101. številka.
V Trstu, v sredo 19. decembra 1888.

,,E D I N O S T"
izhaja rtvnk rat nn reden, vnuku srede 'n soboto ob 1. uri pnpnlii<ln«.
„Edinost" stane :
7,R vmt leto pl. K.-; izven Avst. jrl. za polu leta „ 8.—: ., „ 4.50 „ za četrt leta „ 1.50; _ „ 2 25 „ Posnmirne Številke «e dobivajo v pro-dnjalnieah tobaka v Trste po nov..
v Gorici in v Ajdovščini po « nov. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
EDINOST
Vii dopisi se pošiljajo uredništvu v ulici furintia it. 28. Vsako pimto mora biti Imnkovano, ker nefraukovana -<■ n« sprejemajo. Kokopisi ne ne vračajo.
Oglasi in oznanila so račune po 7 nov. vrstica v petitu; za naslove r debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi fca
obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne :ahvale, osmrtnice itd.
«e račune po pogodbi.
Naroi'niiln, reklamacije in inHernte pre-jem« upravništvo v ulici Curintia "JM. Odprto reklamacijo »o proste poštnino.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsk^?
■ V iJinoit Je mol4*.
Vabilo na naročbo.
Skoraj izteče trinajsti letnik naseda glasila. Prepričani smo, da smo v težkem boju proti mnogoatranskim nasprotnikom vestno ispolnjevali svoje dolžnosti, kolikor so nam dopuščale skromne naše moči. Pogumno zatorej zremo v bodočnost, osvedočeni, da nas ne zapuste v prihodnjem letu oni rodoljubi, kateri so nam bili doslej zvesti naročniki. Tako se moremo tudi nadejati, da dosežemo svoj namen združenimi močmi ter priborimo primorskemu Slovanu ono priznanje, katero mu pripada po zgodovini in pravici.
Ta naloga: bojevanje za našo narodnost in za naše naroilno svetinje ostaje nam živo pred očmi; za njo živimo in ako treba, žrtvujemo zadnje svoje imetje.
Našemu načelu ostanemo zvesti in primorski Slovenec najde v nas iz vestno trdno zaslombo. Prosimo zatorej nase rodoljube, da nas podpirajo kolikor mogoče s tem, da se pridno naročujo na naš list.
Brez gmotne podpore ne more obstajati nobeno podvzetje, zatorej naj se nas skoraj spomnijo vsi doti č n i gospodje, kateri še niso podmirili svoj dolg.
„Edinost" stane: za vati leto .... gld. 0.— /a polu leta . . . gld. 3. — za četrt leta , , . gld. 1.50
Mir in sprava.
(Dalje in konec.)
Liberalcem nasproti so klerikalci, čeprav bi se moral pravi liberalizem strinjati z vero in drugimi narodnimi čutili, opazujemo mej nami čudno nasprotstvo, ki vlada mej liberalci in klerikalci, med za-
stopniki svetskega in duševnega napredka. Apostoli katoliške vere mej nami zaidejo čestokrat tako daleč v svojem krivičnem mnenju, da napačno mislijo ; — kar je posvetno, kar se dotika posvetnih čutov in teženj naroda, ni spravljivo z nabožnem ter je zadnjemu celo škodljivo,
Sacramiscere non lice' profanis — ne mešaj svetih stvarij z posvetnimi, — trdijo ti v napačnem prepričanju ter narodnost smatrajo povsem posvetnim čutom. In uprav v tem se svojevoljno varajo. Narodnost po mnenju dobromislečega človeka ne smemo prištevati povsem posvetnim čutom, temveč blažjim, plemenitejim in poveatnica sama nam dokazuje, da narod, ki je svojo narodnost zapravil, se je udal tudi tujever-stvu. Narodnost mora biti prijateljica in povspešitoljica veri, ne pa njena nasprotnica. Narodnost bodi podlaga veri, ne pa sovražnica.
Najslajša in najvažnejša čut v narodu je pač vera; za njo pa jo narodnost. Ena se mora zlagati z drugo ; zadnja mora biti .v podporo prvoj in prva ne bode pravega uspeha imela, ako je v nasprotji z narodnostjo.
Iz sovraštva eno mej drugo nastane prepir, kateri je tolikor enej, kakor drugoj v neizmerno škodo. Oglejmo si naše klerikalce. Pravijo, da ni, niti no more biti veren, kdor povspešuje nnrodna načela ter širi v narod slovansko zavest, kajti zadnja je baje katoliškaj veri nasprotna. Od tod nastane boj in prepir; eden se spre z drugim in nasledek je mejsebojna zagrizenost: — vera ali prav za prav cerkev je zgubila vernega podanika, ki, zvest do tedaj verskim naukom, iz slabega prepričanja postane proti njim nemaren; narod pa ima v prepričanem klerikalcu zopet svojega nasprotnika ali sploh mlačnega sina.
Obe sti tedaj na škodi; obe plakati izgubo. In, ako pogledamo po slovenskem obzorju, zazremo pač več takih sinov majke Slave, ki so se spreobrnoli ter nehote postali nasprotni. Marisikje po maj-hnej našoj domovini nahajamo še apostolov vere, slovenskih duhovnov vernih svojemu prepričanju, da narodnjak je ob enem nasprotnik vere ter širi z narodstjo tudi odpadne ideje.
Narodnost narekuje nam ljubezen in spoštovanje do domovja, napolnuje nas z milimi spomini in blagimi čutili; narod-nt>ni n.is teduj vodi tudi do prave poti, do značajnosti in samostojnosti, vabi nas h požrtvovalnosti in dobrodelnosti; sploh: narodnost nas tudi spodbuja zgolj k dobrim činom ter na tak način postane vredna spremljevalka, povspešiteljica in podpora veri, ne pa nasprotnica in sovražnica.
Rekli smo, da narodnost nas vzbuja k ljubezni do lastnega jezika in navad. Ni li pa uprav vera ena najbolj vkore-njenih navad v narodu? Ni li uprav vera ona, ki narod jači ter mu vtistiuje znamenje značajnosti in trdnosti ?
Pravi narodnjak pospeševal in ljubil bode navado naroda, kakoršne same ob sebi ter jih ne spreminjal in po svoje uravnaval. Starodavni tempelj, /. starimi mozajki pokrit zid zgubi svojo vrednost, nko ga nepoznavatelj obmeče nespametno z vapnom ter ga po modernem slogu pre-ravna. Enako jo tudi z vero.
Od starodavnih vekov sem bili so naši predniki udani katoliškej cerkvi in istega prepričanja v veri so tudi njih potomci; absurdno bi tedaj bilo pobijati versko načelo v Slovencih ter iztrgati iz src slovenskih vernikov najdražji čut, ki jim je lastna, namreč: vero!
Kdor istinito ljubi svoj narod in njegove navade, spoštoval bode tudi njegove ustanove, njegovo prepričanje ter ne želel ga navoditi na pot zmote in odpada. Ako delujemo v to, da narod svojo vero zgubi ter se drugoj udaje, nismo pravi rodoljubi, .temveč žolimo narodu pogin in pozabljivost.
Podlaga vseh verskih naukov jo pa i n r a v n o s t ali morala. Plemeniti člo-; veško srce, obdržati človeka na pravoj poti, gojiti v njem dobro Čute — to je naloga pred vsem človekoljubnega duhov-j stva. Ono jo v to poklicano, da narod vodi I na pot pravega spoznanja in pravice — , to se pa tudi najložjo in najbolje godi na i n a r o d n e j podlagi.
Mir mej narodnjaki in slovenskimi klerikalci; ta dva pojma spojita naj se samo v jednoga ter jeden druzegu podpirata, kajli grdo in nečastno je /a nas, da sta si med nami učiteljica miru in sprave j in narodna ideja v nasprotju; tein bolj ! grdo zategadelj, ker je narod slovenski poznat kot veren katoliški narod. Mir in
PODLISTEK. Samotar na Selih.
Spisal Branimir.
(Dalje).
Samotar se jej lahko pokloni, jej poda roko in opravičuje svoj pohod.
Avgusta primakne stol: „Sedite gosp. Mavrič."
„O hvala, hvala, gospica!a reče Samotar in se vsede.
Avgusta mu sede nasproti. Najprej ljubeznjivo okrega Samotarja, da ni prej prišel, na kar se jej Samotar opravičuje. Potem je bil nekaj časa molk, kakor da bi se ne imela kaj pogovarjati. Samotar si mej tem (»gleda sobo in pohištvo.
Dva velika okna sta jej dovolj dajala svetlobe. Ob nasprotnih stenah stali ste postelji. Mej oknama omara s predali; tej nasproti druga omara. Na mizi je bilo nakopičenih različnih knjig; okoli nje so stali stoli. Zraven vrat je 'stala na jedno stran steklena omara z novejšimi knjigami; na drugo naslonjača, pred njo majhna, okrogla mizica, na njej košek z pričeto nogovico. Na steni so visele štiri velike podobe v pozlačenih okvirjih. Najlepša je predoče-vala venčanje hrvatskega kralja Zvonimira. V oknih so stale različne cvetlice in skoraj do tal so visela bela, vezana zagrinjala, lastnoročno delo Avguste in Ljudmile.
Molk pretrga Samotar: „Pogrešam go-spice vaše sestre !"
„Oprostite, peljala Be jo z naduči-teljevo soprogo v trg."
„Je li zopet kaka veselica?"
„Ne gospod Mavrič, povabila jo je moja prijateljica, ki je bila včeraj tukaj."
Govor mej njima je tekel potem o navadnih, manj važnih stvareh, ki nas ne zanimajo. Avgusta je Samotarja spraševala o materi, bratih in sestrah, potem o dru-zih osebah, katero je slučajno poznala.
„Kako se vam kaj dopade naš kraj, gospica P"
„O hvala, gospod Mavrič, nisem mislila, da bi moglo biti v Žrnovski dolini j tako prijetno. Okoli nas ravno polje in I dalje visoke, zelene goro in tudi prebi-J valci niso presurovi."
„Gospica, ko se tu vdomačite, dopadalo se Vam bo še bolj v našej dolini. Verjemite mi, meni se naša dolina najbolj dopada in najraje sem tukaj.44
„To jo zato, ker ste tu rojeni; saj se tudi meni Melinje najbolj dopada, kjer sem preživela svoja otroška leta."
Sedaj zaropoče zunaj voz. Avgusta vstane in stopi k oknu.
„Gospod MavriČ, sestra je uže doma" pravi in gre proti vratom.
„Čakajte malo", zakličo Samotar; „jaz hočem gospico tudi vsprejeti; saj dovolite. Kako je ime gospici vašej sestri?"
„Oh, saj res, pozabila sem vam po-
vedati, pa mi uže oprostite; Ljudmila jo kličemo. Sedaj pa le urno skozi vrata !"
Samotar gre naprej. „A tako, gospica Ljudmila," pravi Samotar podavši roko, „ko se je vam zdelo, da vas obiščem, sto se pa umaknili."
„Pa se je prehitro vrnila, kaj ne gospod?" dostavi Avgusta.
Ljudmila zarudi, kakor da bi ne mogla hitro odgovoriti. „Oprostite, gospod Mavrič, ko bi bila vedela, da boste naju počastili s pohodom, verjemite mi, no bi bila sla z doma."
„Oh, saj res, gospod Mavrič," pravi Avgusta, „ona je mislila, da boste prej prišli in je rekla, kakor ste vi dejali meni „ženske so ženske", tako jo ona vam dejala „možki so možki", ter da boste še prej prišli, kakor se vas nadojevi."
Samotar malo zarudi ter v zadregi za-kašlja: „Ker nisem prej prišel, kakor ste mislili, tedaj bi bili morali preverjeni biti, da pridem danes gotovo."
„O, gospod Mavrič, to ni res, jaz sem uže mislila, da ste naji popolnoma pozabili.44
„Oh, kako bi mogel človek tako Iju-beznjivi gospici pozabiti?"
V sobi odloži Ljudmila plašč in sede poleg sestre.
„GoHpica kaj je novega v trgu?"
„Nič posebnega. Sodnikova gospa je malo zbolela; — ali skoraj sem pozabila: v trgu prirodo drugi mesec veselico; jaz in Avgusta sve uže povabljeni".
sprava naj bi vladala tudi mej našim bornim narodom in Slovanskem sploh, koji mir bi pa pred vsem no smela motiti vera.
Gutta ca vat lapidem — majhna kapljica izvrta v teku časa trd kamen. Kako naj bi vse naše prizadevanje, pripeljati naše severna sobrate v rimsko katoliško cerkev, moralo ostali brez uspeha? Železna volja vse doseže in tudi mi bo-derao dosegli boljšo, tako zaželjeno prihodnost, ako bodemo si prizadevali, skrbno delali ter vse naše moči v to dosego obrnoli. K temu nam jo pa pred vsem treba miru. Uprav sedaj bliža se Iiožič, praznik miru in sprave — nismo si mogli bolj primernega časa izbrati za (to razpravo, nego uprav tega, da pokla-damo na srce udauih nam somišljenikov , in aorojnkov mirovno besede.
Bog daj, da bi čez leto dan javljati mogli dosego tako mirovnih, spravljivih okoliščin, ki bi edine obvarovale narod naš i pogina!
Iz deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
(XVI. seja dne 120. oktobra 1888.)
Deželna vlada odposlala jo načrte za zagradho hudournikov Vipavskih. Potrebna svota znaša nad U7.350 gl., ker pa tehničnih poročil šo manjka, bode se ta zadeva rešila v prihodnjem zasedanji.
Poslanec Lavrončič obžaluje, da ta zadeva tako počasi napreduje, sosebno ker so Vipavski hudourniki zopet letos mnogo škodo napravili. Upa, da se stvar gotovo v prihodnjem zasedanji reši.
Poročilo deželnega odbora o reorganizaciji deželnih uradov izroči se finančnemu odseku.
Dr. Vošnjak naavetujo, naj se v prvi vrsti obravnava poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega posojilnega zaklada in o proračunu deželnega zaklada za I. 1889.
Dr. Moscho poroča o tem in na-svetuje : Visoki deželni zbor naj sklene : I. Skupna potrebščina dežel, zaklada za 1. 188<t v znesku 820.895 gld. 76 kr. in
„Ah; zopet veselica? Prosim, vesto uže, kaj se bode igralo?"
„T«'ga no vem, še ni za trdno določena nobena igra".
Nadučiteljeva soproga je prišla v sobo in govorica jo prešla na druge stvari. V mraku se Samotar poslovi in šo jednoč povabi gospodični v Vranjek.
Naslednji četvrtek prideti gospodični v Vranjek na obisk. Pozno zvečer spremi Samotar gospici domu.
Samotar je zahajal vedno pogosteje k Avgusti. Po dnevnem delu, ko bi imel iti spat, zamenil je delavno obleko, potisnil klobuk na oči, se zavil v plašč in stopal po samotni stezi proti šoli, kjer je stanovala Avgusta v spodnjih prostorih. Ostajal je tam pozno v noč. Po dnevu pri delu so je Samotarju često vrivala podoba Avguste pred oči. Takrat je nehote prenehal delati, se naslonil na kamen, ter zamišljen zrl pred se, ali je pa šel na polje. Godilo so mu je tako, kakor tistim, katerim se razvija v srcu ljubezen do kacega bitja. Pri tem je delo zaostajalo. Naročniki so priganjali in mati ju prosila Samotarja, naj se j podviza pri delu.
Samotarjevo vasovanje pri Avgusti ni | moglo ostati ljudem dolgo skrito. Zdaj ga je videl ta, zdaj drugi priti iz šolo ' pozno po noči. In ker je bila soba nadučiteljeva temna, a Roba Avguste razsvetljena, sklepali so, da zahaja Samotar k njej. Kar je pa vsa dolina vedela, zvedla je tudi mati. Precej ni hotela ver-
raklada 100.452 gld. 02 kr., torej z nedostatkom 624.443 gld. 14 kr. se potrdi. II. Za potrebno pokritje nedostatka v znesku 024.448 gld. 14 kr. nuj se za leto 1S89 pobira: 1. 40% priklado na u/itnino od vina, vinskega in sadnega mosta in od mesa v znesku 129.590 gld.; 2. sledeče naklade: h) od porabljenih likerjev in vseh poslajenih opojnih tekočin brez razločka na stopinje alkoliolovino od hektolitra po (i gld ; b) od vseh porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah lOOdelnega alkoholometra za vsako hektoliterako stopinjo iS kr., v skupnem znesku 100.000 gold.; 3. 28% priklado na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi državnimi prikladami vred v znesku 404.232 gld. Deželnemu odboru se naroča, pridobiti sklepom pod II. 1. in 3. Najvišje po-trjenje.
Poslanec Dežman pravi v splošni razpravi, da želi, da se sklepi deželnega zbora izvrše, kar pa upa, da bode sedanji deželni glavar izvršil, kakor je obljubil v nastopnem govoru. Ne dopada mu, da se velika vsota 58.000 gld. daje brez prav določenega naročila deželnemu odboru na razpolaganje itd., konečno pravi: „Selbst ist der Mann" ; občine naj same skrbe za svoje potrebščine, potem ne bodo treba deželnemu zboru tratiti zadnji dan njemu dovoljenega zborovanja in v treh tednih bi lahko svoje obravnavo končal.
Vname se zatem daljša polemika, katere se vdeležujo poslanci Detcla, Dežman, Murnik, bar. Sclnvegel, Šuklje in dr. Vo-snjak. Posebno zadnja dobro pobijata Dežmana in njegove nazore.
Poslanec dr. Mosche potem poroča o proračunu deželnega posojilnega zaklada vojvodine Kranjske za leti) 1889., ki se odobri s presežkom 110.812 gld. 30 kr., kateri jo porabiti v pokritje priman kljaja za leto 1888. Zbor odobri proračun brez razgovora.
Poslanec dr. Mosche poroča v imenu finančnega odseka o došlih peticijah in na« svetuje, da se podložene tri prošnje odklonijo.
Poslanec Dežman nasveiuje, naj bi se prof. Vodušeku, ki res hvalevredno deluje na polji astronomične vede, dovolilo 200 gl. podpore, kar obvelja.
Dovole se razne druge podpore in potem se odobrijo predlogi finančnega odseka brez daljnega razgovora tudi v tretjem branji.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Debata o predlogu novega vojnega zakona je vrlo zanimiva, vrši se pa malo prehitro in zbornica je koj pripravljena sprejeti nespremenjen vladen predlog, ne oziraje se na predloge posamičnih govornikov, ki bi radi ublažili strogost in zmanjšali bremena, katera nalaga novi zakon avstrijskim narodom. Tudi levičarji, ti liberalni levičarji, so popolnoma pozabili na svojo liberalnost ter zamečejo najlepše predloge, ki bi mogli novi zakon prilago-
jeti, a ko je opazovala njegovo obnašanje ter zapazila, da zvečer no ostaja doma, spoznala je, da mora kaj tacega biti.
Prijela jo neko jutro trdo Samotarja. Tajil jej ni nič. Alati gaje opominjala in svarila rekoč, da iz tega ne bode nič, ker on si mora tako nevesto izbrati, da se bo znala obnašati v kuhinji in tudi pri dru-zem delu, a ne tako, ki Bog ve, če zna kuhati in sobo pomesti. „Lepo je", jo dejala mati, „če zna ženska brati, pisati in računati in druzih znanosti, kot vezati zagrinjala, delati čipko itd., ali še lepše je, Če zna tudi dobro kuhati in vsako delo opravljati. Veš Franjo, tam, kjer si začel, ne smeš nadaljevati". Mati gre po svojih opravilih in Samotar v delalnico. Po poti je premišljeval, kaj bi storil; Avguste pustiti ni mogel, a matere ne ubogati mu je bilo težko. Sklenil je redkeje zahajati k njej in to tako, da bi mati nič ne vedela. Pisal je toliko več pisem. Sin Samotarjeve sestre, ki je hodil k Avgusti v šolo, prenašal je pisma. Malokrat jo šel prazen. Da bi pa kak nepovabljenec ne mogel čitati pisem, izumela sta Samotar in Avgusta posebne črke, in s temi sta si dopisovala. — —
V trgu je bila zopet veselica. Nahajamo tudi naše znance: pisarja Podleska, učitelja Milvana, nadučitelja z soprogo, Samotarja in Avgusto; le njene sestro Ljudmile ni bilo. Zaradi glavobola se ni hotela udeležiti veselice. Avgusta se je pripeljala z nadučiteljem, Samotar v svojem vozu.	(Dalje prih.)
diti potrebam ljudstvn. Mej govorniki so se pretekli teden odlikovali Steinwender, dr. Engel, Beer in dr. Herold. Novi zakon zahteva, naj zbornica dovoli, da se vsako loto pomnoži številu rekrutov za 7520 mož. Domobranstvo je po novem zakonu del stalne vojske, ter no bode služilo v bodoče v brambo domačih mest, ampak pojde z redno vojsko vred v ogenj. Domobranci bodo morali za naprej služiti vsi po eno celo leto, ter ne bodo spuščeni več domov po nekolikih tednih, kakor do sedaj. Ako je tudi zakon jasen, tam kjer zahteva nova bremena je pa temen iu dvoumen na premnogih mestah. Tako n. pr. ni v zakonu nikjer določeno število vojske, ki naj se vzdržuje pod orožjem v mirnem času. Vlada bode lehko vnaprej v najmir-nejših časih vzdržavala kolikor mogoče | mnogobrojno vojsko, izgovarjajoč se, da jej od te ali one 3trani preti nevarnost. To bi preveč stalo narode, zato predlaga poslanec Steimvender, naj se v zakonu določi število vojske, ki naj se vzdržuje v mirnem času poii orožjem. Za ta lep predlog ni vstal ne samo noben desničar, pa tudi noben levičar. Na to so bili vsprejeti brez razprave tj 14. do 24. Pri razpravi $ 24., zadevajočega enoletne dobrovoljce, poprime dr. Engel (Mladočeh) besedo ter se toplo poteguje za dijake, katere novi zakon najhujše zadene. Dr. Engel je pobijal posebno določbo novega zakona, da vsak dobrovoljnik, ki ne položi koncem leta častniški izpit, služi za kazen še eno leto. Svaril je vlado, naj nikar ne sili mladih mož, da proti svoji volji po-, lagajo častniški izpit. Taki prisiljeni častniki ne bodo nikdar imeli onih moralnih sposobnosti, katerih treba častniku v vojski-Potegnil se je o tej priliki tudi za jezikovna prava nenemške mladine, katero bi radi prisilili, da se uči nemščine. Poseben utis je napravil na zbornico govor posl. Beerja. Posebno zanimivo je to, da jo Beer ostro napadel ministra Gauča, da mu je dokazal, kako neveden je v nekih strokah, da ne pozna dejanjskih razmer na podlagi spisa nadvojvode Albrehta, v katerem pravi, da je vsak dobrovoljnik koncem leta sposoben bodisi za častnika, bodisi za podčastnika. Ekscelenca Gauč je izgubil vse svoje prijatelje in tudi levičarji ne marajo več zanj. Beer brani dobrovoljce proti vladi, katera trdi, da jih položi samo 38% častniški izpit, dočim vsi drugi padejo ali j odstopijo. Beer je dokazal, da prebije85°/,, z dobrim vspehom izpit, kar je pač dovolj dober vspeh te institucije. Mej onimi, ki ! ne morejo položiti izpita, so pa nekateri, ki so vstvarjeni za učenjake, ne pa za i vojake; ako hoče vlada tako ljude kazno-i vati s tem, da je prisili služiti dve leti, I jim dela krivico, ker jih odteguje za tako dolgo dobo njih pravemu poklicu. Govornik zahteva, naj so dobrovoljniško leto všteje onim, ki vstopijo s tem v državno službo, v službeno dobo in to tem bolj, ker po novem zakonu ne bodo mogli eno-letniki nadaljevati svojih vseučiliških študij, kakor je bilo do sedaj. Proti koncu stavi predlog, naj se § 24. premeni tako, da naj oni, ki koncem leta ne polože z dobrini vspehom častniški izpit, služi še pol leta, oni pa, ki niso dosegli do konca leta niti kapralske časti, naj Blužijo dve leti. Ta predlog je dijakom manj prijazen, nego predlog dr. Engla, ki zahteva, da se drugo leto popolnoma odpravi. Proti koncu debate je izustil še (Mladočeh) dr. Herold krasen govor, v katerem se krepko poteguje za pravice dijakov. Dr. Herold je govoril tako prepričevalno, tako temeljito in tako navdušeno, da ga je vsa zbornica, ki je bila po dolgej debati uže vtrujena, pazljivo poslušala. Koncem govora mu je vse ploskalo in čestitalo. Ako bodo Beer-jev predlog sprejet, bode to pač večji del zasluga dr. Herolda. Posebno ostro je na-' pade! novi zakon v onih točkah, ki so naperjeni proti siromašnim dijakom, katerih večina resno in pridno studira. Novi zakon je pa proganja s tem, da hoče zelo, zelo skrčiti število na državno troške slu-žečih enoletnikov. Ako koncem leta položi siromak izpit, no more kupiti častniške suknje; ali naj ta mož zato služi dve leti?! Koncem svojega govora poziva dr. Herold vse poslance, naj uže bodo katerekoli stranke, naj se krepko potegnejo za inteligenco, ki je po novem zakonu v velikej nevarnosti. Govornik je napravil na zbornico mogočen vtis.
Govore, da je položaj f i n a učnega ministra kočljiv. Diticit za preteklo leto znaša 38,090.955 gl., no pa kakor je en izračunil in zbornici izkazal, 23,701.195 gl. torej za 14,329.800 gl. več. Tudi letošnji proračun jo tako sestavljen, da je prebitek le navidezen. To jo vzbudilo v višjih krogih nezadovoljnost ter omajalo njegov položaj.
O g e rs k a zbornica je vsprejela predlog o mostarski železnici. Ogerska vlada se jako trudi kolikor mogoče razširiti iu utrditi svoj upliv v Bosni in Hercegovini.
Vnanje dežele.
I{ Uski listi bavijo se šo vedno z neuspehom ruske diplomacije v Perziji, kjer je zmagal angležki upliv. Jako dobro znamenje za Ruse je to, da sedaj mirno in nepristransko preiskujejo, koliko so ta poraz in neuspeh zakrivili sami, in koliko so jim ga drugi provzročili. V Perziji je bilo navstalo vprašanje o zemljiški posesti, katerega niso znali rešiti. Bile bi navstale homatije v deželi, da jim niso priskočili Angleži v pomoč. Rešili so to vprašanje na vseobčo zadovoljnost Per/,ijancev ter si s tem pridobili njih hvaležnost. Perzi-janci se hodijo učit tudi v Anglijo iu v Ameriko, kjer dobivajo podpore, katerej se jim pa ni nadejati na Ruskem ; zato so pa tudi bolj prijazni Angležem, nego Rusom. „Novosti" pišejo, da so zaradi tega nevspeha ni treba jeziti, kajti zakrivili ao ga Rusi sami. Zakaj niso skrbeli za dobre trgovske zveze z Perzijo,- ki jim je tako blizo P Zakaj niso zgradili železnice od Baku do perzijske meje, ki je tako blizo ? Ta nezgoda bode Rusom odprla oči, da bodo v bodoče boljo pazili na to, kako treba konkurirati z svojimi nasprotniki.
Iz B e 1 o g a g r a d a dohajajo vesti, da Nikola II r i s t i č kmalo odstopi ter da mu bode sledilo ministerstvo z Rističem na čelu. To pa ni verjetno, kajti radikalci ao tudi sedaj tako močni, da se jim ni treba spajati ne z liberalci ne z napred-njaki, katerim se je Ristić v zadnji čas vrgel v naročje. Radikalci bodo delali po svoje, Ristić pa obsedi mej dvema stoloma na tleh. „Novoje Vremja" pišejo, da je kralj Milan poslal na Dunaj po pomoč, ker si ne zna in ne more več pomagati.
Francoska zbornica je zvršila proračun. Letos so skoro vsi monarhisti glasovali proti proračunu, dočim so se druga leta vzdrževali glasovanja. Majhen poraz za vlado je trgovinska pogodba z Grško, katero jo zbornica sklenila proti volji vlade. To pa ne bode imelo slabih posledic za ministerstvo, ker jo to strogo gospodarsko vprašanje. Boji mej raznimi strankami trajajo v Parizu še vedno, da, to dan na dan hujše. — O rusko-francoskem prijateljstvu piše „National" : „Ruska vlada je prosila 275 milijonov rubljev in Francija sama podpisala jej je več kot dvakrat toliko. Ta finančni vspeh smatra se lehko tudi političnim vspehom, kajti Rusi lehko vidijo iz tega, da seza naše prijateljstvo dalje nego do žepa. Italjani in Nemci bodo razumeli, kakor se nadejamo, ta pouk".
Nemški listi so zopet začeli vojsko proti Rusiji, katera se jim v iztočnem vprašanji ne vede po volji. Grozi?, da razglasijo vse listine in ugovore, sklenene mej Avstrijo in Rusijo pred okupacijo Bosne, ako ne prenehajo ruski listi širiti neresnice (?) o vzhodnem vprašanji. — V Afriki pač nimajo srečo ne Nemci ne Italijani in ne Angleži, vsi so tepeni in vsi troso zastonj denar in pošiljajo v smrt svoje vojake, ne da bi kaj dosegli.
DOPISI.
Iz Repentabora 9. dec. [Izv. dopis] V proslavo 40letnega vladanja Nj. Velič. našega presvitlega cesarja Frana Josipa I. bila je v dan 1. decembra ob 4. uri slovesna sv. maša, katere se jo vdeležila vsa tukajšnja šol. mladina z svojim g. učiteljem ter v proslavitev pela cerkvene pesni in slednjič cesarsko pesen. Vdeležilo se jo sveto daritve v polnem številu županijsko starešinstvo, zastopniki kraj. šol. sveta in mnogo občanov obojega spola. Po sveti maši se jo šol. mladina odvela v šolo, kjer so jo z svojo navzočnostjo počastili občinski starešini, svetovalci kraj. šolskega sveta in nekoliko druzih mož. Proslavitev se jo tudi v šoli začela z molitvijo. Potem je g. učitelj zbrani svoji mladini in navzočim občinskim možem javil slavnostnemu dnevu primeren govor, predočivši modrost, pravičnost, blagosrčnost in dobrotljivost vladarjevo, budivši in uterjeralši ljubezen, udanost in pokorščino do našega presv. cesarja. Konečno pozval je svojo mladež iu navzoče občinske zastopnike, naj ž njim zakličejo trikratni živio v čast očetu zdaj-nega šolstva, kar so nežno dušice iu navzoči gospodje radostno storili. Predsednik kraj. šol. svetu, č. g. župnik M. Sila vnema! je mladino k marljivosti, ljubezni do Boga, domovine iu cesarja in vstrajni debilnosti, v kateri vzgled nam je najvišja cesarska obitelj. Teuiu jo sledilo petje:
Cesarska pesen, „Domovina" in „Slovanski duh". Ko jo mladina nji prijetno pesniško zadačo ugodno rešila, bila je vsa obdarovana z knjižicami: „Naš cesar" ali spomenicami in slednjič dobila jo delež jerbasa jabolk. Presrečna mladina jo konečno /.molila šo očenašek in oglasila trikratni „živio* Onemu, v čegar proslavo je bila obdarovana in potem veselo odšla.
I hod šol. poslopja bil je s zelenjem ovenčan, a nad njem plapolela je cesarska zastava. V šolskej sobi bila je cesarjeva podoba postavljena med zelenjem in obdajal jo jo zali cvetlični venec. Slavnost trajala je do poldne. Glede običajnega poka možnarjev i. dr. ne javljam pobližjo; osmelim si pa navesti, da je g. nadžupan na posebno željo starešinstva napravil sijajen banket, lep patrijotičen popoldanski praznik, iti prijazno povabil tudi gg. učitelja in župnika. Prijaznemu vabilu, kakor tudi v povečanje slavnosti in uterjevanja ljubezni do Nj. Veličanstva, sta se zadovoljno pridružila v složno proslavo slavnostnega dne. Pri banketu bili so občinski zastopniki, tajnik in zastopniki kraj. šol. sveta prešinjeni globocega spoštovanja, udanosti in ljubezni do Njeg. Veličanstva. Vršile so se napitnice. G. župnik je v daljšem patrijotičnem govoru napil Njeg. Veličanstvu. — Zdravici sledili so živahni živio-klici in potem zbrani zapojo cesarsko pesen. G. učitelj nazdravi župniku, Č. g. M. Sili, kot diki duhovništva in vzornemu domoljubu. Potem nazdravi tudi gosp. nadžupanu kot cesarjevemu zastopniku v svojem županovanji. Uže pred 4. uro po-poludne ločil se je naš priljubljeni, preč. g. župnik od vesele družbe, ker izvabilo ga je stanovsko opravilo. Ostali so se potem še precej časa radovftli, peli ter navdušeno večkrat klicali: Živio naš presv. cesar! Lep patrijotičen praznik ostane naši šolski mladini in občinstvu v trajnem spominu.
Iz Ribnice na Štirskem 15. decembra 1888. (Izv. dopis). (Volitev v občinski o d b o r|. Težak in hud je boj, ki ga imamo Slovenci tu ob Dravi z našimi nasprotniki, kateri se sicer vrši neprestano, dasiravno stopa na dan najhuje ob volitvah. V Ribnici n. pr. imeli smo doslej, odi'ar se mi mlajši spominjamo, vedno nemčuraki občinski odbor in zadnja leta dolgi čas župana tujca — Italijana, Tommasi-ja. Strahovanje Slovencev od nasprotne strani jo postalo uže tako splošno, da se Slovenci nismo mogli v tej občini za volilno borbo nikdar prav organizirati. Ni preostalo za-toraj drugo, nego osnovati bralno družtvo, in evo, ker smo to pred par leti storili, smemo se sedaj zahvaliti uprav njemu, da smo v ravnokar minuloj volitvi (dne 11. t. m.) nastopili užo kot krepka bojna moč, pred katero so se sedanjim gospodovalcem t resnici hlačice tresle. Ker je toraj izid takošne volitve, pri katerej smo Slovenci vsaj moralno prvikrat zmagali, na več strani zanimiv, dovoljujem si, podati tu o nje vršitvi in izidu nekatere drobnejše podatke.
Da je bila volilna agitacija od obeh strani nenavadno živa, svedoči to, da se izmed 78 volilcev ni vdeležilo volitve samo 14, a še ti so bili raztin enega ali dveh edino naši ljudje, in sicer je izostal v prvem oddelku 1, v drugem 5, v tretjem 8; drugo vse bilo je navzoče, ali zastopano po pooblastilih. Za pooblastili prizadevali so si največ naši nasprotniki, ter so imeli eno od lastnikov kamnoloma, od firmo „Gebriider Grein" šo celo iz nemškega Gradca. Poleg tega so pridobili z mito ali strahovanjem na svojo stran skoro vse rokodelce in drugo, ki nimajo niti pedi zemlje, ter postavili ta proletarijat (9 po številu) proti nam davkoplačilcem v III. razredu. K tem treba še prišteti ono naše kmete, od katerih je bil šo nekateri temu ali drugemu neručurju kaj dolžan, katerim sta se zlasti dva lesna barantača zagrozila, kako jih bosta spravila v zadrego, ako ne bodo volili nasprotnike in pri toni še par miši h, ki so bili izpuščeni, s čemur vsem jim je bilo jedva mogočo priboriti si v lil. oddelku večino za 2—3 glasove mod 40 navzočih volilcev. Uže so hoteli ploskati z rokami, ko nastopi v borbo drugi volilni oddelek, v katerem smo Slovonci z svojimi prej propalimi 3 kandidati izmed 10 navzočih volilcev z 2 glasovoma večino zmagali, dasi tudi se v tem 5 naših volitve ni vdeležilo in je neka nemčurska vdova oddala svojo pooblastilo obojim, našim iu nasprotnikom. Postavno imelo bi biti sedaj ] obojo neveljavno, toda komisija je spoznala j nomčursko pooblastilo za vel javno, a tudi ! vkljub temu vjoli so nasprotniki jedva 4 glasove. V prvem oddelku bila sta voljena dva naša kandidata, ter vrinil se jedva jeden nemški, kateri pa bo našoj stranki
pri volitvi župana več koristil, nego ško- ( vse odbornike iu namestnike, ila doval. ker je neizprosljiv nasprotnik v se te seje brezpogojno vdeleže. tretjem razredu voljenega Petruna, ki sej Za družbo sv. Cirila in Metoda na-tolikanj boji. da bi mu županski sedež i/.- brala je „stara pevska g a r d a" mej podletel. Naši možje toraj so: Lipo Straj- seboj ;{ gld. Olj^ kr. lmr. predsednik bralnega družtva, Edvardi Diocezanske vesti: 0. g. Vinko Štu-Pivec, Jože Miklavec, Janez Zapečnik in belj, vikar v Podsabotinu, dobil je dekret Janez Ladinik (vsi posestniki), dočim za vikarijo v Gabrijah pri Šmarijah; č. g. imajo nasprotniki zgolj Petruna, Ričnika | Josip Maiera pa kot upravitelj osiročenegp (posilonemca), Loperta in plem, Gasteigerja. | vikarijata v Podsabotinu v duhovskih in Italijan Tommasi propal je tako na dobro, i gospodarskih zadevah. V mašnike so bili da ni bil voljen niti kot odbornik, niti kot1 posvečeni naslednji bogoslovci četrtoletniki namestnik. In to jo bil tudi naš glavni goriške nadškofi je: Karol Prinčič iz Ko-smoter, kateri, ko se je posrečil, dela tudi nam opravičeno veselje nad to zmago.
Dasi ne naštevamo drugih uže imenovanih manipulacij, s katerimi so si pri-
dobili nemčurji v 3. oddelku večino, moramo v resnici priznati, da sta jo zakrivila največ tukajšnja učitelja K. in V., ki sta se postavila v nasprotni tabor, ko bi se bila volitve lehko zdržala. Pustila sta nalašč učence to dopoludno same v šoli,
goriške nadškofij barida, Jožef Strancar iz Ustij in Aleksander Zamparo iz Gradišča. Nove maše so imeli na praznik I). M. 8. dec. v svojih rojstnih krajih.
Irredenta. Imeli smo, žalibog uže preveč prilož.iosti, da spregovorimo kakeržno koli, skoraj vsak dan so ponavljajočo novost o naših „nerešencih". Drznost tržaške „irredente" pa presega uže vse meje. Akoprav nazivajo nekatera tržaška
da sta tu pokazala svojo renegatsko srce.	italijanaška glasila vse pojave surovosti
To je tolikanj odumejše, ker sta poprej	in sovražtva do vsega, kar je avstrij-našim obljubila, da ne bosta proti nam,' sko, z besedo „o t r o č e r i j e", prepričani
ker je enemu njih dosedanji župan in	smo, da so to „otročerije" dobro vteme-
šolski svetnik Tommasi v soli stanovanje	ljenje v nazorih tržaških kolovodij. „Otro-
odpovedal. Istina, dokler ima učiteljski	čerije so bili plakati, kateri so se videli
stan take znajaČe, se puč ni čud;ti, da	po tržaškem mestu o priliki bivanja Nj.
učiteljstvo med ljudstvom ne vživa spo-	Veličanstva cesarja v Trstu, — kakor smo
štovanja in sosebno šo takošni učitelji,	to žalostno znamenje tržaških Italijanov
kakor jo baš teh jeden, ki se ima edino	udanoati (Citta fedelissima) v kratkem
našemu slovenskemu poslancu g. dru. Sucu	omenoli v št. 07. našega lista, —■ „otro-
zahvaliti. da je postal ribniški nadučitelj.	čerije" so tudi drugo izjave surovosti,
čemu se potem še čuditi, da nahaja pri-	kakor n. pr. mazanje slovenskih napisov
poznanje med ljudstvom znani Liechten-	nad prodajalnicami; „otročerije" so tudi
steinov predlog? Vsaj ljubezni in spošto-	napadi na poznate rodoljube itd. Da se pa
vanja njegovega takošni učitelji itak no	te „otročerije" uže enkrat ustavijo, pre-
zaslužujejo.	skrbeli so naši domačini sami, kajti stra-
Vse drugače pak sta se obnašala naša	žilo so neko tablo v ulici Ghega, — o
uzorna mlada duhovnika, č. g. provizor	katerej smo nedavno govorili — ter res
Kapler in kaplan Mere, ki sta pri noote-	zasačili ptička, kateri jo je prišel ne le
sanosti naših posilonemcev morala požreti	mazati, temveč vkrasti! Čudno je, da so
marsikatero grenko, ter bila sploh od te	ta irredentovska, protislovanska ptica ime-
,inteligencije" nazivana kot „črna agenta",	nuje Weide in je baje rojen Ljubljančan.
Niso ju prestrašilo grožnje, niti napovedano sovraštvo; kot stebra in vodji stala sta zvesto na našej strani, ki je bila in je lahko na nju po pravici ponosna. Le z njuno pomočjo smo dosegli, da vemo sedaj za gotovo, da je zmaga bodoče vo-
Za sedaj so ga spravili pod ključ in iz-vestno ne bode v bodoče prihajal v „fija-kerju", da maže in krade slovenske napise. — „Otročerija* je baje tudi, da je isti večer Rojančan I. B. dregnil brez vzroka vrlega rodoljuba gospoda I. D. z
litve gotovo naša, kajti pri tej volitvi smo nožem pod rebra. — „Otročerija" je baje se Slovenci veliko naučili. Takošnim zna- tudi to, da so dotičnega vročekrvneža spra-čajem bodi vsa čast! Demon nemčurstva vili v varno zavetje. — Nadejamo se, da bi ne razpenjal med nami toliko svojih preiskava spravi na dan resno stran moči, ako bi tudi prej imenovana učitelja teh najnovejših „otročerij" in s tem od-imela le količkaj pojma o ljubezni do do- j krije vsaj jeden člen dolgo verige tržaške movine.	irrodente.
S takošnimi brezznačajniki in prolete- Nikar V Ameriko! Ko je začela med rijatom imamo se torej boriti! Da ne oma- : našimi rojaki, skoraj bi rekli n a d v 1 a-gamo, opirati se nam jo zgolj na lastno dovati nalezljiva bolezen iz-narodno prepričanje, lastno domovinsko s e 1 j e v a n ja, vstavljali smo so takim ne-ljubozen, ki ne nahaja nikake zaslombe srečnim mislim, kolikor je bilo v našej moči. od strani srečnejših bratov, posebno od Pisali smo posebue članke, v katerih smo
odsvetovali našim rojakom izselitev, govorili smo o bedi, katera čaka nesrečnike v novem svetu, ali — bilo je žalibog vse zaman.
Da smo imeli prav, potrjuje
nam
središča naše Slovenije. Kako lahko pak bi bilo nekaterim, zlasti uredništvom raznih časopisov, naše bralno družtvo vsaj moralno podpirati! Ker jo družtvo še mlado in slabo, da se z pičlimi lastnimi dohodki '
ne more dosti pomagati, imeli smo zlasti brzojav, katerega smo priobčili uže v letos jako malo časopisov, da skoraj za zadnjej številki našega lista in nastopno razposojevati prav ničesar nismo imeii. V „Svarilo", katero je izdalo naše ces. kr. ta smoter pak bi dobro služile razne važ- dež. namestništvo v slovenskem, hrvatskem, nejse številke naših dnevnikov (in drugih italijanskem in nemškem jeziku. Akoprav listov) dasi tudi uže čitane in zastarele, je to „Svarilo" nabito po javnih krajih, ako bi se našel dobrotnik, ki bi jih nam zdi nam se vender dovolj važno, da je blagovolil pošiljati. Zares v takih stvareh priobčimo polnoglasno. Sleherni naših č. je skopost in varčnost pač vse graje vredna, gg. čitatieljev bode v njem sicer našel Vsaj jo vzbujena narodnost enega kraja obilno jezikovnih pogrešek, toda mi nika-pridobitev cele naše domovine, ne pak kor ne moremo odgovarjati zato, ako se samo nekaterih posameznikov. O tej pri- pri si. c. kr. dež. namestništvu ne ložnosti mi jo pač dolžnost očitno pohva- zna pravilne slovenščine, liti darežljivost našega prodsednika bral-i Svarilo slovi tako-le: nega družtva, ki je toliko daroval, da se je lanjski pomanjkljaj in letošnji nedosta-tek pri računu družtvenom, v znesku 24 gld. pokril, da ima sedaj družtvo uže nekaj goldinarjev v svoji blagajnici. Kdor tako dela, ta no kaže samo z besedo, marveč tudi z dejanjem, da je pravi Slovenec, in takošnih požrtvovalnih mož nam je tukaj zares nad vso potreba. Naj bi so mu zatorej našlo dosti posnemovalcev!
Domače vesti,
Politično družtvo „Edinost ' pozivlje vse tfo-. odbornike in namestnike k odborovej seji, katera bode v nedeljo dne 23. t.' m. točno ob 10.
_ • i	-	.	/.aiiiuuui v piuii uuauii v 9UM, Kl U
2!V!P- v,I»1'°Stt>rih delal, podporneffa merJaVHli kakor oni se kje izselili, družtva (Via Holin p.coolo št. I I. nad - 8Varilom opomni, nikakor ne verjeti »tropje.) Dnevni red je nastopni: 1. Po-p>vor glede novega urednika druž-tvenemu glasilu; 2. določbe o prihodnjem občnem zboru in 3. dogovori o prihodnjih volitvah.
Ker so vse tri točke za naše
St. 20.060/111.
Svarilo.
Vsled ukaza vis. c. kr. Ministerstva notrajnih zadev dne 8. decembra 1888. št. 5741 M. I. se da na znanje v svarilo vsih tistih, kateri imajo v mislih izseliti si v Brasilijo (Rio de Janeiro), da oni tri sto austrijanski priselniki, kateri so tam došli v začetku meseca decembra 1888, so se vidili zapeljani, z nadejo boljšiga stanja v sleparijo spravljeni, v veliko nadlogo najdeni in so zavolj tega prosili, da se zopet dam spravijo.
i * Tako je poročilo uradno po telegrafu c. in kr. glavni konsulat v Rio de Janeiro dne 5. decembra 1888 na vis. c. in kr. Ministerstvo zunajnih zadev.
Na to žalostno stanje treh sto soder-žavljanov v ptuji deželi vsuki, ki bi našo s
pomni, nikakor no verjeti sle-parnim obljubam ugodnega stanja v južni Ameriki, naj pridejo od kako koli strani.
V Trstu dne 14. dec. 1888.
Od c. kr. Nameštnistva. Sloveči naš „Impertinente" navalil je
družtvo posebue važnosti, poživljamo zopet enkrat na naše okoličane, ker pri
hajajo ob nedeljah v cerkev sv. Antona novega ter se vstavljajo pred ali po končanoj službi pred cerkvijo. Zavrnilo ga je sic. r, kakor se no bi bili niti nadejali, posbižbeno glasilo „Adria" v svojej štev. 350 ">1 ali vender bi imeli ironičnemu zavračanju „Adrije" dodati se nekoliko kratkih opazk. Po našem skromnem mnenju bi imel „Indip." popolnoma prav klicati vlado na pomoč proti sestanku Slovencev v Trstu, ako bi se zbirali pred svuagogo ter zapirali pot Židom v njih svetišče. Potem bi imel vsaj vzroka misliti, da je njegova „neodvisnost" in čisto italijan-stvo v nevarnosti. — „Indip." menda no vidi Furlanov in sinov izraelskih, ki se skupljajo na borznem trgu iskajoč zaslužka. Naj odpravlja njih v svojo domovino ! — Povemo mu tudi, ako tega še ne ve, dajo v Italiji sploh navada, da se delalci o nedeljah zbirajo v mestu, ter se dogovarjajo o j svojih opravilih. Nikdar pa se ni še slišalo, pa bi se kdo nad takimi sestanki spodtikal. V Trstu, se ve da, je to izjema, ker so pri sv. Antonu novemu ne shajajo Furlani, ampak - S 1 o v e n c i. To bode „Indip." v oči! Zatorej ima „Adria" prav, ako predlaga, naj se napravi Slovencem posebna borza, kjer morejo razpravljati svoje posle, ali pa rekli bi mi, naj se jim odstopi vsako nedelje svnagoga, potem so morejo okoličani dogovarjati med zidov jem in nobeden se ne bode mogel pohujšati nad slovensko govorico v javnej ulici.
Magistrat tržaški kuje svoj italijanski značaj o vsakej priliki v zvezde. Kolikokrat uže smo se tožili, da se zaničuje v miigistratskih uradih naš jezik, prosili smo pomoči, ali vse tožbe bilo so zastonj. K dolgej vrsti krivic, katere se dogajajo po ošabnih Halijanaškili uradnikih Slovencem, dodajemo šo nastopno: Dne 15. t. m. prišlo jo po opravilih 5 seljakov iz Padriča in Oropade k uradniku L. na magistrat. Gospod L. jo siromašne „ščave* osorno opomnil, — seveda v jeziku del „dolce s}" — naj govore italijanski, ali pa naj si priskrbe tolmača. (Sic! Kadar pa sprejemate slovensko forintače za Vaše naklade, takrat Vam ni treba tolmača ?) Seljaki morali so na to oditi iu čekali so preko 2 uri, da dobe človeka, kateri bi jim tolmačil pred strogim gosp. L.-om njih zahteve, ali dobili ga niso. Morali so se zatorej vrnoti domu, ne da bi bili svoj posel opravili.
Brez daljne opazke objavljamo to osornost magistratskega uradnika. Občinski svet tržaški ima dne 20. t. m.
o 6 uri zvečer javno sejo z nastopnim dnevnim redom: 1. volitev pravnega in peticijskega odseka; 2. predlog mestne delegacije glede načrta o razširjenju mestno razsvitljave; B. predlog proračuna mestne plinarne za leto 1880.; 4. predlog proračuna mestne uprave za leto 1889,
Pekovska zadruga v Trstu ima danes ob uri pp. v svojih družtvenih prostorih (Acquedotto, h. št. 9.) izredni občni zbor. Na dnevnem redu je tudi predlog o premeni določb za prodajo kruha.
Konfiskacija. Št. 288. „Slov. Naroda" zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo v Ljubljani zaradi „Nedeljskega pisma". — Uredništvo bode uložilo ugovor proti zapleni.
Slovenski pravnik. Štev. 12. prinaša nastopno vsebino: 1. V katerem razmerji stojijo določila zakona z dne 10. marca 1884. št. 36. d. z. z določilom § 053. o. d. z. 2. Pravniški razgovori VII. 3. Pravosodje. 4. O izdanji zakonov v slovenskem jeziku. 5. Listek. 6. Drobne vesti. 7. Epilog.
„Slovanski svet" prinaša v svojej 23. številki nastopno vsebino : Kulturno orožje.
—	Jezik, književnost in kultura. — Slo-vauska ornamentika. — Nasledstvo kmetij.
—	Psoglavci. — Pogled po slovanskem svetu. — Književnost.
Učiteljski tovariš. Št. 24. prinaša nastopno vsebino : 1. Trmoglavnost. 2. Kn jiga Slovenska. 3. Dr. Ivan Anton Skopoli. 4. Poročilo o pošiljatvah za „Prvo slovensko stalno ucilsko razstavo Pedagogiškega družtva" v Krškem. 5. Ocena harmonije. 6. Književnost. 7. Dopisi, 8. kremene pri učiteljstvu. 9. llazpis učiteljskih služeb.
Narodna knjižnica, zbirka romanov, povesti, dramatičnih iger, izvornih slovenskih in preloženih iz drugih slovanskih jezikov, začela je v Ljubljani izhajati. Prvi zvezek, ki so so razpošilja, prinaša izvorni roman : „Pobrati m i" iz peresa marljivega našega pisatelja gosp. dra. J. V o s n j a k a. Snov temu romanu jo zajel pisatelj iz nedavno pretekle dobe narodnega našega gibanja. Z živimi barvami nam riše narodne bojo na južnem Štajerskem koncem 18(50. in začetkom 1870. let iu njih upliv na socijalno življenje. Zraven glavnih dejateljev, optimistiškoga
ilra. Devina in pesimističnega njegovega pobratima dra. Dolnika ram predstavlja celo vrsto oseb, moških in ženskih, prototipe, ki jih še danes sročavamo v naših mestih in trgih. I verjeni smo, da bodo slovensko občinstvo radostno segalo po knjigi, v kateri pisatelj v povestni obliki navdušuje svoj narod za narodne ideje, okrepča zaupanje v gotovi vspeh ter se bojuje proti pesimizmu, ki gloda na zdravem jedru narodovem. Narodno „knjižnico* uredjuje g. Anton T r s t e n j a k. Cena prvemu zvezku, obsegajočemu 15 tiskanih pol in elegantno vezanemu je l gld. 'JO kr. Dobiva se v „Narodni tiskarni" v Ljubljani in pri vseh knjigotržcih.
0 izselitvi v Ameriko, prinaša „SI." v 289. številki nastopno vest: „V posto-jinskem okraji je vso vrtoglavo zaradi Amerike. Staro in mlado, sanici iu očetjo z družinami, delavci, ki na rokah žive, in tudi posestniki hite v Trst zapisavat se in v Postojino po potne liste, da bi no zamudili zlate prilike, priti v deželo kolo-bocijo, v kateri bodo s kavo ceste posipali in s pomarančami balincali. Da bi so jih vsaj več kot polovico ne kesalo, še predno bodo miiuo Herkulovih stebrov priplavali v široko atlantsko morje!" Čitajte, Postojinčanje našo denašnjo vest: „Nikar v Ameriko!" I/ te raz vidite, kaj vas pričakuje v „zlati Braziliji".
Dež. odbor goriški imenoval je svo-I jem zastopnikom v dež. šolskem svetu dr. j Ni k. Tonklija.
0 dež. blaznici v Gorici čitamo v 48. št. „Soče" nastopno: Dež. norišnica zidala se bo vendar, kakor so zdi, v Gorici. Dež. zbor naročil je bil dež. odboru uže pred dvema letoma, naj omisli vso potrebno pri-j prave, da se bo zidala bolnišnica, norišnica , in hiralnica. Študije napredujejo jako počasi iu zadevajo v prvi vrsti norišnico. : Deželni odbor stopil je v tem oziru v dogovore s tukajšnjim zdravniškim družtvom in stvar so pomika naprej, tako da s ča-, som pridt-mo do tega, česar jo bilo treba, j Mnogo zasluge v tem oziru ima dr. Ilojic, ki je zadnja leta neprenehoma opozarjal na pomanjkljivosti v sedanji začasni norišnici. Najbrže vsled njegovo interpelacije v zadnjem zasedanji dež. zbora poslalo je ' namestništvo po ukazu c. kr. ministerstva 1 pretekli teden veliko komisijo v sedanjo norišnico. Komisija je ukazala nekatero začasne premembe in zboljšanja ter je izrekla, da je neobhodno potrebna nova deželna norišnica. Naj bi so posrečilo dež. zastopnikom in vsem, ki pri tej stvari sodelujejo, da bi so to poreče vprašanje rešilo v čast deželi brez gmotne zgube, ' kakeršno so žalibog pogosto kažejo v javnih napravah, n. pr. občinskih.
Vozna poŠta se odpre iz Grahovega v Tomin dne 1. januvarja 1. 1889. — Sprejemala bode tudi popotnike.
Statistika umrlih. Od 2. do 8. decembra 1888. umrlo jo v Trstu 74 oseb in sicer 33 možkih in 41 ženskih. Po starosti jih je bilo: 17 do 1., 10 do 5., 3 do 20., 6 do 30., 2 do 40., 16 do 60., 17 do 80. leta in 2 preko 80 let in 1 neznane starosti. Lani je umrlo v istej dobi 6 oseb več. Poprečno jo umrlo izmed 1000 oseb 24-66.
RAZNE VESTI.
Družtvo „Oberdank" v Rimu Bklenilo je, prirediti dne 23. t. m. sijajno procesijo, da neso lavorjev venec na čast obešenega Oberdanka na kapitol. Agitiralo se je na vse kriplje, da se pregovori občinstvo k mnogobrojnej udeležbi slovesne procesije, na čast „zadnjemu mučeniku Italije". Nameravalo se je potem napraviti protiavstrij-ske demonstracije pred avstrijskim konzulatom. Policija je pa zaplenila dotične plakate, prepovedala obhod in pripravlja se, da zabrani tudi demonstracije. Vender se jo bati, da bode družtvo skušalo izvesti vkljuh prepovedi svojo nakano.
Za poplavljence na Tirolskem stigle so nadalje tržaškemu namestništvu nastopne svote : Nabranih v okraju Voloskem gld. 27.07; v Tolminskem gld. 42.22; Gradiškem gld. 4K.03 in Lošinju gld. 21.54. Hvalevredno je, da so tudi naši rojaoi s tolikim sočutjem spominjajo nesreče avstrijskih Tirolcev.
Žid — lastnik in urednik katoliškega lista. — Poleg nemškega lista „Oesterr. Volksfreund* izhaja nekje na Ogerskem katoliški tednik „ 1'j tilrsadalom* (Nova družba); izdajatelj in urednik tega lista jo žid Arno Meyer, in sotrudniki njegovi so vsi židje. — Izdajatelj katoliškega tednika „A katolikus Csalad" (Katoliška družina) je žid Singor. Iz tega je razvidno, v koliki mori je Ogerska uže požidovljena
Najveće mesto na svetu je London.
Obsega 700 angleških milj, ter broji 4.8(59.000 prebivalcev, mej temi 260.000 tujcev. V njem stanuje več zidov, kakor jih je v Palestini, več Ircev, kakor jih je v Dublinu, več Škotov, kakor jih je v Edinburgu. Vsakih pet minut se rodi, vsakih osem minut umrje eden človek. Nesreč se pripeti povprek na dan po sedem. Vsako leto se zgradi 9000 novih hiš. Razsvetljava s plinom stane vsako leto 1.") milijonov frankov. Dnevnikov in tedenskih listov izhaja v Londonu blizo 400. Požarov je povprek na leto 600.
Dunajska borsa
dne Irl de.-i-mbra.
Enotni drž. dolg v bankovcih — —	gld. HI 80
„ v srebra — — —	„ H2.60
Zlata renta---------„ 100.3O
5°/® avstrijska renta — — —--„ 9<.U5
Delnice narodno banko — — — —	„ H70.—
Kreditne delnice — — — — — —	„ 304 00
London 10 lir storlin-----„ 121 80
Francoski nnpoleondori — — — —	„ 9 02
C. kr, cekini — — — — — — —	„ 5.~7 Nemške marke — — — — — — — „ 59 t>7*/a
Dr. V:\LE.\TI\A ZARMA
ZBRANI SPISI
I. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
uredil
IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina: Životopis dr. Valentina Zamika. — Ura bije, eloreka pa tii ! — Maščevanje unode — Kazni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista*
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zamikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — (.'ena knjižici je 1 pld., s pošto 5 kr. več. — Dobiti je v „Narodni tiskarni" v Ljubljani.
Oglas.
V ulici Acquedotto štev. 4 odpre se nova trgovina z svežim sadjem, zelenjavo, Marijinem cvetjem, ribami za akvarije, konservami za hrano, kitajskim čajem, angleškimi biskoti, pravim jamajskim rumom in južnim vočjem po jako nizkih cenah ter se ob onem jamči za pristnost blaga. — Na vslugo p. n. občinstva je poseben težak, ki dostavlja nakupljene stvari na stanovanje.
Zalivala
Podpisani zahvaljuje se najtoplije vsem sorodnikom, čest. duhovščini, g. učitelju, šolskej mladini in si. občinstvu, kateri so spremili dne 15. t. m. k zadnjem počitku premilo soprogo Uršulo Grlica.
V Brezovici, dne 17. dcc. 1888.
Žalujoči soprog:
Andr. Grlica.
Št. 25.
Mesto zdravnika
za sodnijski okraj Podgrad v Istri razpisuje se z letno plačo 800 gld. in potno odškodnino (pavšalom) 200 gld. Zdravnik stanovati mora v Podgradu, kjer je sedež okrajni sodni ji in drugim uradom, moia imeti svojo lekarno in govoriti jeden slovanski jezik.
Natančne ji pogoji leže na ogled pri podpisanemu odboru in se na zahtevo tudi do pošljejo.
Prošnje za to mesto poslati je podpisanemu odboru v 6 tednih.
Okrajni zdravstveni odbor
Podcrad v Istri 15. decembra 1888.
Čast nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-lidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni i strojevi providjenu,
JEDINU SLAVENSKU
TISKARU
U TRSTU
Ista prima i obavlja svaku naručim bilo koje vrsti knjiffotiskarakoga posla to preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr.:
za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporučite karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješća, zaključne račune, roćištnike. punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne skrižaljke, izpovjedne cedulje, knjige itd.
Uvjerava se p. n. občinstvo, da će nam biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom. toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom.
Drži u zalihi (skladišču) sve potrebne tiskanice i knjige za crkvena urede. 23 Onda ima na prodaj sliedeće knjige: Kmetijsko berilo za nadaljevalne tefiaje ljudskih sol in gospodarjev v pouk ciena prije &0 nasada IO tvrdo vezana......li "
Sodnijski obrazci nastavil B. Trnovec . . n
Vilim Tel, prevod Cegnera......n
Ljudmila prevod .1. Lebana.....n
Filip prevod Krizmana.......n.
Antigona provod Krizmana......n.
Trst in okolica od Sile •......n. 30
Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. Istra pjesma	„ A. K „ . . n. ^O
Ovo su knjige jako priklndne za darove o praznioih zalo ih si. občinstvu preporueumo.
Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični n8slov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se
llustr. „Nar. koledar" za 1.1889.
dobi se v tisk Dolenc po 40 kr., s pošto 45.
ii g e nti,
ki se bočejo baviti z prodajanjem postavno izdnnib državnih in premijnih srečk, sprejme v službovanje neka inozemska banka proti visoki proviziji, odnosno proti stalnoj plači. Prednost imajo agenti, ki delajo za ogerske banke.
Ponudite sprejma: .,Comptoir der Brunner Bankbeamten, Briinn. VVander-strasse Nr. 4, II. St."

c o
O z
D
C/D
« _ s v t.
® N 01
O _ S o
M>0-S
= s
>t} o;
2 c ^ s
N '2 oj O
?
■ o
> i
en .
® a
S-3
e ®
^ js
e4:
m ~ 8
e i
- 1 1 l l I §
od o (t al o £
t t C F C C
CC UJ

Q —
x> ea
m S* ?
«5 « J
te, m>:
* O
a.
m
s *">
m „
'"I
u S
>i> o M
r. r p f f r...
O C O O S o v 1 7" T T1 ™ '"I ^ ~ m « « ff-i cc U3
J3«
© u _
i-S
— o
« o .j
m"9 S
fl g. S >
o O
ga-
■ s s
f^ ■-* . ■
a! O
Najboljša in najccncjša angležkn
ura v remontoirnej obliki z nihaiom!
Unicum sedajnosti! Samo 4 gld. namesto 15 gl. 10 letna garancija da se kazalo sveti in 2 letna garancija, da ide ura točno.
Ta uri. Iti j.i olllktvana 7. 9 zlatimi, srebrnimi in mednimi koluj-n-imi j v okviijn i t. Oh	alut! ito vin 00 gor« stoječem načrtu ter
ima piit.emo ano pb šŠuto stakleno It zao, kaiaro ima Sudovito 1 isr.nost, da se v tem-uej no5i samo ol» sebi
mm.sveti kakor mesečni žarki.
Raznn tegti imti nud im zvonč-lt, ki si m >re staviti na kateri ltoli čas, bron-.•iruna f-z-ila 111. k-r cena, vkljtl^ljivo odprave v ks-'tiili zabojih, stavljena sumo na štiri goldinarje, m r« si vsak o kupit tako izvrstno, trpežno uro, ki je prava dika vsakemu stanovanju. Pošilja Ne i>ro;l g itov 111 deuarj 1 ali proti poštnem povzetju.
Exportlmus „zur Kaiserin Maria Theresia", Wien.
III. Hezirk. Krieglergasse II, Farterre Thiir 5.
««
to 40 «0
Tiskara Dolenc
Via Carintia br. 28 u Trstu.
frM
Najcenejši izvor za kupovanje za zimsko sezijo in Božič!

J. & S. Kessler v Brnu,
Ferdinandove ulice st. 7 sn., razpošiljata po poštnem povzetji :
10 inmrov zimskega lodna za žen ke ob ke <1 vojne ši okosti	gld	5 50 |
lo m trov Vallerie-flanele žensk^ nI k , onjnove|Si u/. rec	gl'1	4 -
IU Ii.etr. v kalmuka, t. žk- bi*', n i no v. 1170 e.*	cld	l 70
10 m- trov barhanta za obleke, težke baže, :iajnovej&i uzorec	oq M	3
10 m« ir- v blaga za ponoćne suknje k-."ž <si. pa. najnovejši uz r-.-	gld.	2 no
29 vat ov Prostejevskega barhanta, moder in njav pi 5 b 1 in rml t	cld.	0-
3 10 m trn blaga za moSko obleko /.-i zimo iu. cld 5 50 ll>.	cld.	3-5
2.10 m im blaga za zimske suknje, ............ 1». u Id m —. 11».	gld.	ti -
vMO n. fa blaga za ogrtače. iiiomeuM.	gl	«.-
6. kap iz plisa /a unsnorte 11• .ieiM<«	gld.	1 5u
1. zimska posteljna odeja i/, Rom« kompot a	Bld	
1. žabraka, :9t» m d" ga 1<0 cm. s rok , I Sniia srid 250. Ila sivu	gld.	1.50
1 Angora-ogrinjalo z t zono ,0/4. I i. i? d. 0 — ila.	cld.	2.80
1 ženski jopic iz ovčje volne,, (J-*-y. vs h modo« bu-ve ]u. gl. 3. 11	cld.	1 ftU
H krili iz klobučine bog.ti tamburiram, rud Či sivi in 'lijaki	cld.	3 -
6 parov zimskih nogovic pl te-.ib v vs-h b 'van, t»r gnstili	gld.	i.bn
1 platnena rjuha, 2 m »n. mii-a bre/ šiva	u Id.	1.50
10 m -trov posobne preproge, ie*k nže	cl .	3 50
1 moška srajca iHn 1 .rviis-H, la gld 1 80, Ila.	šili.	1.20
delavske srajce r/ teSuega oi sf rd-	gid	
3 nar- gač i harhantii nlatnii 1*. gl«l 2 50, Ila.	cld.	1 8H
9 parov zimskih kratkih nogovic, pi tenib. v vseli barvah	Cld.	L 10
0 ženskih srajc i' m 'neg:! ht a ali š fonn 1» gld. 5. Ila	gid.	H.95
3 nočni korseti i š lomi. vrzani In. i»M 4. - Ila.	gld	1 80
1 zastor iz jute, tu mhh«, 1> cl i 350, 11».	C d	
1. garnitura pregrinjal, 1 prt in 2 p si. pr> g-.. iz npsa cld 450. i/, ju	g	8 ftO
29 vatlov domačega platna, t-Ske « 4 cd. ">0 */«	Id	4 20
29 vatlov oksforda imjn >v jši naris	cM	4.50
'9 vttlov kanafasa, na nnv jS> mn-i«, najboljSe ba^e	cld	6.-
3 prti vseh barv. \ gld 2 - «i4	gld	1
FILIJALKA V TRSTU
c. kr. priv. avntr.
KREDITN. ZAVODA
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na	V napoleonili na
4-dnevni odkaz 2%jt\	30-dnevni odkaz 2°/0 n
w	2 B	3-mene^ni . 2'/4 ,
no- ,. a1/	r.-	o'/
»	/4 «	«	- ^ /j n
\ reilnoHtnim papirjem, glaseSim na napoleone, kateri se nahajajo v okrogu pripozna nov obrestna tarifa na temelju odpovedi od 2"J oktobra, 26. oktobra in 18. novembra.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2% na vsako svoto.
V	napoleonili bro/. obresti
Nakaznic?
za Dunaj, Prago, PeAto, Brno, Lvov, Reko, kakor za Zagreb, Arad, Jlozen. Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, in Ljubljane— brez trofikova
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov pri odbitku 1°/00 provizije.
Predujmi.
Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po po« godbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Uložki v polirano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst, 18. oktobra 1888.	48 —16
Gorsko maslo, i kg. ...	85 k r.
„ „ 5 „ franko .	4 f. 25 kr.
Namizno „ 1 „ ...	95 „
Ovčji sir i „ . . .	GO „
„ „ 5 „ franko .	3 f. 10 „
Radgorski sir od piva 50 kom.	90 „ Pošilja po poštarskem povzetju trgovina
F. R. HUGRAT
Frcnštat pod Radhoštcin Moravska.
Uzorci zastonj in franko.
Želodečne bolezni ozdravi brzo in posvema
JERUZALEMSKI BALZAM
edina In nedosegljiva želod« a piiu^a
Oa nI človek izvoli pravi k tir i: ž-lod^nim boleznim, pni^ nI tak ■ !• iiko. i»o-f.ebno dundenes, ko v trgovin .Mudajajo vHaknvrstrie enake leke
Večina raznih kapljic, izleti \ ud katere se občinstvu kaKnr pravi fini f' p'ipo-rnčnjo niso nič drnzega neeoški dl iva zineš Edini jeruzaleiUNlc.! halxam si ie zagotovil vsled svoje pripro1. •■Ktav«-. odločno oživljajoče in želodčne ivc^ h t.ro l'r- ri?altie n» pravico pr««dno-Mti nad vsemi v t>'j stroki znanimi zdra-vilami, kar dokazuje tudi se vsakim di e-vnm ve?e prananje po njemu I halzatn bogat na delujočih snovih kin^šk« rebar-bare, katera korniiik^ je poznana < d m»-n- pa npodnega upliva na probavljanje in oličenje, je zanesljivo sredstvo \	/..vam
v želodcu odvisnim orl slabega i vijanja; zaro pa ga vsi strokovnjaki zve onci priporočujejo proti nejeSčnosti. /abasanju, smrdljivi sapi gnjusu, riguniu, bacanju, proti hemoroidalnem trpljenju, ■> aienci m vBukej bolezni v črevesju
Steklenica i. navodom vred stane CIO novcev.	1 — 15
GLAVNO SKLADISĆE u l EKARNI
G. B. PONTONI
v GORICI.
Skladiića v Trstu v b-ka i Uarlca /inrasint i 6'. H. Rori*, na Relu ! knrni al K den or». Gmeimr, v Komunu v b-Mirni A. Franzoi i, v Toniinu ek mi R P .1 lisca.	11-25
Brnsko sukno
pošiljein proti gotovem denarji uli pogt-n>'iii povzetji ia neverjetno n zko chu in sicer
samo dobre vrsti
8.10 metrov liolfjo, na zimsko
obleko . ... . . f 8 75 3*10 metrov	na bolj.4o
zimsko obleko . . . . f 5.20 3 10 metrov dolgo, na boljš i
zimsko obleko ..... f. 6.— H110 metrov dolgo, na lino
zimsko obleko.....f. 8.—
3 10 metrov 'lol^o, na lim>
zimsko ol leko . . . . f 10.-3 10 metrov flolgo, na jako fino
zimsko obl ko ... t 12. -H'10 metrov dolpo, na nujli-
nejŠo z nisko sukno . f. 14 — 3 10 metrov d"lgo, na najbolj
fino zimsko snknn . . f. 10 —
Najodličnejše brnsko sukno za suknje
3 10 metrov dolgo, na kom
nletno zimsko suknjo	1 5,—
2.10 nntrov dolgo, na boljS"
zimsko suknjo . ■	. f 5.5<
2-10 metrov dolpo, na fino
zimsko suknjo .	f. G —
2 10 metrov dnl^o. na rmjfinejšo
/msko nuki.jo	.	f. 10.—
Štajersko valjano sukno
/a lovu k« s kuje in menčikov
2 10 metrov	.	f. 5.20
Edina kristijauska tvrdka za razpošiljatve
Karol Peehaezek
Briinn, Krautmarkt 13.
— Uzorci zastonj in franko. —
Lastnik pol. družtvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Juli) Mikota.
Tiskarna Dolenc v Trstu.