Št. 42. V Gorici, dne*28. maja 1901. Letnik III. Izliaja vsak torok in soboto v tednu ob 11. uri prtnlpoldnu za mosto tor uL 3. uri popoLduo za dožolo. Slano po pošti projornan ali v Gorici uu ilom pošiljan cololotno S K., pollol.no i- K. in čotrllotno 2 K. I'rodaja so v (iorici v tobakarnah Soli war/, v Šolskib ulicah in .1 ol- io is it/, v Nuuskili ulicah j)o H via. GORICA (Yeoerno ixriaujtO Uredništvo in upravništvo se nahajala v «N a r o d n i tiskarni», uliea Votturini h. at. 9. Dopise jo nasloviti na ursdništvo, oglase in iiaročnino pa na upravniitvo «Gorico». Uglasi so račmiijo po petit- vrstali in sicor ako so tiskajo 1-kral po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako so vočkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maružič). Kdo je slepar? i\u zadnji izbruh umazaue „Soče" odgovarjamo cisto na kratko, in sicer ne iz krogov „centrilugasev11 pri „Gori- er', ampak povse od drugod, kjer so na- taneno inlbnnnvani o harlekinadah dr. Turne et consortes. Dopisniku toga res ni hilo znano. da ni Ljudska Posojilnica v Ljuhljani raifl'eizenska prod postavo, k a r pa je p o vsem s v oj (Mil p o s lova nj u, a I emu se ni čudiLi, ker ni bil kakor dr. Tuma odbornik prejšnje ..Gospodarske Zvoze" in ni imel torej loliko prilike inieLi v rokah „Letopis" imenovanega zavoda, pa tudi se ni pismeno in ustmeno ponujal kakor on Dr. Šusteršieu za propaga- tor j a z a d r u ž n e orga nizacij e p o kranjskem u zo r c u, ko jo šo in illo tompore „omahoval" mej liberalizmom in klorikalizmorn. Opotujemo, da ce ni posojilnica railloizonska pred postavo, pa je po po- slovanju, kor si izposluje vsled neomejene svojo zaveze kolikor nianj mogoce do- bička. Evo razmerje dobička s prometom za zadnjih 5 upravnib let : Ljudska Posojilnica v Goriči: v Ljubljani : 0-70% 0-040% 0-63% 0i48% 0-58»/0 008% 0-60% 0-0567« 0-84% 0-0857o Kdor ima pamet naj presodi sam ! Glede h r a n i 1 n i h v 1 o g smo mi drugi zadnjič rekli, da moramo odbiti od stanja istih v bilanci se najmanj K 100.000, ki so za goriško Ljudsko poso- jilnico iaktično izposojila, lorej dolg, ter da hočejo s tein farbati občinstvo, češ, kako visoke hranilno vloge imajo, saj itak spadajo toliko hrauilne vloge kot izposojila v pasiva!! In pravijo, daje le št. 1967 K 8000.— od ljubljanske mestne hranilnice, druge pa od z a s e b- nikov (!). Kaj pa St. 1965 in St. 1966 ? Kolikor nam znano, spadajo tudi tje ! Mi nismo čisto nic lačni Vašili hra- nilnih vlog, samo svoj donar hočemo, ker ga imamo rajši doma, kjer so nam zdi bolj varen. Saj je tudi Mestna branilnica v Ljubljani previdno zahtevala in si i z p o sIo v a 1 a i n t a b u1 a c i j o Iv 1 0 0 .0 0 0 s p r i p a d k i v r e d u a h i s o, k a t e r o j e p o t o m take m Ljudska Posojilnica k u p i I a z d o n a r j e m M es t n e h r a n i l n i c e. a no s svoj im, kakor trobi „Soča" lali- kovernirn svojim čitateljem. In to inta- bulacijo si je izposlovalo v varstvo svojega na hranilne vloge posojenegadenarja, kajti znano je, da posodijo veliki zavodi sko- raj edino na hranilno vlogo, ki se da prej realizirati nego posojilo. Dobro, če pa niso vso.od nas na- štete knjižico od „Mestne", so pa od kmočke posojilnice v Ljubljani, ali pa od kake druge, od zasebnikov pa le niso, s torn naj se le nikar ne smeši ,.Soca". Kako da nastanejo okrogle svoto v stanju hranilnih vlog, snio že povedali, nam roc s teni, da se izplačajo antecipando obresti vlagatelju ; od K 146.825.— „okro- glih svol" pri 28 knjižicah se pa gotovo no bodo izplacale zasebnikorn obresti, ker isti rajši puste, da kapital naraste obrestonosno ! Mi bi bili molčali o hranilnih vlo- gah, ali v svoji bilanci je imenorna ua- vedla neko priniorsko posojilnico, da je vzdignila tekorn leta K 65.797.50, ter s torn hotela trditi, da je ta kriva, če je padlo stanje hranilnih vlog za toliko in toliko. Dr. Tuma je rokel zadnjic v „Edi- nosti", da morata postati oba goriška liberalna zavoda „organizem narodno- napredno stranko", toraj jim svetujemo, naj lo zaporedoma izlirjajo rudeee podčrtane „neliberalne" dolžnike in izplačujejo p r o s t o v o lj n o „larški de- nar", katerega še imajo, tako da se bode nahajal v „zavodih stranke" le „libe- ralni" denar in dolg. Dr. Tume 1. 1894 še ni bilo, a prvi dolg se je storil pri Mestni hranilnici I. 189:") ! Ali tudi Gabršceka ni bilo pri go- riški posojilnici 1. 1894, torej se ni mo- gel rentačiti takrat, ko je zahtevala Mostna hranilnica imenike in druge akte, ampak v novejšem času, ko sta bila že davno oba pobratima v odboru, in ko je isto zahtevala ljubljanska Ljudska Posojilnica, ker j« hotela ve de ti, kakemu p r o si 1 c u n aj d o v o 1 i posojilo! Tako je stvar, a ne kakor jo je ,.Soca" zasukala ! In takrat se je pobratiin Drejček rontačil o „sitnih zadevah". Torej kdo je slepar? Ali oni, ki razkrinka sejmsko reklarno „liberalcev", preobračanje f'aklicnih razmer in resnic, ali oni, ki so hodili h „klerikalcem" po pomoč za svoj razvoj, za razvoj svojih zavodov, sedaj pa lučajo kamenjo v skledo, iz katere so jedli! Še več takih „lumparij podlih sle- parjev našega ljudstva" (da govorimo s „Sočo) spravimo na dan, ako ne nehajo z židovskim zaganjanjem v našo gospo- darsko organizacijo. Torej lop vi drugi po Centralni posojilnici, Ljudski posojil- nici v Ljubljani in" drugih zadrugah, mi pa lop po Vas ! „Klin s klinom" je rekel Pavliha. Torej kakor vidite, nam „sape;t so niste zaprli in je tudi — no bodote ! Tumovo politično društvo za pevce. (Dalje). Ogh^jmo si zdaj one modre b e- 8 e d e, za katere hoče dr. Tuma skrivati politične nainene svojega pojočega dru- .štva. V svoji poslanici pise: „K ustano- vitvi društva mo jo vodla: 1. Potreba po redni pevski in glasbeni šoli, vedoč*), da niti „Čitalnica" niti „Sokol" ne gojita petja in glasbe red no, marveč le radi prirojanja veselic od časa do časa". — Ali ne ve g. doktor, da goji ogromna vočina pevskih društev petje tudi le „radi prirejanja veselic1'? in Una pevska dru- štva izključljivo le zaradi tega ? V članku „Politika in petjo" smo obsirneje govo- rili o nalogi petja, kakor so mu jo za- crtali naši posniki in skladatelji. Če hoče petjo naše l.jmlstvo vzgajati in blažiti, more to storiti le takrat, ko je ljudstvo k ternu razpoloženo. Razpoloženo je pa takrat, ko se zbira v ta namen: pri „be- sedah" in koncertih. Pri drugih prilikah ni petje svrha, ampak lo sredstvo, da nadomestuje drugo zabavo. Sebi primerno nalogo pa ima petje po krčmah. Da bi *) Vodola jü potreba — kaj neV Gosp. doktor pa jo liotol menda roči, da jo vedol on. — Uredn. moglo petje po krčmah (kjer se pridno pije in tudi pijancuje, vmes klepeta in šali) razvijati svojo blažilno in vzgajajočo moč, to so pač ne da trditi. Kdor bi kaj takoga trail, moral bi tudi priznavati, da so pijanci, ki v krčmi pojoč pijejo, krčmo pojoč zapuščajo ter se iz krčme pojoč domov vračajo, da so tanaživalsko sta- lišče se ponižujoča človeška bitja najbolj i d e a 1 n i pevci. Iz tega torej slodi, da je najboli idealna naloga vsakega pev- skega društva nastopanje pri koncertih in jednakih vesolicah. — Kaj sta torej naredila slabega „Čitalnica" in „Sokol1*, ako sta skrbela le za prirejanje veselic?! Ako nista imela rednih pevskih vaj skozi colo leto, je znamenje, da jih nista ra- bila, da sta svojo nalogo, kolikor |se da v naši Gorici — kjer kuharno z vodo — izvrševala tudi brez teh rednih pevskih vaj. Ali ne ve dr. Tuma, da imajo tudi redne pevske vaje pri diletantih svojo slabo stran ? Redne pevske vaje osobito v polotnom času — ko nedostaje za to niti materijalnega ča?a vsled kratkih noči, niti dopušča to pri nas dobra dva me- seca trajajoča neznosna vročina — ne le niso prospešne dobri disciplini, kakor dr. Tuma misli, ampak ji celo škodujojo. Redne pevske vaje v poletni vročini niso drugega nego pesek v oči. Da bi pevci točno in redno prihajali k vajam, se ne da niti misliti. Prihaja jih jako rnalo in netočno, in so ti nimajo nobenega vese- Ija, (ker so od dolgega dneva in velike vročine vsi utrujeni in upohani, ter je v zaprtih prostorih, kjer gore svetilke ali plinovi plameni, v večernih urah ravno taka vročina kot čez dan na prostem. Co pa ni v pevcih veselja do petja, po- tem vo izkušen pevovodja, koliko mu je ura bila. Zato se doseže s takimi pov- skimi vajami toliko kot nič. Kdor dru- gače govori, ta „farba". A da bi bilo samo to! Že večji nedostatek je v mo- ralnem oziru za disciplino. Upravičeno neredno obiskovanje petja poleti vpliva demoralizovalno pevcem na cut z a disciplino äe v poznejšem letnern času. Ako se pretrga v vročini s pev- skimi vajami, se izogne vsem tern nedo- statkom. Društvu se prihranijo troški za pouk in svečavo, pevcem pa vročina in USTKK. V hudih zadregah. Vesela igra v enem dejanju. (Dalje.) X. p r i z o r. (Zlatica, Ilka.) Z 1 a t i C a (je v/ola iz lni/.nico nožo. vi- lice in pit ter začonja pogrinjati): Zares Škoda, da ne pojdeš danes z nami. Ti imaš vedno tako smolo. Ko smo zadnjič na- redili krasno partijo v Št. Mavr, je tvojo mama glava bolola, in ti si morala za- radi tega doma ostati. Tvoja mama je pač zelo stroga; ti bi se bila prav lahko z nami poljala. Ilka: Mama je samo boječa, draga Zlatica, ker ima razdraženo živce. Ona se vedno boji, da bi se meni kaj no pripetilo in je takoj nemirna. (V stran): Kaj si bode le mislila, ko me danes no bode k obedu? — In brzojavka! (Glasno): Veä Zlatica, jaz skočim naglo k vratarju in ti prinesem par svežih vrtnic, da jih vtaknež za pas; to se poda tako lepo! Zlatica: Nikar ne hodi, saj se- demo takoj k mizi. — In pri sedanji vročini zvenejo vrtnice takoj. Hvala ti, hvala ti za dobro voljo. Ilka (v stran): Človek so nikakor no more iztrgati. (Glasno): Jaz bi šla ven- dar rada pred vrata poglodat, kakžno bo vreme. Zdolej se vidi bolje na vse strani. Zlatica: A saj ni nobene mogle na nebu. Ilka: Jaz hočem vsakakor enkrat domov poskočiti, da vidim, kaj so godi, ko ni mama doma. Zlatic a: To lahko storiš koj po kosilu ; glej tu že prinaša juho ! XL p r i z o r. (Lonka |s skledo in krožniki po srodi). Gospa Sro- brotova, M.mo Paiinpol (od dosno strani.) Gospa Srebretova: Toroj se- dimo, prosim. (Vsi so postavijo okro^ mm>, Ilka sodi na st rani.) Gospa Srebretova: Dober tek, želim! M.me P a i m p o I, Ilka, Zlatica: Hvala, hvala lopa ! L 0 n k a (je razdolila krožniko in odhaja po srodi.) Ilka (v stran): Kako se tu izmuz- nom ? Jaz moram brzojaviti. Gospa Srebretova (j(! napolnila krožnik Al.iiio I'aiinpol in joj ga izroči) ' PrO- sim, Mademoiselle, le začnite. (podavši na- polnjon krožnik llki): To je tvoja priljub- ijena juha, Ilka, rakova juha. Radovedna sem, ali ti bo pri nas dišala. Ilka (v stran): Jaz sedim kakor na trnji ! — (Glasno): 0 izvrstno! (Za-so): Niti požirka ne spraviin v so! — Stoj, dobra misel! — (tišči roboc pod nonom.) 0 jej, iz nosa mi priteka kri! (skoči kvišku.) Prosim, naj Vas to nič ne moti — jaz se vrnem takoj. Gospe Srebretova: Reči Lenki, naj ti da malo kisa. I 1 k a: Da — saj to neha takoj — le sedite pri rniru. (Odhajaje): Zdaj naglo po zadnjih stopnjicah doli. (Odidona dosno.) Xll. p r i z o r. Zlatiea |pozneje gospa lSilova| poprcjšnjo.) Zlatica: Ilka se mi tako smili, da mora danes sama doma ostati. Gospa Si lova: Dober dan! V S i (poskočijo kvišku): Oh !!! Gospa Srebretova: Ti tukaj ? ! Gospa Silova: No, seveda. — Kaj me vsi tako začujeni strmite? — Jaz sem samo hotela poizvedeti, zakaj ni like domov — Gospa Srebretova: Saj je Ilka pravila — Gospa Silova (joj naglo sogno v bo- audo): Da ostane danes tukaj na kosilu — tako je sporočila hižina. — 1 kaj pa jo danes posebnega pri Vas? — A kje pa tiči —? Ti si tako zmedena in Zla- tica tudi —? Moj Bog, ali se ji je kaj zgodilo? Zlatica: 0 ne — samo malo kr- votoka iz nosa — Gospa Silova (noniirna) : Ve mi nekaj zakrivate — moj Bog, jaz se tako bojim, prav tresem se. — No, kaj pa je, govori vendar kaj je ž njo ? Gospa Srebretova: Nic, prav zares nič, samo — XIII. p r i z o r. (liOnka [z brzojavko skozi srodo] poprejänje. L e n k a (Silovi): Milostna gospa, Vaša hišina je prinesla ravnokar to-le brzojavko sem. Gospa Silova: Brzojavko! Oh, kako mi bije sree ! Kaj je neki v njej ? (l)dpre, čita — in zažene glas): Oh, to tudi Se! Gospa Srebretova, M.me P a i m- pol, Zlatica: Za božjo voljo, kaj pa je? Gospa Silova: Moja tašča brzo- javlja iz Trsta : Zdravnik na potu. Brzo- javi takoj, kako gre otroku. Pridem z večernim vlakom. (Naglo): Uki se je toroj trud. In ko vročina poneha, ko se noči zdaljšajo, takrat se vrnejo pevci radi k pevskim vajam; kajti, če ne drugo, jih priganja k njim zavest, da so bili tega truda za več časa oproščeni. In brez truda za pevce pevske vaje tudi niso, osobito pri diletantih. Če je tak pevec nižji uradnik, pisar, obrtnik, rokodelec — kur je najnavadneje — potem je od dela ii skrbi zvečer ulrujen, da jo dohajanjo k pevskim vajam zanj prava žrtev. To žrtev seveda bistveno olajšuje velika go- rečnost in veliko veselje za petjtt. A ko- liko je pevcev, ki bi se mogli s tern po- našati! Vzpodbudno deluje tudi rodoljubje. A tudi zahleve glede rodoljubja ne smejo biti preraznomerne in vsled tega krivične. Pevec naj se — iz rodoljubja — celo leto, veekrat na teden zvečer trudi pri pevskih vajah, tovariš njegov pa, ki ni pevec, naj počiva tačas v kreini pri vrčku pivaü Iz vsega tega razvidimo, da niso redne pevske vaje, s katerirni hoče dr. Turna ustanovitev svojega društva opra- vičili, nikakor take vrednosti, da bi se sniel zarad njib uprizoriti tak r a z p o r na pevskem polju, kakor ga je dr. Tuma. Razen tega si upamo dr. Tumo še vpra- žati, ali so v njegovern drušlvu pevske vaje res tako redne, kakor bi nani hotel dati on razumeti V — Mi pravimo, da n e. Mi vemo, da so iniele te redne vaje že letos (v prvem začetku !) vse polno. lukenj, da so pevci sami obupavali, rekoč, da je to društvo „mrtvorojeno dele"; da je „Soča-1 javno grajala pevce, da sokot filama, ki s plamenom zagori, a hitro ugasne; da je napovedala pevceni celö globo, da bi jihsilila redno dohajali k pev- skim vajam. Mi vemo, da se je dr. Tuma sain pred mesecem in dnem o svojem drustvu jako neugodno izrazil v pismu, katero je pisal čitalničnemu pevovodji g. M. Pri takib razmerah pač ne gre, sklicavati se na „redne" vaje. — Da pa so razmere v tern drštvu take, krivi niso v oboe pevci, kriv je dr. Tuma sain. Že iz našega članka je razvidno, da je to društvo zasnoval v znamenju broztakl- nosti; podliiga mu ni naravna. — niti nravna. Iz konl'uznih jravi! je dalje raz- vidno, da je društvo „skupaj zmelano" in „sklofutano" z neko labkomiselno na- glostjo, ki se roga vsaki primeri. To daje tudi povod govorici, da so to društvo spočele bližajoce se deželnozborske vo- litve, in da bi brez teh tudi pevskega društva ne bilo. Bolj nesrečnega časa, kot je sedanji, ni mogel dr. Tuma izbrati. Društvo zasnovano na tako g i r o k i po d- lagi potrebuje neizogibno združene, izdatne pomoči vseh goriških ali vsaj mestnih Slovencev. Ustanovnih ali vsaj rednih članov bi rnoralo imeti drušlvo na stotine; kajti ti bi imeli biti v zmislu pravil društvu glavna opora. Kako pa naj bode to mogoče v teh ljutih politi- čnih bojih. Ico je rhu tega društvo po- stavljeno na izključno stalisče jedne strankeV Slepi, gluhi bi morali biti, da bi ne videli in sliSali; topoumni, da bi ne izpoznali, da mora biti to društvo našemu narodnemu miru in blaginji na- šega naroda le na kvar. Siliti pevce k pevskim vajam v take herostratske na- mene, je res že brezsrčno. Predno sklenemo svoj odgovor na 1. točko Tumove ,.poslanice", si dovolju- jemo še to-le opazko: Dr. Tuma pripisuje rednim pevskim vajam tako tehtnost. kakor bi od njih zavisela naša narodna eksistenca. Dobro. Kako je pa to, da je dr. Tuma to še le letos izpoznal? Pred tremi leti je bil izvoljen predsednikom ,.Cilalnice", pa ni izvolitve sprejel. Kako lahko bi bil takrat že upeljal kot pred- sednik redne pevske vaje v čitalničnem zboru! Storil ni tega, ker ni tedaj se ,.p r i s I a n j e g o v a u r a". Tedaj ni še bil voditelj politiene stranke, tedaj bi bil njegov trud za petje koristil našemu narodu, zdaj ima koristiti njemu kot po- litienemu slrankarskemu voditelju. (Dalje prihodnjič). D o p i s i. Iz Kostiinjevice n«i Krasu. — Redkokedaj se čuje iz našega kraja kak glas, zaradi tega pa naj se oglasim danes jaz z malim poročilcem. Sreča našega kraja je, da iniamo tako blagega dučnega pastirja kakor je preč. g. Anton Sfiligoj, katerega nam Bog ohrani še mnogo let. On se po vseh močeh trudi za razširje- nje dobre krščanske vzgoje med nami in ne brez uspeha, kajti v svojih vernib ima le hvaležna in za plemenite njegove nauke dovzetna srea, kar priča že to, da se njegovih lepih cerkvenih propo- vedij udeležuje vedno polna cerkev ljudij. In koliko je storil že za to, da je nasa cerkev vedno v dobrem stanu in jedna najličnejsih na Krasu! V ta nuiiiun je žrtvoval celo iz svojega letos izdatno svoto. Eno pa je, cesar žal še pogrešamo in to je lepo cerkveno petje. Krivo je temu to, ker pri nas že pol leta ni bilo slišati cerkvenih orgelj, dasi stojijo iste prav dobro ohranjene v cerkvi. In cer- kveno petje z orgljami vendar zelo povzdiguje krsčanski dub med ljudstvom! Pred letom je napredovalo petje pod vodstvom g. nadučilelja in prieako- vati je bilo celo, da se zasnuje pevsko društvo, ali vse je zopet splavalo po vodi, kar je zelo škoda. In zdaj ni orgljanja ni petja. In zakaj ? Deloma bi rekli za to, ker je županstvo ustavilo orgljanje in pouk petja in ker pravijo nekateri iz naše občine, da nočejo plačevati orga- nista čež, da se ima organist plačevati po vrednosti premoženja vsake hiše po- sebej — — no, naj bode temu kakor hoče, resnično je le to, da nimamo ni kaj zgodilo in Vi mi to zakrivate. — Vi ste 2e brzojavili po zdravnika. Za božjo voljo, kje je ? Pustite me k njej — Gospa Srebretova (ki se je za- stonj trudila, prelrgati jej besedo) : Saj ni tako, to je nesporazumnost —• Gospa S i 1 O v a (vedno bolj razdražena): Nikar me ne muči, povej mi kar naravnoBt, kaj je z Ilko! — In če je tudi najstrašnejše — povej je vun — 0 moj otrok — moja Ilka — (zgrudi se v nezavest na stolici). M.me P a i m p o 1: Mon Dieu, omed- lela je, voda, voda! Gospa Srebretova: Ona je nervozna, strah jo lahko umori. Leti po zdravnika, Lenka ! L e n k a (odide skozi sredo.) Z 1 a t i c a : Tu je dišeča sol, mašna, jaz jej oribljem senci. Gospa Srebretova: Moj Bog; Saj je kakor mrtva! Vsiaetrudijookolonje.) XIV. p r i z o r. Ilka (od desne strani): Srečno oprav- ljeno: — (Zagledaskupino): Kaj je to? 0 moj Bog, mama ! in v omedlevici! (Skoči k k jijej, ostraäena): Mama! mamä! Kaj se je pa zgodilo ? Zbudi se vendar! Gospa S i 1 o v a (odpirajt; jxisiasi osii) : Ilka ! Ilka: Preljuba mamica, kaj ti je? Gospa Silova (dim): Ali si ti Ilka? — da — in zdrava — zares po- polnoma zdrava —? Ilka: Seveda, mamica, meni ni nič. — Kaj naj bi mi pač bilo? — A ti — kaj je pa tebi? Gospa Silova: Ali se mi sanja? — brzojavka — Ilka (zavedaje se): Brzojavka, — oh zdaj razumem. Stara mama je pre- jela brzojavko gospe Srebretove — pod- pis — mislila je, da se tiče mene. Gospa Srebretova: Jaz sem namrec menila, da si v Trstu. Gospa Silova: V Trstu ? Ilka (odločno): No, seveda, jaz sem rekla, da si v Trstu. V stiski sem si pomagala z lažjo. (Jokaje): Jaz nisem bila naredila svoje naloge; zatajevaje to sem se zaplela v celo mrežo laži. (ihtoč): 0 odpustite mi, Mademoiselle, in ti mama. M.me P a i m p o 1 (razkačena) : Fi done, vi vidite torej quelles consequen- ces fatales. — [ (Konec prih.) orgljanja ni lepega petja, kar dobro ob- čutimo vsi. Sicer je naš vrli dusni pastir tudi tukaj poskusil, da ublaži razmere in da bi se s petjem nadaljevalo, a zaman. Zato polagamo na sree drugim mero- dajnim osebam, da spravijo petje in orgljanje zopet v dober tir, kar bode le v cast naži občini. Politični preg^led. Uržavni zbor. Jutri se zopet snide poslanska zbor- nica. Nadnpvnem redu bode drugo branje vladne predloge glede gradbe kanalov, ki se bode nadaljevalo tudi v četrtek in v petek. V pelek pa pride na vrsto drugo branje zakonskega nacrta glede prora- čunskega provizorija, za v soboto pji je določeno in med parlamentarnimi stran- kami tudi dogovorjeno, da pride na vrsto tretje branje investicijskih predlog in bo torej konečno vendar jedeukrat rešeno vprasanje bohinjske železnice, katere tako željno pričakujemo. Deželni zbori. Po najnovejših poročilih se snidejo d(^želni zbori koj po 17. juniju. Poroča so z Dunaja, da jim bodo vlada prepu- stila prelrgati zasedanje ter je predložiti n;i mesec September. Volitve za one de- želne zbore, katerim poteče postavna šestletna poba, pa hi se po teh dispozi- cijah vršile meseca novombra. Češkl glasovi o vodnih poteh. V čoških strankah se jalco cepijo glasovi o uravnavi ceških voda in osobilo o novo projektovanih vodriih cestah. Oe- ravno poslednje v istem obsegu, kakor so projektovani, najbrže no pridejo do izpeljave, to pa iz jedinega uzroka, ker bi to delo provzročilo neznosnih bremen nalozenih na rame davkoplačovalcev, j(? vendar zanimivo cuti razne glasove če- Äkih merodajnih mož v tej zadevi, ker iz teh glasov jo izpoznati, kateri teh moz so za blagor ceškega naroda, kateri pa so proli temu. Tako je n. pr. ])' inc Karol Sch\varz(;nb(irg zavzel odločno stali.ščt! proti zgradbi kanalov. kateri bi vezali takorekoč severno in jadransko niorje niej Stottinom in Reko skozi Šlezijo, Sesko, Dolonje Avstrijsko in llrvatsko in katera vodna zveza bi bila le v korist Nemcem in Madjarom, a v veliko škodo avstrijskim Slovanom. Zaradi tega so neki izvestni „čuški"' krogi uprizorili pravcato gonjo proti princu Schwarzen- bergu in českemu konservativnemu vele- posestvu. Nasproti temu pa mu izrekajo simpalije vsi pravi češki rodoljubi. V Budjejevicah izhajajoci list „Jihočeske Listy' so mu izrokli javno zahvalo in zaupanje. Temu listu je poslal Schwiirzenberg svojo zahvalo in je pri tern z nova po- jasnil svoje stališce v tej zadevi Dejal je, da odločno ugovarja trditvi, da bi on hotel zavirati veliko delo uravnave če.^kih voda, ko bi to storil, bil bi nespameten in bi delal proti češkim interesom. On hoče pospeževaLi to veliko delo, a želi, da se najprej poskrbi za plovbo in ka- nalizacijo domačih voda, posebno Labe in Vltave do Uudjejevic ter da so urav- najo iste tako, da bodo služile domačim koristim. Po dovržitvi tega dela, ki je predpogoj dobrega lunkcijoniranja ka- nalov, želi, da se le-ti zgrade tako, da bodo služili domaeim razmeram, ne pa kot prevozno sredstvo za tuje blago. S tern pojasnilom je princ Schwarzenberg dokazal, da so protivi veleneškim in vo- lemadžarskiin stremljenjurn, ki hocejo s pomočjo avstrijskega davkoplačevalca — po največ Slovana — dobiti novo sred- stvo za svojo politiko ter da je njemu — Schwarzenberrju — v prvi vrsti pri sreu korist lastnega naroda. Oni pa, ki ga radi tega napadajo, so le pokazali, da stoje v službi velikonemške politike. Ekspoze grofa Goluuhowskega. Vsako leto poda vnanji minister delegacijam nekako üliko o političnem položaju, v katerein se nahaja naša dr- žava nasproti drugim državam. Tako sliko ali ekspoze je podal avstrijski vnanji mi- nister tudi letos in sicer v ogerski dele- gaciji dne 22. t. m. V svojem ekspozeju pravi minister, govoreč o razrnerju naSe države do dogodkov na Kitajskem, da je na toj akciji Avstrija sodelovala le v to- liko, v kolikor jej je to velovalo stališče velesile, ker drugih interosov na Kitaj- skem nima mnogo. Stroške avstrijsko ekspedicijo plača Kitajska z odškodnino. Glede splošnega političnega položaja v Evropi je dejal minister, da se je si- cer vkljub raznim sumljivim znamonjem ohranil dosedaj mir, vendar se za pri- hodnje ni mogoče za gotovo izreči v tern pogledu, ker razmere na Balkanu vkljub obstojecemu sporazuinljtMiju mej Avstrijo in Rusijo ne dajo zadostne ga- rancije proti možnim presenečenjem. Kajti nekatera znamenja zahtevajo po- sebno pozornost. Avstrija na Balkanu ne misli na kake nove pridobitve, na vsak naöin pa hoče ohraniti obsloječi red. Govoreč o macedonskern vprafianju je dt;jal minister, da bi se moglo bolgar- ski vladi očitati, da je mnogo zakrivila v tern oziru, a da je potem krenila na drugo pot. Srbiji je želeti, da si po novi ustavi utrdi svoje stališčo na Balkanu. V splošnem pa se drži Avstrija svojih zaveznikov in hoče gojiti še na dalje zaupne razmere z drugimi državami, zlasli z Rusijo. Obstoj trozveze s5e ni omajan, pač pa jti odvis(Mi od — ugodne rešitve go- spodarskih vprašanj. Davščina na žganje v gospski zbornicl. V soboto je gosposka zbornica spre- jola v vseh treh branjih povišanje dav- sY;ine na žganj(i in sicer nespri-monjen, kakorsnega je vlada predlagala. Odbila je torej premembo Turnherrovo, katero je vsprejela poslanska zbornica. Zadeva pride torej zopet prod poslansko zbor- nico v jedni prihodnjih sej. Poijski klub o izgonu Slovanov Iz Pruslje. V poljskem klubu se je vrsila te dni zelo živahna razprava o izgunu poij- ski h dolavcev iz Prusije. Posebno po- slanca Romanovicz in Dobrzynski sta vseslransko osvetljevala preganjanje Slo- vanov. Prvi je menil, da sicer še ni mogoče razdroti trozveze, a zavzemati treba nasproti njej popolno bladno sta- li.šče in zahtevati od groia Goluhovskega, ' da odločno nastopi proti proganjanju Poljakov. Poslanoc Dobrszynski je govo- ril o razmorah, ki jih lahko povzroči 100.000 poljskih vojakov v avstrijski in iiemški armadi. Zatirani poijski narod, ki no sine niti moliti v svojem lastnem jeziku, se bo nav(4ical podpirati trozvezo. Poslanoc dr. Daniolak je svetoval, naj se poijski poslanci v loin vprasanju zje- dinijo s češkimi in prično skupno akcijo proti izgonu. Sevoda jo nažla tudi tro- zvoza v torn klubu vnete zagovor- nike, na katere menda ni prav nič vplival clanek olicijolnoga „Gzasau ; posl. grof Dzioduszycki, vitoz Gni<^wosz ter (lhamioc in Popowski so zagovarjali ohranitov trozvezo kut politično potrebo. Grof Wodizcki so jo koucem seje toliko ojunačil, da jo prodlagal. naj se to vpra- sanje sproži v dele^aciji. Tu jo vstal naeolnik vitoz Javvorski in izjavil, da irna ta razprava le namen, podati na- vodila poljskim dologatom pri njih po- slopanju v delegaciji. — Seveda smenio biti prepričani, da poijski delegati v de- legaciji no bodo provzročali nobenih sitnostij grofu Goluhowskemu radi nasil- nega poslopanja pruske vlade proti av- strijskim slovanskim podanikom. Razmere na Kitajskem. Že zadnjič smo poročali, da je ki- tajski cesar sporočil zastopnikom vele- vlasti, da se ne verno proj v Polling, do- klor mesto ni izpraznjeno Evropejcev. V isti čas pa je grof Waldersee dal sporo- čiti kitajskomu cosarju, da se mejnarodne četo ne odmaknojo prej iz Pokinga, dokler se n(! vrne cesar in ga sprejme v av- dijonci. Grof Waldersee ima po naročilu svojega cosarja baje nekaj zelo važnega sporociti kitajskemu cesarju, to pa le osebno, radi tega pa naj bi čakale vse moj narod ne čete v Pekingu. To bi pa utegnilo dolgo trajati. Združenih čet ostane na Kitajskem še 12.000 mož za varstvo poslanistev in železnic. Boksarji so na Kilajskem tista „črna vojska", ki se no da ugnati, marveč ki u[irizarja tu in tarn novih nemirov. Ti ustasi dobivajo svoje skrite podpore in navodila ali od strani raznih Evropojcem sovražnih matubrinov (podkraljev) boje- eih se za svoj sij<*j '"\ nndoblast, ako bi na Kitajskem odzvonilo domacemu abso- lutizmu in bi se uvodli evropski odnašaji, ali pa tudi od agenfov izvenkitajskih vlad ali Spekulantov, ki upajo ribariti v splo^ni zmešnjavi, ki jo provzročajo dogodki. Radi tega se pojavijo boksarji vedno iz nova in to na krajih, kjer je že zavlaclal zopet mir. V nekem okraju v bližini mosta Paotingfu, kjer so nedavno imeli v rokah upravo Francijo, a so isto izro- čili gonoralu Liu, so se pojavili novi nomiri boksarjev. Liu je s svojimi vojaki zasledoval ustaše, a so se mu vendarle uprli. Mocne ustaSke cete so pri Anpingu, proti katorim je nasto])ilo 2500 mož rodno kitajske vojske in 1500 Francozov pod generalom Brailloudom. Ker se je bati, da uderejo boksarji tudi v Paotingi'u, v Tientsin in razne druge kraje, so se od strani mejnarodnih cot že storilo pri- prave da se odbijejo napadi boksarjov. Odkar se je zaznalo, da mejnarodne čete zapuste Kitajsko, so se boksarji z nova oglasili in kateri ne bodo prej ne- hali, da izlrebijo iz Kitajske vse Evro- i pojce, kor tako hocejo mandarini in morda tudi kitajski dvor sam, ki nad vse sovraži Evropejce. Vojna v južnrAfrlkl. Mej angležko vlado in vrliovnim poveljnikom v južni Afriki je prišlo do spora in je euti glasov, da zapu.sti Kit- chener svoje mesto in se vrne na An- gležko ali pojde celo v pokoj. [Jzroki temu dogodku so baje različni. Viri go- vorö, da lord Kitchener zahteva dvoje: ali da se rnu pošlje toliko novega spo- sobnega vojaštva, da zamore hitro na- rediti konec vojni ali pa da se pusti Buroin popolna ueodvisnost, ker tega cincanja je Kitchener že do grla sit, zlasti radi tega, ker sprevidi, da s svo- jimi bolnimi in demoralizovanimi četami junaškim, za svobodo in dornovino se borecim liurom ne more biti kos, marveč da utegne istim danes ali jutri podleri. Ker pa angležka vlada prvi zahtevi ne more ugoditi, ker vojaštva nima, drugi pa noče, ker jej brani sebičnost, radi tega utegne Kitchenerja kmalu nado- meščati kak novi vrliovni poveljnik. Preko Kapa se poroea, da je ondi v gqrovju Zuur zbranih mnogo novih čet, ki se organizujejo in vežbajo pod vodstvom Kruitzingerja in Gooringerja. S tenii cetami namerava Dewet operirati proti Uranje, katere niejo sože prekoračili kapski prostovoljci, da se vržejo proti Angležem. Domače in razne novice. Tiskovna pravda A. (üabrsreka proti našemu odxovornemu urcdniku prod najvisjim sodium in kasacijskim dvorom. — Kakor smo zadnjič poro- čali je najvisji sodni in kasacijski dvor due 24. t. in. razveljavil pravorek tukaj- šnjega porotnega sodisča, vsled katerega jp bil naš odgovorni urednik obsojen na 200 kron globe in na pravdne stroske ter odredil novo porotno obravnavo. — Rekli smo, da je, ako se ne motiino, to- žitelja zagovarjal dr. Tavear. Danes pa moramo povedaLi, da je bil prvotno doklor Tavcar dolocen r/a zastopnika to- žiteljevega, da je pa kasneje prevzel to nalogo notar Plantan. V toliko se nam je zdelo potrebno popraviti naše poro- čilo. Pri tej priliki naj še omenimo, da je najvišji sodni in kasacijski dvor zaradi tega razveljavil razsodbo, ker so bila vprašanja, stavljena porotnikom, nepra- vilno sestavljena. Ob jednern ]ia naj še pribijemo, da „Soea" s prozornirn name- nom, da bi že zdaj uplivala na prihodnjo porotno obravnavo, popolnoma krivo in neresnično poroča o tej dunajski obrav- navi trdeč, da je najviše sodišče pripo- znalo, da toženec ni dokazal, da toženi članek ni žaljivega značaja, torej da je zakrivil žaljenje časti. Ta tt'ditov je popolnoma izmisljena in zlagana, kajli najvisji sodni dvor se s tern vprasanjem niti bavil ni. Po naäem mnenju pa je tako ne- sramno pačenje resnice ludi kaznjivo in jednakega innenja kakor mi so ludi razni jaristi, le državno pravdništvo v Gorici zdi se da sLoj| v tern pogledu na — drugein stališču. Čudno!! Kako so dosledni! — Pred leti je zmagala pri volitvah v cestni odbor tolminski stranka Oskar Gabršček-ova proti Cazafurovi stranki. Tedaj je pisala „Soča": Duh konstitucije že veleva, da razlicne oblasti samoupravnih korporacij ne smejo biti zjedinjene v eni osebi, ker kaj rado se pripeti, da vsled preobilnega posla dotičniki zanemarjajo svoje dolž- nosti ali pa zlorabljajo. Povsem dobro je in v prid občnemu blagru, da razlicne posle opravljajo tudi razlicne osebe. Lo tako se ustreže duhu postave. Stoječi na tern stališču prisiljeni smo odobravati to izvolitev. Na kakem stali^eu je pa letos stala „Soča" ? Kaj ji je pa letos veleval duh konstitucije? Letos ji je kazalo drugače pisati. Kandidata za kmcčke občine je pri le- to^njih državnozborskih volitvah tako-le priporočala: Naglašamo le, da je g. Oskar Gabršček prav sreeno izbran kandidat za to skupino, ker je župan v trgu, na- čelnik cestnemu odboru, clan okrajnega šolskega sveta, delaven ud ravnateljstva znamenite „Tolrninske posojilnice in hra- nilnice", vrhu tega deželni poslanec. (»oriska /lindra. — „Soča" še ne more molčati o ljubljanski žlindri; ta go- stobcsedna klepetulja se celo drzne brb- ljati o nekem „ožlindranju" naše „Gen- tralne posojilnice". Zato bodi nam do- voljeno, daspregovorimo tudi mi o žlindri in sicer o goriSki žlindri. Pri znani raz- pravi v državnein zboru je povedal neki nemški poslanec v svojem govoru med drugim tudi to-le: V Gorici ima tvrdka Konjedic & Zajec pravico prodajati žlin- dro. „Gospodarska zveza" v Ljubljana je naročila pri tej tvrdki „Tomaževo žlindro1' s 17 odstotki fosforove kisUne. G. Ko- njedic je odgovoril, da ima na prodaj le 16 odstotno žlindro. Pismo, katero je poslala tvrdka „Gospodarski zvezi",se je glasilo: ,,17 odstotne žlindre niinarno, ima- mo pa na prodaj 15 do 16 odstotno žlindro. sicer pa ni na tem nič ležeče (nun aber verschlägt das nichts): 0 letn blagu tako nihče nič ne r a z u m e (von dieser Waare hat so kein Mensch einen Dunst), in Vi jo torej 1 a h k o p i' o d a j a t e tudi k o t 17 ali 18 odstotno blag o". Komentar ni potreben! Dragi kmetovalci in posestniki! Ke- dar Vam ho g. Rudolf Konjedic na svo- jih političnih izletih zopet Tumov evan- gel ij razlagal, ne pozabite ga vprašati tudi o vsebini tega ožlindrancga plsma. 0 p o m b a u r e d n i š t v a: Prva po- lovica tvrdke Konjedic & Zajec se je menda preselila na svoje posestvo v Rodež; s tem je izginil politikujoč trgovec, kar ho g. Zajcu le koristilo. ltinkostni prazniki so privabili v nase inesto lepo stevilo ljudij z dežele zaradi birme, pa tudi mnogo tujcev smo videli; a mescani so se podajali na iz- lete. Tudi dr. Tumovo „glasbeno in pev- sko društvo" se je podalo izven mesta in sicer — v St. Andre/, in Kronberg. Tani se je pilo in pelo. Večje nesreče ni bilo. Mestne volitve. — Danes so se vršile v Gorici dopolnilne volitve v inestno starašinstvo. Volili so volilei tret- jega razreda. Vseh volilcev v tem raz- redu je f>84. Volitve pa se jih je udele žilo le lHb'. Pri volitvi sta si stali dve stranki nasproti, namreč stara magistratna stranka — in pa stranka, ki ni zadovoljna z dosedanjo mestno upravo. Izvoljeni so bili kandidatje magi- stratove sl.rank«^ in sicer so dobili: dr. Hallaben 136, Orzan 98, Paternolli 9«, Salvaterra 79 glasov. Ostale glasove so dobili kandidalje nasprotne stranke in sicer: dr. Faidulti, Bonne, Louvier. Dr. Hallaben je bil kandidat obeh strank. Plakati po mestnih voglih so naznanjali, da je dr. Faidutti odklonil kandidaturo. Magislratna stranka je baje spravila svitle krunice v tok. Nova stranka ne misli niti v drugem volilnem razredu mirovali. Nesrt'ca. — Dne 19. t. m. je sla gospa Makuc, soproga trgovea, ki ima trgovino jestvin v vrtnih ulicah, s svojo družino na sprehod. Vračajoč se po vo- dovodu od Lesin proti Gorici, stopila je najbrže, ker je bilo že temno, v udrtino, ki se nahaja na vodovodu in h\ izvila nogo. NesreOnico so prenesli domov, kjer bo morala Bog ve koliko časa ostati v postelji. Opomniti moramo da smo se has nekaj dni pred nesreco sprehajali po onein vodovodu ter se čudili nemarnosti nase mestne uprav(^, kako more toliko casa (udrlnina je odj>rta že več mesecev) pustiti udrtnino ravno na sredi pota tako. da je človeku, ki gre po vodovodu v temni noči, skoro ne mogoče se ogniti nevarnosti da si nogo ne zlomi ali še drugače ponesreči. lstotako je z mostičem čez potok, ki teče preko vodovoda, in kjer je prej bila brv. Že pred šterimi me- seci so dali to delo na javno dražbo. Ka- menje za mostič leži tarn navoženo, a da bi se delo začelo, o tem ni duha ne sluha. Mogoče čaka ta mostič ista usoda kakoršno irna „novi vodnjak" pod Ko- stanjevico, katerega delajo že več let in ki ne bode, ako bode šlo tako dalje do- delan niti še do konca tega stoletja. To pa mora biti zares lep red pri goriški mestni upravi in se ni prav nič čuditi, ako se čuje na vseh koncih in krajih že glasno mrmranje mešcanov zoper njo. Creftnje. — Orešenj je letos že vse polno. Že zdaj jih odpošljejo skoro vsak dan po 10 vagonov. Na goriäkem trgu se jih je dozdaj na jeden dan prodalo največ 540 kvintalov. Gena jim je bila 18 K za kvintal, najlepsim pa tudi 64 K. Delo ustavili so delavci pri mostu čez Sočo pri Barki, ker jih podjetnik slabo plačuje. Danes zjutraj so sicer prišli na lice mesta z namenom, da bi kaj dosegli. lz Kurmiiia. — Naša občinska uprava je razpisala službo tržnega nad- zornika (Gommissario di Piazza) proti 40 gld. mesečne place. Prosilec mora biti popolnoma zmožen ilalijanskega in s 1 o- venskega jezika. Prošnjo je vložiti do 3. junija t. 1. Cast brijskim županom da so se potegnili za dobro stvar in je upati, da se v naprej ne bodo godile kri- vice priprostemu ljudstvu. Služba traja stiri mesce. Prijcli so orožniki v Korminu ne- kega agenla za izseljevanje v Ameriko pod imenoin Jožeia Šustersiča, doina iz ljubljanske okolice ter ga izrocili sodniji. Okrožnica dež. odbora občinam in kmetijskim zadrugam v vinorodnih pokrajinah dežele o kajenju trti proti slani. 1. V vsaki vinorodni občini, ki je razpostavljena pozni slani, bi moralo do- tično občinsko zastopstvo uplivati na prizadete vinogradnike, da kadijo trtam, olajšiijoč jim dobavo materijala in po- trebne priprave, in če treba, predplačujoč jim proti vrnitvi v to potrebne svote, katere bi bilo porazdeliti med udeležence po meri zemljisca, ki se je okadilo. 2. Namen kajenja je zaprečiti, da se zrak ne more tako močno ohladiti, da bi trte zmrznile. Včasih zmrznejo že, kadar pade temperatura le nekoliko pod ničlo, a ne vselej. Nekatere trte zmrznejo lažej, druge so odporniše proti mrazu. To se ravna po trtni vrsti, po legi vino- grada, po starosti trt itd. 3. S kajenjem se mora povzročiti največjo količino vodnega para, ki je glavni činitelj v obrambi proti slani. V to svrho je potrebna velika inno- žina dima, katero je mogoče napraviti s cenejšim materijalom — (slamo, travo, strozjem itd.); — ni ravno treba rabiti dražjega netiva, kakor katrama itd. V ta namen se posebno priporoča trtno strožje, ki se prižiga s snopiči slame, s petrolijem ali mizarskim stroz- jem, ali drugim cenim netivom. 4. Pri omenjenih pripravah je neob- hodno potrebno enotno vodstvo. 5. Ob vsaki cesti, na vsakem križ- potu in odprtem pros to ru pripraviti je gromade netiva za kajenje in pomnožiti njih število kolikor mogoče, ker inajhni in raztreseni ognji hasnejo jako malo. 6. Postaviti je na prostem in pol in. od tal dobre termometre, na katerih je mogoče čitati v kritičnih nočeh zračno Lemperaturo. Posebni termometri nazna- njujoči slano že na vecer so jako ume- stni, in nastaviti jih je na onih mestih, kjer se veča uevarnost. Določiti je spo- sobno osebo, ki naj bo ciü'la tempera- turo na termomelrih. 7. Znamenje za prižiganje ognjev naj se da, kakor hitro kaze termometer 1 stopinjo nad niclo, ali pa ničlo, in ako se je bati, da se temperatura še dalje zniža; ko je nebo jasno in zvezdnato, in ozracje mirno in brez vetra. Kajenje se mora nadaljevati do solnčnega vzhoda, izvzetnši, če se je nebo med tem casorn zoblačilo. ali je nastal veter. 8. Pri kajenju morajo sodelovati vsi vinogradniki prizadetega kraja brez razlike, in vstrajno, da se bo moglo ne- pretrgoma vrSili. 9. Kajenje naj se opravlja toliko na dnu dolin, kolikor po obronkih hri- bov, da se dim lažje polega v doline in je kajenje vspešneje. 10. Da slana ne zasači nepriprav- ljenih 'kmetovalcev, treba, da začasa pre- skrbö gromade za ognje in ukrenejo po- trebno, da bodo lermometri in osebe na svojem mestu, še predno nastopi ne- varnost, katera preti vcasih do druge polovice maja. 11. Kadar se bliža nevarnost, naj se da z zvonom znamenje, da se imajo prižgati gromade. 12. Učitelji ljudskih šol in duhovniki bi morali razlagati vinogradnikom, na katerem načelu sloni taka obramba proti slani, ter v ljudstvu vcepiti prepričanje o uspešnosti tega ravnanja, kakor tudi o brezpogojni potrebi skupnega delo- vanja pod skupnim vodstvom. Nesreča pri Boroviuci. — Na Binkoštno nedeljo zjutraj je vozil proti Ljubljani tovorni vlak. Mej Logatcem in Borovnico pa se h krati pretrga vlak tako da je prvi del vozil posebej, odtr- gani vozovi pa so mu sledili po navzdol padajočem tiru. Ker je stroje- vodja videväi, kaj se je zgodilo kmalu ustavil, priletel je odtrgani del s tako silo za prvim delom, da se je na mestu razbilo 12 vagonov. Človek ni sicer nobeden ponesrecil, a raztreslo se je mnogo blaga. razbilo se je tudi več sodov petroleja in se razlil petrolej. — bkoda znaša ve<^ tisoč kron. Za kratek čas. (Rešena uganjka). Nekdo nam pi3e. Po njihovih delih jih hoste spoznali. Tako sem si mislil tudi o obeh kolovodjih „liberalne" stranke na Slovenskem in katerih obeh, — onega v Ljubljani in tega v Gorici, — ime se pričenja s črko „T." oziroma s Črko — „D." Zato dovoli cenjena „Gorica", da malce razmotrim to stvar, morda bode milemu narodu v korist. Kaj dela dr. Taučar na Kranjskem? Ali kaj dela nje- gov list „Slov. Narod" ? In kaj je storil dr. Tavčar v državnem zboru V No, po- slodnje ko prvo je znano vsim poštenim Slovencem : v državnem zboru je izdal svojega rojaka najhujšim sovražnikom na^ega naroda, Velikonemcem in se zdru- žil z njimi, da pobije tega rojaka. — Ali ni to dr. Tavčarjevo delo pravo in prav- cato — nem.^ko delo ? Ali ne pove to dovolj, da ker ga vleče k Nemcem, da je on sam najbrže — nemški polomec onih nemških naseljencev okoli — Školje Loke in se potemtakem imenuje dr. Deut- scher — ,.Tavcar" pa da je le popačeno ime ? — „Art kommt nicht von Art11 bi rekli Nemci. — Kaj pa dela dr. Tuma na Gorižkem ? Ali se ta ni vzdignil v boju zoper goriske Slovence in ali ne pobija najhj'j zaslužnih pravih sloven- skih mož na Goriškem ? Torej je tudi to — nemško delo in ker dr. Tumo vleče proč od pravih Slovencev, a ga le bolj vleče k Nemcem, — kar kaže nje- gova ljubez(in do nem^kega jezika na raznih sodnijskih razpravah — torej bi se morda tudi o njem lahko reklo, da ima le popaceno ime, pravo pa da je Dr. Duinma. Kaj praviš na to, ljuba ,.Soča" —• ali je uganjka rešena ? Narodno gospodarstvo. Strcljaiij*» zoper tooo. Koder so streli^ca primerno razvr- žčena in kjer se je streljanje zoper ne- vihte pravilno vršilo, se je na Kranjskem tudi lansko leto dosegel dober uspeh. Vsled tega je deželni odbor kranjski, kakor prejžnja leta, dovolil tudi letos 2000 K podpore, da se deloma že obsto- ječa strelišča spopolnijo, deloma pa, da se napravijo nova, kar jih je še potrebnih. Sedaj je v vseh vinorodnih krajih na Dolenjskem in Vipavskem skupaj 230 streliSč, in da se napravi pravilno omrežje, se jih potrebuje še okoli 170. Skušnje so pokazale, da posamezna strelišča ne smejo biti čez V/4 knt, t. j. 1250 tn zračne Orte drugo od drugega oddaljena; najbolje je, de stoje v razdalji 1 km. Kje naj se postavijo posamezna strelišča, se najbolje odmeri na ta način, da se naj prej določijo mesta na zemlje- vidu generalnega štaba (ker le na ta način je možno natančno odmeriti zračno črto), in potem se še posebej obhodijo vsi na zemljevidu določeni kraji, da se i$e na mestu natančneje določi pros tor, ki bi bil za strelisče najprimernejsi; 50 ali 100 m razlike nima pomena. Pri tem je gledati, da strelišče pride na jasen kraj, tako, da nobena bližnja stvar ne ovira dylnjega razgleda, in dalje tako, da se, če le mogoče, vidi tudi ena bližnjih postaj, ker se tako lahko opazuje, v kakih presledkih bližnja slrelišča strel- jajo in kaksen učinek se nad njimi kaže. Tudi je pri postavljanju paziti, da se v nižavah postavijo priprave z večjimi, na visokih krajih pa z manjšimi nastavki. Seveda pride ta razlika le potem v postev če je en kraj od drugega za približno 50 do 100 m višji. Ker smo v dosego pravilne in siste- matične uredbe pri streljanju navezani na svoje skušnje, je neobhodno potrebno, da si posamezne občine ter strelci sami prizadevajo to stvar kolikor mogoče na- tančno urediti, po možnosti tudi sami posku^ajo ter se ne drže vedno natančno po navodilu drugih krajev in strelišč. Da se ta namen doseže, hočemo tu navesti, kako naj posamezna strelišča postopajo, da dosežemo gotovo navodilo in podlago. Pred vsem morajo strelci za- beleževati naslednje točke: Občina............ ......................................... line kraja, kjer je postavljono streliööe......................... Nevihta dne ....................................................................................... Začotek stroljanja ob ........................uri ............... minuti Konoc streljanja ob ........................ „ ................. „ Število oddanih strelov..................................-............................. Presledki mod posameznimi streli ................minuti [............... min. min. Množiim sinodnika za Btrel ................ gr. gr. I............... jj ............... >) Od ktorc strani jt: priäla uevihtaV Kam se je vlekla? Kdaj se jo slišalo prvo grmenjc V ob uri ........ min. Kdaj se je slišalo posled-nje grmenje? ob........uri min. Kolikokrat so jc zablia-kalo in zagnnelo po prvem strelu? Ali se jo tudi nad streli-Sčoin bliskalo in grmeloV Ali jo padala toča in kakšnaV Ciosta ali lo redka, kakor babje pšeno ? Kako dobola in kakšne obliko so bila zrna toce'r1 Opomnje: Strelja naj se v presledkih 1, 2, 3 do 4 minut ter morda tudi z razlicno množino sinodnika, pa ne manj kakor z 80 c/r, torej s 100, 120 do 180 .Kniet.« Stanovanje išče mala slovenska družina. — Zahteva se snažno in mirno stanovanje, obsto- ječe iz dveh—treh sob, kuhinjo in kar treba ter košček vrta ali travnika za pronto uporabo. Stanovanje jo laliko v pritličju in nekaj minut zunaj mesta. — Odgovor na upravništvo „Goric.e'1. Loterijske številke. 2b. maja. Grac.......13 80 34 46 84 Dunaj......21 10 83 71 67 r „JVsarodixa Jiskarixa" v Qorici f ulica Vetturini y. * ¦ j| Ilijada. y\ Povest slov. mladini. h Prosto po Homcrju fj pripoveduje Ü ANDREJ KRACELJ. Ijj S tolmačem važnejših osebnih jij irnen ter obsega 273 stranij. t| CENA: j! 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več. r Vezana v platno 2 kroni, ozi- fl roma 2 kroni 20 vin. h Dobiva se v „Narodni Tiskami" v Gorki, y pri knjigotržcih Pallichu v üoiici na 4 Traviiiku, pri Schvvcntiierju v Ljubljuni h in J-'lorijanu v Kranji. Zavarovalne vesti. ; „Janus" vzajemna zavarovalnica za življenje : na Dunaju, I I, WipiilliiKorstrasse. Nr. IJÜ. V IV. kvartalu 1900 je bilo 2002 zavarovalnih ponudeb z zavarovalno svoto okroglo K 6,100.000 v reSitev ! predloženih. od katerih se je izdalo 184:") polic: za zavarovalni znesek K 5,410.000. I | Od poeetka leta je bilo 7339 za-; varovalnih ponudeb z glavnico Kron 21,393.000 v dein, polic se je i/,da)o od 1. junuarja nad K 1 7,982.000 za- j varovalnine. ! V IV. kvartalu zapadle zavaroval- ne preinije in pristoj!>in<\ kakor ludi k'lavniske obresti so znaSale okroglo K 1,165.000; od prve<,'aoktobra lyuf^ !c}o danaSnjega dne naznanjena izpla- jčila iz lota 1900 so znašala K 659.000. ! Za čnsa od 1. januvarja t. 1. se je! notificiralo na premijab, pristojbinah, ;in obrestnih prejemkih K 4,504.000, jna zapadlih izplacilih K 2,243.000. I Od začetka obstanka zavoda pa se je izplačalo K 45,994.000. Pojasnila daje in pošilja brezplač- |no in zavarovalne ponudbe sprejema podružnica za Prirnorsko in Dabruicijo: \v Trstu, ulica Kavaita šf. n, in o- krajno zastopstzx) t> Gorici pod Ka- pelo St. 38. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 tiOKWA Via Giardino 8 nriuoroca pristna noia in črna vina iz wipawnkih, furlanttStih, oriHKin, aai- Y matinskih in isterskih v i nnnnadloH. wosuivija na uoni in razpusiija po zcuv,- nici na vse krajo avslro-r^crslte niouarhijo v aodih od 56 litrov naprej. Na zahtovo puäilja tudi u/.orc(!. Cene zmerne. Postružba poitena. Josip Valeniinčič, pekovskiLmojster v Gorici v Raštelju št. 29. priporoča vedno svcži kruh navadni in: najfmciši, vsakovrstno pecivo za godove in druge razne „pugriijciie", prav okusne kolače za binno in po- roke, različne torte itd. Vsa naročila izvršuje točno in [ natančno po želji gospodov na- I ročnikov po jako zmernih cenah. Izvole naj ga torej počastiti z I mnogobrojnimi naročili cenj. gg. rojaki v niestu in na deželi. Zavod u slikanje na sin Edvard Stuhl, Oradec, ITngcrgasse St. 3. izilclujc slikana okna z aeerkve in hiše v raznih slogih. ^ Podpisani si šleje v prijetno dolžnost, s lem lirmo za sli- kana okna g. Fidv. S I. u b 1 iz Gradca v vsakem oziru pripo- rociti. V lukajšnji novi cerkvi j<> iine- novuni gosj). Slulil priskrbel vsa bar- vanaukna v spložno zaiiovoljnosl. in /.elo po priinerni ceni. KniarijsKi urad v St. AndiMi/u pri Gurici line 19. dcceinbra 1900. Jos. Kosovel, k ura I. Videlo in potrdilo ! Oltčinskd /iipaiisivd St. Andre/, due U). (Jf(.'i'in))ia 1900. Andr. Lutman, ^________—_ ŽUJIUII. jjkih pii/.nasanj iinain pru&usliti dulmv- šiMiii mi ruxpuiagu št1 ilokaj. Uljudno sc priporoČain Ed. Stuhl. Po'lpisana priporočata slaviiiumi ob- cinstvu v Gorici in na deželi svojo novo ui-ejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imata tudi raznovrstne pi- jače n. pr.: i'rancoski Cognac, pristni kranjski brinj(;vec, doniaci tropinovec, fiiii l'uin, različna vina, gocuzice (Sens.) Ciril-JMetodovo kavo in Giril-Metodovo niilo ter drugo v to stroko spadajoče l»lago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjein Kopaic & Kiitin, trfcovea v Senieniski ulici h. stv. 1. v lastni hiiii, kjer jo „Ti'g. obit, /adr." Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki ..Šolskega doma". Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Pri[>on)ca ho ]>. u. olu-in- stvu v (liorici in z dežcuo,. .IVudajti kavino prinicso. shhlkor, niilo. slnuiuo. riž. Miiislo snrovo in kuhano. olj(\ moko iz Maj(li(vMkvili niliiiov in \mi jostviiM». Zalo^a žvophMik sv. Cirila in JVCetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici, Stolna ulica St. 2. Prodaj.i strojo ludi ) na tcdcii- skc ali IIIOSI'CIIO ' ol)rok<\ SIroji so iz prvili tOYJU'M 1(M* liiijholjsc kakovusli. Priporočii so ylav. občinstvu. Odlskovana kleparska delavntca I Artur Makutz ' v Gorici Ozka ulica St. 1. — Via Stretta St. 1. Priporoča iz lastiK1 zalog<» izvrstne in trpežnc skropilnice proti peronospori, (prenovljene po Vermorelovi sestavi). Baker je trd in svetel. Zalistke (valvole) se more laliko premeniti. — Škropilnica je sestavljena priprosto in tako, da škropi lahko na tri j načine po volji škropilca. I Sprejemlje v poprsivo in v prcnovljcMije ^kropilnice raznih sisteinov in postreže v popolno zjidovoljnost stranke._______^—-gm:rTr^—.ir-__^_.^__ Priporoča ludi stroje za žveplanjo sodov iz cinkanega železa, pripravo za obvarovailje Vina pred plesnobo in cikanjtMn pri toOenju iz soda (kan), me- hove za žveplanje grozdja raznih sisiemov, cevi iz gume za vsakovrstne škropilnico. — Sprejema vsa v kleparsko obrt spadajoča dela, postavlja stre- lovode itd. itd. v Gorici — ulica Vetturini štev. 9 — v Gorici / Preskrbljena jezpovsem novimi crkami, okraski in finim papirjem. 1 Izdelu|c vsa dela v najkrajšem easu po tako iii/kili cenah, da so no boji nikako konkurence. Tiska brošure, diplome, trgovske račune, pisma in zavitke s firmo, cenike, vabila na karton in na papir, posetnice razne velikosfi in oblike z zavitki, zaročnice in poročnice v elegatnih ter osmrtnice v velikih in manjših oblikah. 9MT „Narodna tiskarna" tiska "^Wf ,GOR1CO" in „Primorski List" ssÄÄ*yaaaÄ»«»»J5ÄS^^ _____________ „GORICA" izhaja dvakrat n? teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 kron, pol leta 4 krone „Primorski List" izhaja vsak četrtek in stane cetoletno 4 K polletno 2 K, za manj premožne celo leto 3 K. / „Narodna tiskarna" inia v zalogi vse tiskovine / Tiskovine za duhovnije. županstvain dr. urade namočnem papirju. Pismena naročila tistovin se izvrše z obrati joiiü; vsa iiw y najtrajšem časn.