hr-' hčer Mrs. Helen Bos-^eč	Jacob (Jack) in
^ sobot°	Pogreb se vrši
's in g° ^jytraj iz Joseph Že-45g pogrebnega zavo-^avjj ■ 1^2 St., v cerkev sv. V ter St. in St. Clair
^alvary	pokopališče
_ *
Po ^01 ^SRETKAR
^ mučni bolezni je I - Josc
stanujoč na 1090 E. 7T
T	--------jw yLClli OLlUgCgCL iii^uxiai
kt, stan^^-^^ Osretkar, star nadzorovanja in kontrole
M	bil iz Dolenjevasi

'anju
^fiko
odkoder je
prišel Bil je
■ - drugf	44 leti. —
"iniŠtv Naprej št. 5 SNPJ " št, 1. t Clevelandski Sloven-"Tuk
^ p	sinova Joseph
v^ifiirp hčeri Mrs. Mary '	Pauline Ma-
u ^ Ve"	brata Anto-
ip^ Sorodnikov. Soproga s "J^rla leta 1935. Po-'^5	v petek zjutraj ob
h'^®&reh^ "Joseph žele in sino-9 ''"Ave'^^^^ zavoda, 6502 St.
un .■' ^ cerkev sv. Vida ob ^^ary ^ ^^to na pokopališče
V SASan
"''•'il v	zvečer je pre-
soprogo Ma-^	in dve sestri,
Sumkis in Mrs. An-
Sinai bolnišnici Jo-®tar 42 let, stanu-■ V Q, 4 E. 34 St. Rojen je
\ Steve
leb^tty
1, »i ■ Pogreb se vrši v če-9 iz Za-5 v	pogrebnega zavo-
Ci tja : Brezmadežnega ^ato na pokopališče
Barbara Gru Maček, stara 63 je na 8110 Dor-
Istočasno pa je Churchil rekel, da ne veruje, da je nova vojna neizogibna. V svojem govoru v parlamentu je voditelj angleških konservativcev viharno napadel Sovjetsko zvezo in njene voditelje, ki da se bolj "bojijo prijateljstva zapada kot pa sovraštva."
Churchill je omenil tudi posledice nove atomske vojne. Med ostalim je rekel:
"Zapadna Evropa bi bila preplavljena in komunizirana. Nekomunistične osebe vseh strank bi bile likvidirane, in kakor ra-zuniem, so že pripravljeni seznami in se jih nedvomno izpolnjuje.
"Z druge strani bi sovjetska mesta, letališča in oljna polja bila uničena, z možnim razpadom kontrole Kremlina nad ogromnimi množicami, katerimi vladajo iz Moskve."
Medtem pa je angleški zunanji minister Ernest Bevin izjavil, da je edina obramba sveta pred hidrogenskimi bombami sistem strogega mednarodnega
Bevin je v parlamentu rekel, da je Anglija še vedno pripravljena skleniti sporazum z Rusijo, kar se tiče kontrole atomske energije.
Oba, Bevin in Churchill, sta govorila v teku debat o angleški zunanji politiki.
ŠTIRJE VOJAKI UBITI NA JAPONSKEM
YOKOHAMA, Japonska, 28. marca — Ameriška vojaška komanda je danes naznanila, da so štirje ameriški vojaki bili ubiti, ko je v bližini Yokohame neki tovorni avto z vso silo zavozil v vlak.
ANGLEŠKI LABORITI IZGUBILI POSLANCA
LONDON, 27. marca.—Angleška Laboritska stranka je danes ponovno izgubila en sedež v parlamentu s smrtjo poslanca F. A. Cobba. To je v kratkem času po volitvah že drugi laboritski poslanec, ki je umrl. Z njegovo smrtjo je večina laboritov v parlamentu padla na 4 člane.
SENATOR TAFT BI ' DEBATIRAL S TRUMANOM
WASHINGTON, 28. marca — Republikanski senator Robert A. Taft je danes izjavil, da se bo med avgustom in novembrom podal v volilno kampanjo po celem Ohiju in da bi ob tej priliki rad debatiral o raznih vprašanjih s predsednikom Truma-nom potom radia ali pa televizije.
Taft je izjavil, da če bo na novembrskih volitvah Truman dobil še nadaljnih 10 glasov v senatu in 23 glasov v poslanski zbornici, bi prihodnje leto lahko izvedel v celoti svoj program.
ŽENA PORAZILA M02A NA MESTNIH VOLITVAH
NEWBURY, Mass., 28. marca —Charles Moody ni ubogal svojo ženo, ko mu je svetovala, naj ne kandidira za člana Ura/ia za javno dobrodelnost na mestnih letnih volitvah. Za ta urad je namreč sama kandidirala.
Sedaj po volitvah se je izkazalo, da je ženin nasvet bil pameten. Moody je v tukajšnjem časopisu objavil sledečo zahvalo:
"Hvala 94 volilcem, ki so glasovali zame. Kar se tiče 865 vo-lilcev, ki niso glasovali zame, hvala jim v imenu moje žene."
Kitajske komunistične armade strle odpor nacionalistov in začele zadnje bitke za Tibet
TAIPEI, Formoza, 29. marca—Sile kitajske osvobodilne (komunistične) armade so danes strle odpor nacionalistov na mejah province Sikang in si odprle za osvoboditev Tibeta.
nt
je preminila
je bila iz sela 11]^.	Sunija na Hrvat-
^ 'A.me-y Bila je članica ■	""uštva fare sv. Pav-
Vg
^ušča žalujoče sino-Joseph, hčere *•1	Pilarczyk, Mrs.
V^^s. li/r'	Podlski
i^dred Podsiadlo ter se vrši v soboto • X 8-30 uri iz Louis L.
g^^^Srebnega zavoda v C3ui>ii ^avla na E. 40 St ^ ^^to na pokopališče
Bitke so nenadoma izbruhnile na daljni zapadni fronti. V prvem naskoku so komunisti zavzeli Sichang, ki je bila glavna postojanka nacionalističnih ge-rilskih sil. Zadnje letališče, ki ga je imel kitajski diktator Ci-angkajšek na celinski Kitajski, se tudi nahaja v rokah komunistične armade.
STEVE LOVICH
Včeraj je bilo poročano, da je preminil Steve Tovich, kar pa bi se moralo pravilno glasiti STEVE LOVICH, star 62 let, stanujoč na 14505 Darwin Ave. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8:45 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovze-te in nato na pokopališče Calvary.
Uradno so nacionalisti že v ponedeljek priznali, da so izgubili Sichang. Okrog 35,000 nacionalističnih vojakov je zbežalo zračnim potom iz ogroženega mesta, med njimi tudi zadnji nacionalistični general, ki se je še upiral komunistom. Nacionalisti imajo le nekaj manjših gerilskih oddelkov, ki pa po mnenju opazovalcev ne bodo nudili noben odpor.
Kitajski komunisti so obljubili, da bodo "osvobodili" Tibet, ki pravzaprav nikoli ni bil pod učinkovito kontrolo Kitajcev. Toda sam vladar Tibeta (Dalai Lama) je že preteklo leto zaprosil komuniste, naj osvobodijo Tibet in ga priključijo ljudski republiki Kitajski.
DomaČe vesti
Odpotuje v New York
Danes odpotuje v New York Mr. Anthony Miheiich, sin poznanih Mr. in Mrs. Anthony Miheiich, ki vodita grocerijo in mesnico na Babbitt Rd. Šel bo tja za dva tedna s svojim učiteljem Mr. Hardy.
Mladi Anthony bo imel eno vodilnih vlog v opereti, katero priredi zbor "Jadran" 23. aprila.	'
Mnogo razvedrila in srečen povratek!
Doma iz bolnišnice
Dobro poznani Mr. Anton Ve-har se je vrnil iz University bolnišnice na svoj dom na 820 E. 222 St., kjer se še Vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Zahvaljuje se vsem za obiske, cvetlice, darila in voščilne karte, ki jih je prejel. Prijatelji ga sedaj lahko obiščejo na domu.
Zopet doma
Mr. in Mrs. Jerry in Lucija Leskovec sta se po štiri-meseč-nih počitnicah v solnčni Floridi vrnila na svoj dom na 20112 Lindberg Ave., kjer ju prijatelji sedaj lahko obiščejo. Obiskala sta razne kraje po Floridi, kot Tampo, St. Petersburgh, Daytona Beach, itd., kjer je že več naših Clevelandčanov na-'stanjenih.
Nova telefonska številka
Vodstvo Slov. društvenega doma na Recher Ave. sporoča, da je telefonska stei'ilka v telefonski knjigi pod imenom American Jugoslav Center, 20713 Recher Ave., in je KE-1 9852.
Vstopnice za proslavo ob priliki otvoritve Slov. društvenega doma na Recher Ave., ki se vrši 23. aprila, so v predprodaji pri oskrbniku klubovih prostorov. Priporočljivo je, da si vstopnice nabavite vnaprej, ker se pričakuje obilno udeležbo za ta dan. Vstopnina k banketu je $1.50, k programu in plesu zvečer $1.00, samo k plesu pa 75c.
Pregleda j te grelno napravo
Zdaj je čas, da si daste vašo grelno napravo najsibo na domu ali v trgovini dobro pregledati in pripraviti za prihodnjo zimsko sezono. To delo vam bo v popolno zadovoljstvo izvršila ena najstarejših podjetij z grelno napravo — W. F. Hann & Sons, katero vodstvo je sedaj v rokah dobro poznanih Slovencev Mr. Mario Kolenc in Mr. Louis Planine.
Ta družba bo dobro pregledala vašo napravo in nudila najboljše nasvete kako isto lahko napravite, da vam bo služila bolj koristno in cenejše. Za tak nasvet vam ne računajo. Pokličite MU 1-4200.
Novi pralniki
James D. Stakich, lastnik Stakich Furniture Co., 16305 Waterloo Rd., ima sedaj v zalogi nove vrste Apex Spiral Dasher električni pralni stroj, ki gospodinji nudi vso priroč-nost in olajšavo pri pranju. Cena je od $99.95 naprej. Mr. Stakich prijazno vabi gospodinje, da si pridejo ogledat ta nov pralnik, da se prepričate o njegovih posebnostih.
Na obisku
Iz Fairporta, Ohio, sta se vče raj nahajala na obisku v Cleve landu Mr. Lawrence Baje in Mr. Herman Kapel. Ob tej priliki sta si tudi ogledala našo tiskarno.
Senabu odbor zahteva uradne podatke o osebah, za katere senator McCarthy pravi, da so komunisti ali sopotniki
AMERIŠKI "COMICS" PRISPEVAJO VALU ZLOČINOV V ANGIJJI
LONDON, 28. marca—Uradniki angleške policije, Scotland Yarda, so danes izjavili, da so ameriški magazini o kriminalu (comics) prispevali valu nasilnih zločinov, ki so jih izvršili angleški mladoletniki.
Uradniki so izjavili, da sedaj proučujejo ameriške "comics," da ugotovijo, če se lahko prepove njihovo prodajo.
V zvezi z am e r i š k i m i "comics" je omenjen neki 16 let star mladenič, ki je brutalno napadel neko žensko. Mladenič je izjavil, da je spodbudo za zločin dobil, ko je čital ameriške magazine.
ZAGOVORNIKI MIRU ARETIRANI V BOLIVIJI
LA FAZ, Bolivija, 27. marca, marca.—Bolivijska policija je včeraj vdrla na shod pristašev Svetovnega kongresa partizanov miru in aretirala 25 udelež-nikov pod pretvezo, da so pripravljali "zaroto proti vladi."
Policije je izjavila, da je bilo zaplenjenih več zabojev propagandne literature in letakov, ki da so pozivali ljudstvo "na upor." Za aretirane udeležnike shoda so oblasti naznanile, da so večinoma komunisti.
RUSIJA IMA NOV SPORAZUM S KITAJSKO
LONDON, 28. marca—Sovjetska agencija Tass je danes naznanila, da bo na osnovi novega sporazuma s kitajsko vlado Sovjetska zveza izkoriščala polovico vseh bogatih virov olja v provinci Sinkiang za dobo 30 let. Iz iste province, ki ima velike količine zlate rude, bo Rusija dobila tudi polovico vseh rud, z izjemo železne.
STAVKA JAPONSKIH PREMOGARJEV KONČANA
TOKIO, 28. marca—Voditelji 300,000 japonskih premogarjev so danes preklicali stavko in dali navodila članom unije, naj se vrnejo na delo. Ameriški vojaški guverner gen. Mac Arthur jim je ukazal, da morajo stavkujoče delavce poslati nazaj v rove najpozneje do prihodnjega petka.
KITAJSKI KOMUNISTI POSKUŠALI INVAZIJO
TAIPEI, Formoza, 28. marca —Kitajski nacionalisti so danes naznanili, da so v težkih bitkah preprečili komunistom invazijo otoka Hainan. Kot pravi poročilo nacionalistov, se je kakšnih 4,000 najboljših komunističnih vojakov izkrcalo na treh točkah otoka, toda bili so "popolnoma uničeni.
KONCERT
Mlad Pev. Zbora SDD
na Waterloo Rd.
V nedeljo, 2. aprila ob 3. 30 uri.
Zvečer ples.
tožiti osebe, ki nastopajo kot priče pred kongresnim odborom, ne glede kakšne so njihove obtožbe in ne glede, če so te obtožbe podprte z dokazi).
Z ozirom na stališče predsednika Trumana, državnega tajnika Achesona, šefa FBI Hooverja in justičnega tajnika McGratha se pričakuje, da senatni pododbor zahtevane lojalnostne podatke ne bo dobil. V tem primeru bi pa senat lahko zahteval podatke potom sodnije.
WASHINGTON, 28. marca—Senatni pododbor, ki vodi preiskave visokih vladnih uradnih v zvezi z obtožbami senatorja McCarthy-ja, je danes od Državnega oddelka, Civil Service Commission in FBI zahteval popolne podatke o lojalnosti posameznih oseb.
Senator Tydings je na časnikarski konferenci izjavil, da je njegov pododbor zahteval podatke za vse osebe, ki jih je McCarthy obtožil, da so komunisti, sopotniki ali pa da simpatizirajo s komunizmom.
Zahteva senatnega odbora je sprčžilo novo vprašanje, če lahko vladni organi zavržejo zahteve kongresa ali pa ne ? Možno je,
da bo o tem vprašanju morala odločati sodnija.
Predsednik Truman je že v pismu senatorju Tydingsu zavrgel zahtevo, da se senatnemu pododboru da na razpolago lojalnostne podatke o posameznih osebah, ki se nahajajo na visokih položajih v Državnem oddelku. Šef FBI, Edgar Hoover, in justični tajnik McGrath sta apelirala na pododbor, naj ne zahteva te podatke, ker da bi bilo razkrinkano delo FBI, obenem pa bi se izpostavilo mnoge zaupnike in tajne agente FBI.
Medtem pa obtožbe proti vladnim uradnikom postajajo vedno bolj vroče. Senatorju McCarthy-ju, ki je obtožil mnoge visoke uradnike in diplomatične predstavnike, da so komunisti, od-nosno "sopotniki," je v teku dneva bilo ponovno zagroženo,
da bo tožen zaradi obrekovanja.
Z druge strani pa je vodilni diplomat za zadeve Daljnega vzo-da Philip C. Jesup bil ponovno napaden kot sopotnik. Jessup je viharno zavrgel obtožbe McCarthy-ja, ki je sprožil prvi napad na njega, rekoč da je bil v sti-kah z organizacijami, ki so "sub-verzivne." V teku dneva pa je Jessupa napadel tudi kongresnik Keefe, ki je izjavil, da je Jessup^
priznal, da je bil v zvezah z organizacijo Institute for Pacific Relations, ki jo je kongresni odbor za ne-ameriške aktivnosti ofnačil za "komunistično fron-tovsko organizacijo.
Poleg Jessupa je glavna tarča napadov ameriški diplomat in svetovalec komisije Združenih narodov Owen Lattimore, ki se sedaj nahaja v Karachi-ju, Pakistanu.
Lattimore je v Karachi ju ponovno zavrgel obtožbe in izjavil,
da je McCarthy gotovo imel privide, ko ga je označil za "vodilnega sovjetskega vohuna."
Najnovejša žrtev nove afere je 37 let star Haldore Hanson, ki se je nekoč kot časnikarski poročevalec nahajal na Kitajskem,
sedaj pa pomaga Državnemu oddelku, ki v soglasju s priporočili predsednika Trumana priprav-osnutek načrta za svetovni pomožni program. Za Hansona je McCarthy rekel, da je njegova "misija, da vpelje komunizem na celem svetu."
Hanson je odločno zavrgel McCarthyjeve obtožbe in ga pozval, naj te obtpžbe ponovi, ne da bi bil zaščiten s kongresno imuniteto. (Nobena obtožena oseba ne more tožiti McCarthy-ja, ker kot senator uživa nedotakljivost. Prav tako se ne more
Chrysler se želi izogniti penzijam, pravi Reuther
DETROIT, 28. marca — Predsednik United Auto Workers unije (CIO) Walter Reuther je danes obtožil Chrysler korpora-cijo, da se skuša s prevarami in lažnimi obljubami izogniti zahtevam za penzije.
Koncem zadnjega tedna je izgledalo, da bo prišlo do poravnave spora med družbo in unijo v stavki, ki traja že devet tednov. Toda danes so upi za poravnavo ponovno padli.
Chrysler družba je ponudila, da bo ustanovila sklad v znesku $30,000,000, iz katerega bi se delavcem plačalo penzije. Toda Reuther je danes izjavil, da je s to ponudbo družba želela le preslepiti unijo in zaradi lepšega voditi knjigovodstvo o penzij-skem skladu, katerega dejansko sploh ne namerava ustanoviti.
"Bili smo pripravljeni sprejeti ponudbo kot znak, da je Chrysler pripravljen na sporazum. Toda sedaj smo čvrsto prepričani, da je ponudba imela zgolj namen, da se preslepi javnost in delavce. Družba ni sploh imela namenov, da bi ustanovila sklad, kakor je to naznanila zadnji petek. Vse kar je imela v mislih, je bilo knjigovodstvo, ki bi se ga zaradi lepšega vodilo v okviru korporacije," je rekel Reuther.
Stavka 89,000 delavcev upo-slenih v Chryslerjevih tovarnah se je začela že 25. januarja. Glavno sporno vprašanje so penzije in uprava penzijskih skladov.
ZAMORCI ZAHTEVAJO PRAVIČNO UPOSLITEV
CHICAGO, 28. marca. — Organizacija črncev The National Negro Council je danes naznanila, da bo 1. maja poslala v Washington 10,000 delegatov, ki bodo zahtevali od kongresa, naj odobri zakonsko predlogo vlade za pravično vposlitev. Zakonsko predlogo, po kateri bi bili deležni pravične vposlitve vsi delavci ne glede na narodnostno, versko ali pa plemensko pripadnost, je odobril senatni pravni odbor, toda senatu se ni bila predložena.

STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
29. marca
1950
"ENAKOPRAVNOST"!
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(^ENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ___________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) _________________________________
For Three Months—(Za tri mesece) __________________________ L___'
.$8.50 .. 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto) ____________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)____________________
For Three Months—(Za tri mesece) __________________________
$10.00 - 6.00 _ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office a1 Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
LJUDSKO ŠTETJE (CENSUS)
Prvega aprila se bo v vseh zveznih državah začelo desetletno ljudsko štetje. Pooblaščeni uradniki United States Bureau of the Census bodo potrkali na vsaka vrata, predložili svoje poverilnici in zastavljali vprašanja, ki ostanejo strogo zaupna.
Namen tega ljudskega štetja ni samo, da se ugotovi natančno število prebivalcev, pač pa so s tem povezana tudi druga vprašanja, ki prizadevajo prebivalce. Nadzornik clevelandskega distrikta A. B. Down je bolj natančno pojasnil pomen tega Censusa. Med ostalim je poudaril sledeče:
1.	Zastopstvo v kongresu sloni na številu prebivalcev v posamezni zvezni državi; zastopstvo v zeznih legislaturah na številu prebivalcev v posameznih okrožjih, zastopstvo v mestnih zbornicah na številu prebivalcev v posameznih vardah itd. Če se iz štetja izpusti le nekaj posameznikov, lahko to vpliva na zastopstvo, ki ga, ali pa bi ga lahko imelo posamezno področje.
2.	Federalno in državno pomoč šolam se deli na osnovi števila otrok razne starosti. Če se ne dobi polno število otrok, bi to pomenilo izgubo v dolarjih in centih za prizadeta področja. Ker se potrebe za razširjenje šolskih olajšav ceni na osnovi podatkov o štetju, je jasno, da so s tem prizadete tako šolske oblasti kot starši.
3.	Priprave za bodoče potrebe pri razširjevanju javnih potrebščin (kakor so ceste, pota, rezervoarji vode, kanali zacija, elektrika, telefon), dalje bolniške in zdravstvene službe, razvoj prostp^pv za zabavo in počitek, starostne pokojnine in druge stvari, ki prispevajo boljšemu življenjskemu standardu—vse to večji del sloni na podatkih, ki se jih dobiva potom ljudskega štetja.
4.	Nove prostore za tovarne se izbira delno potom informacij o delovni sili, ki je na dotičnem prostoru na razpolago. Voditelji v naselbinah, mestni uradniki in za stopniki potrebujejo podatke o vposlitvi, vrsti dela in ostalih značilnosti prebivalstva, da bi privabili nove industrije in busineška podjetja ter tako naselbini preskrbeli več prilik za uposlitev, dohodke itd.
5.	Programi za pomoč brezposelnim, kakor relativne potrebe, da se pomaga raznim naselbinam, pravično razdelitev brezposelnostnih podpor, se lahko bolj zanesljivo ugotovi, če so na razpolago zanesljivi podatki.
6.	Zadostna stanovanja so v večini naselbin najbolj pereče vprašanje. Popolni podatki o stanovanjih, hišah itd. z ozirom na njihovo stanje in zmogljivost so potrebni zasebnim kontraktorjem in javnim agencijam za stano vanja, da bi bolj v redu izvajali svoje gradbene programe. Zanesljive statistiki so potrebne, da se ugotovi in obenem reši pereča vprašanja stanovanj, kakor tudi prepreči preti rano gradnjo stanovanj na področjih, ki jih ne potrebujejo.
7.	Poljedelske statistike niso nikoli bile tako potrebne kot so danes. Za prehrano 150 milijonov prebivalcev in zadoščenje njihovih potreb z poljedelskimi pridelki so potrebne točne in zanesljive statistike. Številke, ki se jih bo zbralo pri ljudskem štetju, bodo igrale svojo vlogo tudi pri tem vprašanju. Zasebni business in vlada morajo vedeti, koliko farm je v deželi, koUko zemlje je na razpolago, kakšna je zmogljivost zemlje, če ustreza ali pa ne za določene pridelke, kakšne so rezerve pridelkov in za ostale stvari, ki so v zvezi z ekonomijo dežele. To se lahko ugotovi le s štetjem posameznih stvari.
8.	Podatki o dohodkih bodo sloneli na družinah, starosti onega, ki preskrblja dohodke, njegovi izobrazbi in zemljepisni distribuciji. To se lahko stori le ob priliki ljudskega štetja. Da bi se dobilo natančne informacije o kupni moči naselbin in kupni moči družin, ki v teh naselbinah živijo, se mora preskrbeti zanesljive podatke. Mali businessmen! inorajo vedeti za te podatke, predno se spuščajo v business v raznih naselbinah z upom, da bo business uspešen.
To so le nekatere naloge popisovalcev, ki jih bodo vršili za časa ljudskega štetja, ko bodo zastavljali različna vprašanja. Ta vprašanja se že nahajajo na posebnih polah.
Da se posamezniki, posebno gospodinje, zavarujejo proti možnim zlorabcem, je važno, da vprašajo vsakega popisovalca za uradno pooblastilo. Kot smo že omenili, so podatki strogo zaupni. Popisovalec bi lahko bil kaznovan z zaporom in globo, če bi kateri koli osebi razkril podatke, tikajoče se vašega dela, dohodkov, položaja itd.
UREDNIKOVA POŠTA
NAŠ NARODNI DOM
mu, kulturnemu in družabnemu življenju naših ljudi, to je uresničitev dolgega hotenja in sladkih sanj. Kakor je draga očetu in materi družinska hiša, tako ljub bo naš skupni dom vsem družinam okoli narodnega hrama.
Dne 23. aprila odpremo naš dom. To bo dan zmagoslavja in zadovoljstva, to bo nedelja lepo-
Oj dom krasan^
tako prostran,
da bo za vse prostora . . .
Gregorčič. |
Vsaka živa stvar, tako človek,
ima v sebi nagon do bivanja, ki mu je ljubo in drago, do prostora, ki mu je privlačen in mikaven, do hiše, ki mu daje ognjišče in posteljo, do doma, kjer je on svoj lastni gospodar in kralj svoje ljubeče domačije. Človek pa! te in jasnovidnosti, to bo popol-ima v sebi in v svojih davnih | dne otvoritve in odkritja naše-usedlinah prirojeno in vzgojeno i ga spomenika. To bo zgodovinski družabnost, ki jo mora deliti z j dan za slehernega Slovenca, od-drugimi živimi bitji, da zadošča I nosno Jugoslovana. V ta dom pomenu in zahtevi življenja. Iz i bomo pohiteli praznično nasme-človeških oči izžareva hotenje po ! jani in razpoloženi, veseli in lepoti, veselju in sreči. Sleherni i srečni, ker z nami bo zavest, da i je nezadovoljen in nemiren, ako j smo premostili vse potežkoče ter |
je sam. Zato človek želi in išče i dosegli naš skupni cilj.
družbe in družabnega razpolože- i
nja. Vsaka misel, ki je zaklenje- j OB TRIDESETLETNICI JADRANA
na v srcu, dela nemir človeškemu j
"Srečen ni, kdor srečo uživa sam!" pravi pesnik Gregorčič. Zato vabimo od blizu in daleč vse naše ljudi, da srečo uživajo z nami na ta praznični dan. Pridite nas pogledat; veseli vas bomo, veseli boste vi nas. Od srca pozdravljeni nam boste vsi: do vaših src bodo odmevali naši pozdravi. Za hvaležnost vam bomo dali toplo in zvesto besedo, kakor brat svojemu bratu, sosed sosedu. Veseli bomo vaših obrazov in vaše naklonjenosti v našem lepem in novem domu.
V ta dom smo žrtvovali in dali vse, kar je lepega v našem življenju: lepoto naših sanj, misli, besed in idealov.
Tako je!—In to je naš novi— Dom!
Anthony Pluth, st.
razpoloženju. Iz srca mora na j
Tukajšnji pevski zbor Jadran vztraja in nas bodri s slovensko
dan, izžareti mora, da se duh po-
se pripravlja za 30-letni jubilej
miri in se povrne v srčno čute-;
i slovenske pesmi in sicer v nede-
nje, zaželjeno blagoglasje, ki de-
1 Ijo 23. aprila. Ob tej priliki bodo
la človeka srečnega in zadovolj- j nega.
Kako pa se počuti človek, kateremu je bila rodna hiša ali bajta pretesna, kateremu rodna gruda ni dala cele skorje kruha, ali kateremu je rodna zemlja pokazala pot v tujino; S trebuhom za kruhom? In če je kdo v prostranem svetu bolj potreben zavetja, družabnosti, hiše in doma, potem je naš Slovenec, ki je preko luže prijadral v daljno, daljno deželo nepoznanih in tujih krajev. Prišel je v to deželo praznih rok, ki so bile močne in žilave, dospel je s pekočimi očmi, ki so izžarevale težko in mučno misel, prinesel je s seboj zdravo in vedro glavo, polno računov in načrtov, kako si,bo kupil tečnega kruha za sebe in kako bi si pri-trgal kaj od ust, da bo plačal domovini zadolženo potovanje v Ameriko.
In vse to je minilo, vsa težka pota so pozabljena, vsa razbo-leta samozatajevanja so se razblinila, človek je dobil korenine ter pričel raati kakor presajeno drevo. Razboleta srca so pričela peti novo pesem, bolj glasno in bolj korajžno, bolj veselo in družabno. Srečavanje z rodnim človekom je rodilo začasen zastoj \ novi zemlji, zastoj, ki se je preko noči zamrlih sanj o domovini onkraj morja spremenil v stalno bivanje na ameriški zemlji. Ta obstoječa stalnost našega človeka je pognala ljubezen do družice. Vršile so se poroke, rodili so se otroci, nastajale so slovenske družine, ameriška Slovenija je zaživela skromno, toda močno življenje, ko je mladi slovenski rod pohajal v svobodne ameriške šole. Takrat so naši ljudje že kupovali svoje lastne hišice, drug poleg drugega, tako da je imel Slovenec svojega brata Slovenca za soseda.
To je bilo novo življenje, polno upov in nad; če že nam priseljencem ni bilo dobro, so mislili, otrokom je odprt ves svet do blagostanja, lepote in sreče.
Takrat, nekako pred štiridese-Limi leti, ja zažarela mala iskra skupnosti, želja po narodnem hramu, "kjer bo za vse prostora," za mlade in stare . . . Časopisi so pisali ter raznesli poslanico preko slovenskih naselbin, če ima Trst in Ljubljana, vsako mesto svoj narodni dom, postavimo tudi mi svoje domove.
Od New Yorka do Californije, od Minnesote do Floride, po vseh slovenskih naselbinah so gradili Slovenci svoje domove zadnjih štirideset let. Gradili in dozidali
pevci in pevke Jadrana podali spevoigro (opereto) "Grof Cigan" v treh dejanjih. Pričetek ob 3. uri popoldne v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Doba tridesetih let je na pevskem polju lepa in dolga, posebno pa še za kulturno društvo. Vsi pevski zbori med nami se ob-državajo le z velikimi žrtvami in težkočami. Tako tudi Jadranu ni njegova pevska pot s cvetjem postlana.
Ko se je skupina fantov in mož sestala dne 10. junija leta 1920 v svrho organiziranja pevskega zbora, se je tega takrat prav dobro zavedala. Sklicatelj tega sestanka je bil August Kabay, kateri je sedaj kot poslovodja v točilnih prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Kot takratni zapisnik pove, so bili navzoči, oziroma pristopni člani tega zbora sledeči: Albin Praprotnik, Gust M. Kabay, Marija Rant (katera je že več let v Detroitu, Mich.), Frank Gubane, Vid Jančič, Frank Kalin, Ciril Ozbič, A. Kumar, Anton Dolgan, L. Bostjančič, Frank Kalin, Ciril Paulin. Pevovodja je takrat bil Viktor Lisjak.	•
V odbor tega pevskega zbora so bili izvoljeni: Albin Praprotnik, predsednik; August M. Kabay, tajnik. Določilo se je, da bodo pevske vaje vsak ponedeljek in četrtek v Kunčičevi dvorani na Waterloo Rd. Sklep je bil, da vsak pevec plača $2 pristopnine. Za podporne člane pa je bila določena mesečna članarina 50 centov.
Nekaj teh ustanovnih članov že krije črna gruda. Toda veliko jih je še med nami, ki bodo prisostvovali proslavi 30-letnice Jadrana.
Zanimivo bi bilo poročilo o teh zadnjih 30 letih dela pevskega zbora Jadran, posebno z ozirom na podane koncerte, spevoigre itd., dalje kje in kolikokrat je pevski zbor nastopil na raznih naših kulturnih proslavah, obletnicah in ob ostalih prilikah. Jadran je bil desna roka pri kulturnem udejstvovanju v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Vsa ta leta je vztrajal in gojil slovensko lepo pesem ter nam podajal po dva koncerta letno. Vse so to bili biseri slovenske pesmi. Predolgo bi bilo, če bi opisoval vso njihovo kulturno delo, ki so ga vsa ta leta izvršili med nami. Brez pretiravanja pa lahko rečem, da če ne bi imeli Jadrana v svoji sredini, bi bil naš Slovenski delavski dom
smo ga tudi v naši naselbini, v brez prave kulturne hrbtenice. Euclidu, Ohio.	Poleg dramskega društva Anton
Naš novi Dom je v ponos naši Verovšek, Mladinskega pevske-naselbini, v zadoščenje vsem j ga zbora in drugih manjših prodnim, ki so mislili, delali in žr- svetnih in kulturnih skupin v
tvovali.
Posvečen Je ta Ui am društveue-
tem domu, smatram, da ima Jadran največ zasluge. Vsa ta leta
pesmijo. Tudi Jadran je šel skozi krize, ampak s svojo značilno vztrajnostjo je vse premostil in šel naprej.
Ko bodo 23. aprila obhajali svojo 30-letnico delovanja v našem Slovenskem delavskem domu, je naša narodna in pevska dolžnost, da jim s svojo navzočnostjo oddamo priznanje, da te ga dne napolnimo dvorano do zadnjega kotička. S tem jim bomo dali spodbudo za nadalnje delo.
Pevski zbor Jadran ima 50 pevskih moči obojega spola. Pri tem je najbolj značilno, da je starejšega "stoka" okrog šest Vsi ostali so tu rojeni fantje in dekleta, možje in žene. In kako z veseljem posečajo vaje, se trudijo in žrvujejo že veliko vrsto let. Lahko rečem, da je Jadran imel že na stotine nastopov vsa ta leta pri raznih naših kulturnih prireditvah in proslavah. Ve likokrat je že sodeloval tudi pri raznih narodnostnih festivalih našega mesta Clevelanda. Torej vprašamo vas: Ali niso Jadran čani upravičeni na obilen poset tega dne? Mislim in upam, da se vsak .izmed nas tega zaveda in da bo zagotovo prišel 23. aprila v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. ter v družbi Jadran-čanov praznoval ta pomemben dan. Jadranu pa čestitamo na vztrajnosti in tako dolgi gojitvi naše slovenske pesmi, ter želimo, da bi še dolgo odmevala Ja dranova pesem v vseh naših kulturnih hramih.
Žal, da bodo ravno isti dan še dve drugi važni prireditvi med nami. Ena, ko bo otvoritev Slo venskega društvenega doma v Euclidu, Ohio, druga, ko bo Glasbena Matica imela svojo prireditev na St. Clairju. Zakaj taka nesoglasja? Kolikokrat je že bilo rečeno, da bi se morala naša kulturna in druga društva sporazumeti, da ne bi eden drugemu škodoval?
Upam pa, da bo naš Collin-wood toliko lojalen Jadranu, da bomo vsi prišli na proslavo 30-letnice. Dovolj nas je, da lahko napolnimo dvorane vseh treh domov do kapicitete ter zagotovimo uspeh vsem trem prireditvam. Nekaterim je sicer žal, ker bi radi posetili tudi druge prireditve. Ampak, kot sem že rekel, Collinwood naj bo najprej zvest
gojitvi kulture predvsem doma.
*
Mladinski pc\ski zbor
Pred tem velikim dogodkom proslave Jadranove 30-letnice pa nas bodo zabavali s svojimi ljubkimi glaski mladi pevci in pevke tukajšnjega Mladinskega pevskega zbora v Slovenskem delavskem domu. Podali bodo svoj običajni spomladanski koncert v nedeljo 2. aprila ob 3.30 popoldne v Slovenskem delavnem domu-na Waterloo Rd.
Tudi ob tej priliki je naša dol-
žnost, da se udeležimo in damo tem našim pevcem in pevkam tretje generacije spodbudo, da bodo še dolgo gojili lepo pesem svojih mamic in staric mamic.
Mladinski pevski zbor je tudi vir, iz katerega Jadran črpa moči za svojo bodočnost. Zato je njegov obstanek potreben. Da pa bodo mogli s svojim nadaljnim delom vztrajati, je potrebno, da smo vsi navzoči na njihovem koncertu.
Vzgojiteljica teh mladih ka-
narekov je naša dobro poznana pevka Florence Unetič, ki javno nastopa na raznih naših prireditvah in kot pevka Jadw na. Glejmo, da nam bodo še #0 go let v razvedrilo in duševni užitek med nami. Če pa to pri® kujemo in želimo, je vse odvisn" od nas samih, to je, da poseti®" njih priredbe v lepem številu s tem damo priznanje in vese J za nadaljnje delo tudi tem naši® mladim pevcem!
Joseph F.
ZA MLADINSKI PEVSKI ZBOR
Gnezdo skrbno narejeno, mehka notranja je stran, z bilk in listja je spleteno, mah je pa na dnu nastlan.
Skup je znašala samica,
samec bil ji je v pomoč, da krilatna bo drobnica v gnezdu rastla dan in noč.
Stara išče hrano mladim, v kljunu nosi jim mrčes, slastnojedcem vedno gladnim za razvijanje teles.
Kljunčke mlade na široko zevajoč odpirajo,
vratke stezajo visoko,
slastno vse požirajo.
Prosijo čiv, čiv, kričijo, čiv njih govorica je,
skup po bratsko se tiščijo, dokler v zrak ne odlete.
Človek rad jih sluša, gleda, pa čeprav še ne pojo,
enkrat bodo pa, seveda,
peli pesmice lepo.
Gnezdo, ali se splača govoriti o njem ? Saj je vendar tako majhno, da se večkrat zgodi, ko gre človek mimo njega, ga niti ne opazi. Da, po velikosti je majhno. Ako se pa poglobimo v njegov pomen, tedaj opazimo, da je velikega življenjskega pomena. Pomislimo, koliko časa in truda je vzelo ptico, predno je bilo narejeno. Najprvo je bila inženir, da je pregledala okolico in določila, katero mesto bo najbolj primerno za gnezdo. Potem je bila stavbenik in delavec, ter je začela znašati v drobnem kljunu stvari, s katerimi je pletla gnezdo, doler ga ni skončala.
Ko je bilo gnezdo končano, je znesla jajčeca ter hodila sedeti na nje in jih grela, dokler se niso izvalili drobni ptički. Ko so bili izvaljeni, jim je iskala hrane in JO nosila v vedno zevajoče kljunčke in gladne želodčke, dokler niso odrastli in oni nadaljevali delo staršev.
Koliko truda in skrbi je vzelo ptico od graditve gnezda do od-leta mladičev. Kaj neki jo je sililo v to skrb in trud? Nagon življenja, ljubezen do svojega rodu, da ne bi začel nazadovati in izumrl.
Mislim, da te drobne ptičice in gnezda primerjamo lahko nam samim in naši mladini. ?\idi mi smo po širni Ameriki spletli gnezda—Narodne domove, v katerih naj se bi nadaljevala naša narodna beseda, naša pesem, naša kultura in vse, kar je našega, lepega in dobrega. Za ta gnezda, Narodne domove, smo znosili mnogo bilk, listja in mahu v qbliki dela, znoja, denarja, truda in skrbi, predno smo jih dogradili. Vse te žrtve so bile do-prinešene iz zavesti in ljubezni do naše narodnosti, da bo živela v naših narodnih hramih, ko bomo mi omagali.
Žal, da so med jiami tudi taki, stari in mladi, ki se iz sebičnosti in brezbrižnosti ne brigajo za naše narodne ustanove. So pa na drugi strani, stari in mladi, zavedni, požrtvovalni, ki čutijo nagon življenja in ljubijo svojo narodnost ter delajo in podpirajo, da bo naša narodna stvar še naprej živela.
V teh gnezdih—Narodnih ® movih vedno in vedno doraŠč^J" naši narodni mladiči, ki bodo na^ daljevali naše delo, da ne v tujini. Naša dolžnost je P^' jim nudimo vse potrebno, ®
j-azvoJ lezdo
hrano, ampak da se mehki nežni glaski,
je v naši moči za njihov
in vzpodbudo. Eno tako
z mladiči boste imeli
deti 2. aprila, ko bodo dio ^
pevci odpirali kljunčke, .
bodo slisi^
ko hodo
prepevali lepe pesmice, se pridno učili v zimskih vece ^
Programa ne bom opisova drobno. Naj omenim le to, tem koncertu bo skoro samo r je. To pa zato, ker so se posetniki izrazili, da bi '
šali več petja na mladic® koncertu.	j.
Od vas, občinstvo, se P čakuje, da boste tako kot p.^ ^
šnja leta napolnili dvorano^i^^
tem pomagali našim naro mladičem še za boljši raz^o jim dali vzpodbudo in poguA^j^ bodo še rajši poprijel! za na našem narodnem pMr-
Učiteljica petja. Miss ence Uniteč, se je zelo je kar najbolj ugladila g ® ^ mladih pevcev in pevk. .^^ryino, pomagala piaD'® MiŽs E. Pavli.	. gte'
Program bo ze]o pester 1®^. si lahko svesti, da boste 2 ^
zadovoljni.	. vH®'
Koncert se vrši 2. aprila, ^ deljo, ob 3.30 uri popol^^^g) Slovenskem delavskem doK* Waterloo Rd. Na svidenje- ^

Opereta Glasbene
Matice
Cenjenemu občinstvu P^||^ javljamo, da bo cleve a
iVH"
Glasbena Matica vprizo
rila
of
r«to "Gospodična Nitus	j, Ijo 23. aprila ob 3.30 P jo-dne v Slovenskem narodne mu na St. Clair Ave.
Hervejeva svetovno je opereta "Gospodična originalna francoska	jjo
opereta, katera, seveda, podana v slovenščini.	jg
Obeta se vam veliko
v;eč muzikalno-pevskega
vse to z zagotovilom dobr" novljenega imena Glasb® ^^g-tjce pod izkušenim vodst^ spoda Anton Schubela.
g ver
V glavnih vlogah Ijem zopet slišali:
Carolyn Budan, Josephi" vec-Levstek, Frank Bradach, John Nosan, Eppich in uspešno na ^ brodošel Edward Knik in seveda sedanji večji z" 'j
Priporočamo vam, da nabavite vstopnice,
zelo hitro. Vstopnice se y pevcih Glasbene Hatic®^)(eiJ> Oražmovi trgovini v narodnem domu na St. C ^
Ca bo tudi ta priredit^^^^g V sna kot vedno, posetit*^ jča" največjem številu,
n,i in izven Clevelanda .
Venci ste posebno vabU®'^' j,
CONLON
(LlKALfJI se proda za pu^ovič"^
Je kot nov. jje Za podrobnosti P" EN 1-2341
29. marca 1950
ENAKOPRAVNOST
BTRAHn
HA
ČUDA SVETA"
Slayni
osina večerja s 6000 gosli. Služabniki z "nagobčniki." Parada 5000 slonov
^0 načinu najmodernejših 000 ali še več ljudi, ki so prine-
si vladarju darila "ali so prišli iz tujih dežel z redkimi stvarmi".
Mjepiscev riše Marko ka-zunanjost in podrobnosti ..f^ovega zasebnega življenja.
ra^	postave in dobro
^ %. Lica ima bela in rdeča, črne in lepe, nos pravilen." 4 stalne žene. Tem in vsaka ima hen	dvor, ki ni maj-
SDro	vsaka stalno
% detS ^Gpih in očarlji-Imajo tudi paže in sjfi	da ima Vsaka ce-
10,000 dvornega
lo rjif v tudi veliko števi-vi	^®ko pleme, ki slo-
poJil' P°^Gbno lepih ženskah, tojoo	kanu vsako le-
deklic. Tam jih
kam, ki
"starejšim
paj 2 J, •".'®P® nekaj časa sku-jo priipfugotove ali ima-imain sapo, ali smrče in če Ude zdrave".
Kan
kitigy ^iwisko palačo v Pe-snje ^ poznamo. Marko popi-ki	večerjo v veli-
6O00 p kjer je prostora za , sostov Veliki ka«
Prostofjj sedi na vzvišeneni
Višini g' da ima noge v %Q	dvorjanov. Neko-
vdWkim Li v%p^ %gi „ Gti, pod njimi pa <,	"Ml.e so
- tako
V
'^0 Soste od enega konca PtepfQ Vojščaki sede na
razpo-da vidi lahko
BUzu kanove mize stoji široka in zelo lepa skrinja z lepo izrezljanimi pozlačenimi liki živali. V sredini je votla in v tej vdolbini je velika posoda iz čistega zlata, obdana od vrčev. V te vrče pretakajo vino iz večje posode. Na ostalem delu skrinje je razpostavljena posoda iz najfinejšega zlata, zlasti nešteto dvoročajnih vrčev, ki drže za 8—10 ljudi pijače. Med dva in dva gosta postavijo po en tak vrč z dvema zlatima čašama, tako da si vsak gost lahko sam toči. Enako postrežejo ženskam.
Vrednost teh vrčev in čaš je neizmerna: veliki kan ima tako vehke količine posode in druge zlatnine ter srebrnine, da kaj takega še ni nihče videl in tudi nihče ne bi verjel.
Posebni dvorni dostojanstveniki odkazujejo gostom mesto po činu, pri vsakih vratih pa stojita dva "velikana s palicami". Paziti morata na to, da pri vhodu v dvorano nihče ne stopi na prag, "ker imajo to za slabo znamenje." Kdor se je spozabil, sta ga slekla.
Vendar je bil cesar uvideven mož. "Pri odhodu gostov ni kaznoval, če so stopili na prag, ker so bili v pozni uri že pod vplivom opojnih pijač in niso mo-
i
v predsobah je 40,- gli paziti na vsak korak."
V BLAG SPOMIN
PeJe
letnice smrti ljubljenega in nikdar pozabljenega
sina
1924
1950
. ANTHONY J. SILC
svoje mlado življenje ostavil na bojnem polju Ij Po	29. marca 1945 za svobodo narodov.
letih njegove smrti so nam poslali njegovo truplo, "al D ®P'emili in položili k večnemu počitku na McPherson
_ ......... ....................................
Žil-	Pokopan je bil z vojaškimi častmi.
He !*ko	si štejeva, da se iskreno zahvaliva vsem, ki so polo-
''m^®ice cvelja k njegovi krsli in sicer: Mrs. Eleanor ka' '** Mrč T P&nny Pelrič in sinu, Mrs. Mary Nosan in sinovom.
j ■ ® Stare in sinu Joseph ml., Mr. in Mrs. Matt Uran-'ii t,?"*' Ijuhr'^ Dorli in družini, Mr. in Mrs. Joe Lapp.
(jg si tak Tony, počivaj v miru v svobodni ameriški zem-Stiri **"^a ~o^2elel priti nazaj. Midva se Te bova vedno spominjala "lo	dni. Le ena misel nas tolaži, da tudi mi enkrat
Teboj.
•o, dne 29. marca 1950
ŽALUJOČI: MICHAEL in ANTONIA SILC, oče in mati
Videli smo že, da je bilo njegovo veličanstvo občutljivo za neprijetne vonjave, zato "so mu smeli streči pri mizi samo služabniki, "ki so imeli usta in nos pokrita s finimi svileno zlatimi prtički, da ne bi njihova sapa kvarila okusa jedi ali pijače."
In ko veliki kan pije, začno igrati vsa nešteta glasbila vseh vrst, ki so v dvorani. Mlad ple mič mu ponudi čašo, nato pa hitro odstopi za tri korake in poklekne. Tedaj ko Veliki kan vzame čašo v roke, vsi odličniki in vsi gostje, ki so tam zbrani padejo na kolena ... In tedaj Veliki gospod pije. In vsakokrat, kopije, se zgodi, kakor ste pravkar slišali, zaključi Marko svoj opis banketa, ko še pripomni, da o jedeh ne bo govoril, "ker je bržčas vsakomur jasno, da je vsega v izobilju."
Zvemo pa še za drugo higie-nično navado. "Vsi velikaši in plemenitaši vedno prenašajo s seboj ličen mal pljuvalnik, ki ga uporabljajo, kadar čakajo v dvorani na avdijenco; tam se nihče ne upa pljuniti na tla. — (Na Kitajskem najdeš še danes žepne pljuvalnike in zlate zobotrebce z ušesno žličko na drugem koncu.)	^
Najsijajnejši dogodek v kanovem družbenem življenju je bil njegov rojstni dan. Tu zvemo, da je Kublai kan slavil svoj rojstni dan 28. septembra. Kan se je odel v svilena oblačila, "vsa vložena s kovanim zlatom," in vseh njegovih 12,000 dvorjanov se je zbralo v oblekah iste barve in vzorca. Ker je veliki kan podaril tako obleko
V BLAG SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRELJUBLJENA SOPROGA IN OČETA
Anton Nosan
ki nas je za vedno zapustil dne 28. marca 1944
Srčno ljubljeni soprog, nepozabni dragi oče.
težka bila je ločitev,
ko odvzel nam Te je Bog.
Kdo opisal bi vso tugo, ^ solze kdo bi jih preštel,
toda misel nas tolaži,
da se snidemo v večnosti.
Žalujoči ostali:
MARY, soproga ANTHONY, WILLIAM in JOSEPH, sinovi
Cleveland, O., dne 29. marca 1950
vsem 12,000 velikašem (predpisana je bila za 13 letnih slav-nosti), potem razumemo, da je res potreboval tista ogromna skladišča za garderobo, ki jih omenja Marko.
"In ta dan vsi pogani, vsi kristjani in vsi muslimani, vse različne vrste vernikov obilo molijo in goreče prosijo svoje mali-ke in bogove z mnogoterimi pesmimi, bogato svečavo in z obilno uporabo kadila, da bi jim ohranili njihovega gospoda, mu podelili dolgo življenje, veselja in radosti."
Za novoletni dan (meseca februarja! op; prev:) je bila obvezna bela obleka in takrat so prinašali darove: zlato srebro, bisere, žlahtno kamenje, svilo in bele konje. Marko zatrjuje, da so kanu včasih darovali nad 100,000 belih, bogato opravljenih konj. Težko nevljudnost bi zagrešil tisti, ki bi dal njegovemu veličanstvu samo eno stvar, dvorne etiketa je zahtevala najmanj 9krat 9 od vsake vrste darila.
Najlepši prizor novoletne "bele slavnosti" pa je moral biti sprevod kanovih slonov — 5000 in tudi več —; vsi so bih pokriti s pestrimi, razkošnimi pregrinjali z vtkanimi jeleni in ptiči. Vsak slon je nosil dve krasni skrinji, napolnjeni s kanovimi zakladi.
Po slavnostni večerji so nastopili žonglerji, akrobati in čarovniki, ki jih začudeni Marko zelo podrobno popisuje.
Oxfordski študenti bodo
odslej smeli piti v gostilnah
Zadnji statut, ki ga je objavil rektorat univerze v Oxfordu na Angleškem, dovoljuje študentom, da smejo odslej piti v gostilnah, česar doslej niso smeli, če se niso hoteli pregrešiti proti pravilom univerzitetnega statuta. V novem statutu so študentje opozorjeni, naj ne počenjajo hrup v javnih lokalih, kajti pro-rektor ima še vedno možnost, da jim prepove zahajanje in popivanje po gostilnah. Odpravljena je tudi prepoved kajenja v javnosti, če so študentje oblečeni v akademsko obleko, vendar pa se tako kajenje smatra za "nedostojno."
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 1-3113
ZAHVALA!
Tem potom se zahvaljujem vsem tistim, ki so me obiskali v času moje bolezni v bolnišnici in na domu. Posebno se zahvaljujem za poslane cvethce, darila in karte. Še enkrat hvala vsem skupaj in Bog vam plačaj stoterokrat.
Vaša prijateljica
Anna Tomšič
I	1193 61 St.
OGLAŠAJTE V "ENAKOPEAVNOSTr
V Nigeriji še vedno prodajajo neveste
Agencija Associated Press poroča iz Londona, da se britanska vlada noče vmešavati v navade prebivalcev svoje kolonije Nigerije, kjer prodajajo neveste po 120 funtov šterlingov. Predstavnik vlade je izjavil, da "domače pravo in navade dovoljujejo prodajo nevest v Nigeriji." "Daily Times," ki izhaja v Nigeriji, pa je pred dnevi pozval londonsko vlado, naj uredi delovne razmere v Nigeriji, kajti pomanjkanje delovne sile je omogočilo izredno povišanje "cene" za neveste, ki so še leta. 1935 "stale" samo 15 funtov šterlingov.
ENAKOPRAVNOSTI, OGLAŠAJTE V
Mmacm ŠECmOT

ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, Itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
€208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 1-0718
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca ,
OBLAKA
11# East 61st St
HE 1-2730
I
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - PlymouA avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi Ima razne dele In potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško Izurjenih mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC, predsednik
INGOLIČ;
%
MLADA LETA
POVEST
\ J^^^^'ievanje)
i tokrat	saj ji jc
jg	kako je.
ve, koliko-se T^.	premestitev
' Ha p^^^ljane, kolikokrat ''1^^ isto	oddelek, toda
'Gto ponavljanje: ° službenih let." In
, ----------
%\n ^Sei	Sedaj, ko
ML	čez tri sto
filozofov na službo,
C. l^OSlanoi r,« i>^w,orrr.li
• bo mogoče, bo
llct	UV;
Sicp°^^ci ne ^jomagali ...........
k.
1^^ so mu v Ljub PriK"	mogoče, bo
^Petj	mesec. Treba
Tako so počivali po(^ smrekami, Martica je spala v Marijinem naročju, Marta je tožila, Tine pa je slonel ob smreki in gledal v dež.
Ali ni zanp še obupne je? Zdrav in močan mora na Oglen-šak, kjer bo živel brez dela od Martine skromne plače, kjer bo moral gledati njene objokane oči, in vse to zato, ker ne more prislužiti niti dinarja in ji pomagati. A Marta mu kljub vsemu ni dovolila, da bi ostal doma, dokler ne dobi službe, daki so mu vsi domači prigovarjali in si je tudi on želel.
Končno je vendar prišel po poti večji fant. Tine ga je naprosil, da je pomagal Mariji peljati voziček, sam pa je nesel spečo Martico.
Čez nekaj, ko so si vse uredili in je Marta malo pozabila na udobje doma, ji je postalo laže.
Saj vendar ne bo zmeraj tako! Tine mora dobiti službo, in tedaj jim bo lepše!
Zvečer v postelji je iskala Ti-netovih rok.
Da, saj ima Tineta in Martico! Prej ko je bila po mesece in mesece sama, je bilo še huje.
Gladila ga je po laseh, in ko jo je tudi on objel ter se privil k nji, so ji prešle žalostne misli. Kako toplo jima je vendar, zunaj pa še vedno dežuje.
Tine je spet govoril.
Stisnila se je k njemu, položila glavo na njegove prsi in ga poslušala.
Tako vendar ne moreta žive ti! Ce sta poročena, jesta pri isti mizi in spita drug tik drugega, se vendar ne moreta dan za dne vom izmikati drug drugemu, pa-
sti trmo in valiti krivdo s sebe. Kako se pa godi drugim ljudem! Naj se ne ozira na učiteljice, ki hodijo v svili na učiteljska zborovanja, naj ne gleda na tiste, ki se vozijo v avtomobilih in jedo vsak dan meso ter močnate jedi. To ni važno. Ce se bosta razumela, bo tudi njima lepo. Oba sta krivična in sebična. Marta naj bo bolj vesela in jasna, saj vendar ni vse, če ima človek lepo pohištvo in službo ,fc|jizu mesta 1
On ne more videti, kako hodi ona ko senca okoli, saj si mora vedno iznova in iznova misliti, da dolži njega svoje bede. Naj sc spomni, kako skromno sta živela prve mesece po poroki, in sta vendar bila srečna. Pa še kako! Naj bo nežna z njim, naj poje kaj,—o, kako pa je nekoč pela! In dovoli mu naj, da bo tudi nekoliko sam, da bo čital kaj ali delal, saj drugače se bo vse zrušilo v njem. In tudi on bo drugačen. Vedno bo našel kaj časa, da se bo pogovarjal z njo, da bo sel z njo na sprehod sedaj,
ko so vsi hribčki naokoli polni najčudovitejših barv, in zvečer ji bo govoril kakor nekdaj.
Kako lepo ga je bilo poslušati! Da, sedaj se bo pa res izpreme-nilo! Saj je res neumno, kakšna je. Ves dan samo vzdihuje in toži, sitnari in se jezi, ko ima vendar moža, da ni boljšega na svetu, ko ima hčerkico, da še ni videla enake, in tudi sicer ni tako hudo. O, ne bo več tako neumna, sitna, črnogleda in obupana!
Zunaj je deževalo, jesen se je vlekla čez griče, v mali viniča-riji pa je bilo Tinetu in Marti tako toplo.
Drugi dan sta bila oba prero jena.
Tine je dopoldne čital, opoldne je šel Marti naproti do šole, popoldne pa so hodili vsi trije po vinogradih in gozdovih.
O, kohko barv je bilo razlitih naokoli, koliko veselja in sreče je bilo v njih!
Da, da, saj se vendar imata rada, zelo, zelo rada!
Ves mesec sta preživela ko v
sanjah. Kaj zato, če ni službe, saj imata vendar drug drug^a in jim je lepo! ^
Nastopili so mrzli jesenski dnevi.
Na sprehode niso več mogli. Tine je zvedel, da s službo ne bo nič. Co novega proračunskega leta je treba počakati, to je do aprila ali do maja.
Odložil je knjige.
O, da bi mogel vsaj ven, toda zunaj je že ves teden deževalo. In hiša je bila tako ozka in tesna. In niti za minuto ne more biti človek sam.
Postalo mu je tesno.
Kaj naj dela ves dan? Knjige ni mogel videti. Martice se je naveličal. In Marte tudi. Kaj bpče dan za dnem premlevati iste stvari: o kuhi, o šoli, o pglenških in potoških novicah in o tem, kako jim bo, ko bo dobil službo, ki je še tako strašno daleč? Kam naj gre? Ali v vas k upravitelju, ki ne ve drugega ko nekaj zastarelih fraz, k župniku, ki ne zn.i drugega ko zmerjati ljudi s prižnice. h kmetom in vi-
ničarjem, ki imajo svoje skrbi? Postal je tih in mračen.
Kmalu je tudi Marto minila dobra volja.
In spet nista včasih po ves dan izpregovorila prijazne besede.
(Dalje prihodnjič)
TEKOM ČASA,
ko sc zobozdravnik
Dr. J. V. ŽUPNIK nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., .ie okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnije izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov jo
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE vogal East 62nd Slreet: vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel. ENdicott 1-5013
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
29. marca
1950,
FERDO GOmNA:
BELE TULPIKE
ROMAN (Roman je bil spisan leta 1941)
(Nadaljevanje)
Starček Bartol me je spremljal do belega križa. Pot je bila slaba in šel sem v šolo peš. Nisem se ustavljal pri njem, ker bi me sicer zajela noč. Po zavitih, blatnih poteh hoditi v temi pa ni mogoče. Šla sva ob strani kolnika. Stopala sva po travi, ki je spremljala kolnik ob koncu njiv.
Sem od gora je vlekla hladna sapa. Sonce so zakrivale jesenske, nepredirne megle. Nič na nebu se ni zganilo in tudi prazno polje je čakalo samo še snega.
Molče sva šla med njivami. Petišovske hiše so ostajale za nama. Obrnjene so bile proti jugu, odkoder ni bilo več sonca. Proti severu, kamor sva šla
V NAJEM
SE ODDA LEPO SOBO V
EUCLIDU ZA POŠTENEGA
MOŠKEGA ALI ŽENSKO.
Za naslov se poizve v uradu tega lista.
6 SOB
SE ODDA V NAJEM ODRASLI IN POŠTENI DRUŽINI.
Vpraša se po 5. uri popoldne na
7803 RedelI Ave.
NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA
AMERIŠKO-JUGOSLOVANSKEGA CENTRA
(preje Slov. društveni dom)
na 20713 RECHER AVE.
je KE1-9852
midva, pa so bili raztegnjeni sadovnjaki.
Bartol je vedno začenjal pogovor. Z dobrodušnim starcem sva počasi lezla za vasjo med njive. Zavit je bil v* toplo suknjo, velike čevlje je počasi prestavljal po usahli travi, klobuk pa mu je pokrival bele lase.
"Ste že opazovali od tu državno mejo?" me je vprašal Bartol in se počasi ustavil. Gledal je proti vzhodu in iskal v hribih državno mejo, da bi mi jo pokazal.
"Ne, od tu je še nisem opazil."
"Stopite k meni," mi je dejal, ne da bi me pogledal. Stopil sem tik njena. Duh po čistoči je prinašal veter od njega.
"Tista bela koča na prvem pobočju se prav dobro vidi. Torej od roba murskih šum tja, kjer gre cesta, pa do bele koče." To je rekel in počasi sva spet korakala ob robu njiv. "Ta kos zemlje je bil pred vojno drugačen. Živahen, živahen. Po tej strani je bila Lendava zvezana s Št. Miklošem, po oni strani pa s Kanižo. Zdaj pa je Lendava mrtva, hm, hm, mrtva."
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 1-3028
SOUND SYSTEM
INDOOR — OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo jamčeno
FLOWERS BY BROOKS
10632 EUCLID AVE., GA 1-0721
Cvetlice za vse namene—popolna zaloga cvetja za velikonoč. Cvetlice v loncih, šopkih in "corsages."
Dostava sirom mesta in po telegrafu
ZA VELIKO NOČ/
Pri nas si lahko nabavite okusno, doma sol j eno in pre-kaj eno meso, kot: šunke, želodec, klobase, plečeta, itd. Pošiljamo naročila tudi po pošti izven mesta. Vse meso je prvovrstno in dovažamo na dom.
Za praznike imamo tudi moko, sladkor, maslo, orehe (cele in jedrca), bele rozine, medu, jajca, sadje, zelenjavo kot tudi popolno zalogo vsakovrstnega svežega mesa in grocerije. Najboljše vrste in po zelo znižanih cenah.
Se priporočamo.
Holmes Ave. Market
15638 HOLMES AVE., LI 1-8139
(Preje Asseg Market)
Naznanilo lastnikom avtov!
Poznani
FRANK RICH,
ki vodi popravljalnico avtnih ogrodij in barvanje avtov pod imenom
RICH AUTO BODY 1078 East 64th Street
naznanja, da je prevzel dolgoletno popravljalnico motorjev in zavor pod imenom TOM'S GARAGE V istem poslopju na 1080 East 64th Street.
Zdaj boste lastniki avtov imeli priliko dobiti popolno postrežbo z ozirom na vsa popravila na avtih.
Delo bo prvovrstno v vseh ozirih—se priporočamo.
FRANK RICH, lastnik
Splošno poznani clevelandski godbenik Frankie Yankovic, ki si je pridobil sloves širom dežele kot "Polka King", je pred kratkim napravil več gramofonskih plošč za Columbia družbo. Te nove plošče, katere so že v prodaji, so: Gostilniška polka, Živijo Slovenci, Srečen bodi. Srček moj, Vicanna polka in "Moje dekle".
Joseph Skertich je s svojim orkestrom, katerega tvorijo njegovi bratje, tudi napravil nekaj novih slovenskih plošč, in sicer: Ronnie polka, Nebo je čisto jasno, itd.
Jugoslovanski pevec Edo Lu-bich, ki nastopa po raznih velikih kabaretih in hotelih tu v Ameriki kot v Parizu, Belgradu,
SKERTICH BRATJE
Berlinu, itd. je za Columbia družbo napravil več plošč s le-pimi jugoslovanskimi pesmi. Vse te plošče so naprodaj pri vaših trgovcih s ploščami.
FRANK YANKOVIC
Spet sva molče korakala. Bartol bi rad govoril o predvojnih časih. Ta človek je zrasel iz te zemlje, njeno spreminjajoče se lice pozna kakor svojo šolo.
"Mislite, da se Lendava ne bo več razvijala?" sem ga vprašal in pospešil korake, da bi šla vštric. Gledal je proti goram. Imel je roke v žepih in mislil.
"Verjemite mi, da bo Lendava ostala taka, kot je. Nima dotoka. V rimskih časih je šla cesta iz Ptuja skozi Cakovec v Lendavo, od tu v Kaniži in dalje na Madžarsko. Brez te ceste ostane Lendava taka, kot je," je ponovil Bartol. Slišali so se najini tihi koraki po mehki zemlji. Potegnil je močnejši veter. "Pa na zemljo samo ni dotoka. Nasprotno, vse beži od tod."
"To je bilo tudi pred svetovno vojno," sem mu skušal ugovarjati.
"Žel Toda ne v taki meri." Obstal je, me pogledal in potegnil iz žepa dozo s cigaretami. Bele obrvi so mu počivale nad
lepimi, mirnimi očmi. Čelo je nagubal kot zmeraj, kadar je o o čem premišljal. S spodnjim delom njegove dolge suknje se je igral veter. Dal je cigareto v usta, se obrnil od vetra proti petišovskim hišam, se potegnil v rame in si prižgal cigareto. Gorečo vžigalico, ki jo je ugasnil veter, je vrgel na njivo.
"Verjemite mi, da je pred svetovno vojno, ko je imel vso zemljo grof v rokah, ostalo več ljudi doma."
"Ni to čudno?" sem dejal. On je pa stopil bliže k meni.
"To je zanimiv slučaj. Ljudje bežijo od tu zdaj, ko imajo zemljo. Zakaj? Kruha ni! Po svetovni vojni smo bili vsi prepričani, da bo za kmeta nastopila z uvedbo agrarne reforme zlata doba. Pa ni. Zemlja je najboljša skupaj. Z mejami je nastopila šele beda. Spustiti traktor na to črno prst, jo pogno-jiti, kakor se spodobi in izorati meje. šele takrat bo konec be de in trpljenja. In kakor sem bil po svetovni vojni za popol no razdelitev grofovske zemlje
Velikonočno veselje
BO VAŠE S TEMI
lepimi slovenskimi pesmi
- Columbia Ploščah
FRANKIE YANKOVIC
25196 F Moja baba je pijana 25193-F Gostilniška Polka Gremo na štajersko	živijo Slovenci!
25194-F Srečen bodi, srček moj 25195-F Moja deda
Zidana marela
NE ZAMUDITE
FL.9505 FRANKIE YANKOVICHOVA PLESNA
POVORKA
EDO LUBICH
1261-F Misirlou
Osman Aga
1263-F Golub
Leti, leti
1265-F	Davno je bilo to Opio sam se
1266-F	Bjagaj. B j aga j
JOSEPH SKERTICH
1260-F Sedi Bosode Orao Polka
1264-F Tera Lenka
Daleko mi je biser Jadrana
12426 F My Cross-Eyed Gal Play to Me Gypsy
1262-F Ronnie Polka Nebo je čisto,
jasno
12434 F Croakin' Frog Polka Dreamer
Columbia @D Records
— kdo bi ne bil takrat — sem zdaj proti."
Spet sva krenila po kolniku naprej proti belemu križu, ki je stal med njivami, ograjen z leseno ograjo. Veter je trgal Bartolu dim iz ust. Motal ga je za starčkom, ki je zopet začel pripovedovati:
"Spominjam se, ko je bilo vse to polje ena sama tabla žita. Grofovske žitnice so bile polne. Čeprav ni gledal grof na smotrnost obdelovanja, so bila njegova polja neprimerno boljša kakor pa ljudska."
"Pa si ne želite grofa nazaj?" sem se nasmehnil. Tudi on se je nasmehnil.
"Nikakor. Kot star, neraben človek bi si želel kvečjemu popolno razdelitev zemlje. Naj ima kmet lepo hišo,in veliko gospo darstvo. Žal, se zemlja ni vsa razdelila in če bi se tudi razdelila, bi ostal revež revež, kmet pa kmet. Ni pa bilo prav, da se je zemlja razdelila. — Iz mojega umirjenega življenja bi vi sklepali nasprotno, ne? Veste," je tiho pristavil, "moja čustva so sicer v starem svetu, toda s svojim razumom sledim duhu časa. Verjemite," je pristavil mehko in imel sem vtis, da se starček smeje, "s Tomažem vse to premišljujeva, ko je doma. Verjemite mi, mnogo stvari sem opustil, za katere mi je dokazal, da so napačne."
Bartol je utihnil. Prišla sva do belega križa. Starček se je prijel za leseno ograjo, kakor da ne bi mogel kljubovati slabemu vetru. Nisem vedel, ali je z mislimi pri svojem sinu ali pa pri razdejani zemlji.
"Vse na svetu je podvrženo razvoju," je pristavil.
Molčala sva. Po državni cesti, ki je bila samo za streljaj daleč od naju, je ropotal voz. Drugače pa je bila vsa cesta od Lendave do državne meje prazna. "Dotoka ni," sem se spomnil Bartolovih besed. "Lendava bo ostala vedno taka, kakršna
je."
Že je bilo hladno. Oba sva še bila pod vtisom razgovora. Njive so stale na obeh straneh tiho, kakor da bi bile užaljene, ker so zaslužile tako Bartolovo obsodbo zdaj na jesen, ko je bilo že vse pospravljeno, vse požeto in vse izkopano. Mislila sva si dati roke, pa se je starček še spomnil nečesa.
"Zavestno čutijo to gospodarsko umiranje—židje." Smehljal se je, kakor da je našel nekaj čisto preprostega, da utemelji svoje trditve. "Naši ljudje tega ne spoznajo."
Postal sem pozoren. Stopil sem tako, da sem starčku držal zavetje proti vetru.
"Verjemite mi, židje so pametni. Ker se jim tu dan za dnem dobiček krči, odhajajo na Madžarsko. Tam bodo prilike zanje ugodnejše kot pri nas. Fevdalni sistem prikriva mnogo več špekulacij kakor vsak drug. Če se bodo kaj časa v
Madžarski držali grofje, ne bomo imeli kmalu v Lendavi nobenega Žida več." Bartol se je smehljal.
Zadelo me je, kakor da bi treščilo iz teh dolgočasnih jesenskih megla. Oprijel sem se ograje in se premagoval, da ne bi pokazal svojega razburjenja. Rad bi videl, da Bartol tega nikoli ne bi rekel, rad bi videl, da bi se starček motil. Toda zakaj dela težave Brunnerju zakon o dobavi surovin, zakaj hodijo
Brunnerjevi na Madžarsko? ' vdala me je slutnja. Ne, M ti se Bartol.	.,
"To bo bolj težko," sem ^3® v zadregi, "da bi Žide rcs W bili. Saj Lendava je po židovska."
mVESTM U5.SA\
Prijazno postrežbo, poštene cene in dobr®
dobite pri sledečih:
blago

it5«sL=«d=o?!f<
l|»|lip|ll|»|ll|B|ll|B|ll|»|ll|«|lip|ll|«|ll|«|ll|«|ll|B|ll|«|l ilaliilaliilaliilaliilBliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilaliilBli,
Vsem Slovencem in čitateljem tega lista želimo PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE iN OBILO PIRUHOV!
WM. TAYLOR SON & CO.
630 EUCLID AVENUE
''ni"ri'Tiri"ri"ri"n"ri"ri"i*l"lfl"l'l"l*l"ri'
ilallilaiiilaliilaliilaliiialiilaliiialiiiali'l""''-"'™""""
WILLOUGHBY, OHIO ^
THE LAIRD LUMBER (0.
Church St., Willoughby, Ohio
WILLOUGHBY 2-2211 — 2-2212
LES, GRADBENE POTREBŠČINE, PREMOG, BARVE, ŽELEZNINA, LINOLEJ IN RAZNI PRIPOMOČKI ZA DOM.
POSKUSITE NAJ PRVO
WM. MEIL, Inc.
DEPARTMENT STORE 64-66 ERIE STREET — WILLOUGHBY, OHIO Trgovina z modnim blagom in moško opravo ter potrebščinami za otroke.
BEEBOWER BROS.,
FEED & SUPPLY
26 ELM STREET — WILLOUGHBY, OHIO
Prodajamo žito in potrebščine za perutnino; sefrteri .
slamo, gnojila in potrebščine za čebeljarstvo.
30 VINE STREET — WILLOUGHBY, OHIO tel.: Wl 2-5356
ČISTILNICA
Obleke sč isti mo, zlikamo in zakrpamo, da zgledajo
kot
nove.
naS'
soba 424
1-0250
BAKER DRUG CO.
49 ERIE STREET — WILLOUGHBY, OHIO tel.: Willoughby 2-0171
Za zanesljivo poslugo v lekarniški stroki se obrnite na Zdravniške recepte točno izpolnimo
CLEVELAND, OHIO
GRETA BUTTERFASS
Licensed Manual Therapist—6801 Euclid Ave. Stoneleigh Court Apt,	EXpress
V korist vašemu zdravju bo obisk pri rias. Imamo dovoljenje državnega zdravstvenega od
Masažiranje—parna kopel—itd.	^
KIFFER TOOL & DIE, Inc.
5601 TILLMAN AVE, — WO 1-2440 — 1-2^*'
Designers and Builders of Special Machinery/
jigs. Fixtures and Dies
_____________
MAPLE EIGHTS, OlS^^
PHIL BROZEK
URAR IN ZLATAR Popravila izvršimo v zadovoljstvo	_
15705 LIBBY AVE. — MAPLE HEIGHTS,
LAD SANDAS
SHOE STORE
Čevlji za moške, ženske in otroke	$g
15501 Broadway—Maple Heights, Ohio—Mon*''®
Vabimo vse Slovence na obisk naše
MAPLE HEIGHTS RECREATION
Pivo in vsakovrstna jedila Kegljišče
15809 LIBBY ROAD — Montrose 1596
Maple Heights, Ohio
S. S. KRESGE CO.
"THE FRIENDLY STORE" 5c — 10c — $1.00 TRGOVINA 15818 Broadway — Maple Heights, Ohio
Trgovina, kjer si lahko nabavite vsakovrstne in osebne potrebščine.