Opis Krškega okrajnega glavarstva. I. L. (Dalje.) __: o lx r o ii o g. a.) ZeTriLjepisni del. V župljanski občini je trirazredna ljudska šola v Mokronogu. Župljanska občina šteje 1540, šolska občina pa 1540 ljudi. — Za šolo ugodne mladine je 300, v šolo je pa hodi 255. — Hribi (gore) v šolski občini so: Priča (na vzbodni strani vinske gorice), Žalostna gora (z romarsko božjo potjo, žalostne Matere Božje), Zapečar, Požarnica. — Potoki okrog Mokronoga, ki se pa vsi iztekajo v rečico ,,Mirno", so: Potok za zidom (izvira v Mokronogu), Stanjek (izvira v Mokronogu z gorko vodo), Potok za goro [Sauerbach] (izvira pod Trebelnem). Vsi ti potoki se izlivajo na desnem bregu severno v rečico Mirno, koja teče četrt ure od trga Mokronoga proti vzhodu, dela mejo mej župljansko in šolsko občino, mej Šent-Rupertom in Mokronogom. Mirna ima svoj izvir v župniji sv. Križa, okr. glavarstva Litijskega, preide v župnijo Mirno, okr. glavarstva Novomeškega, potem dela mejo mej župnijo Šent-Rupertom in Mokronogom, preide v župnijo sv. Trojice, nadalje v župnijo Boštanjsko, tekoča vedno bolj vzhodno, se izliva na desnem bregu v poglavitno reko kranjske vojvodine — v Savo. — Stoječe vode v šolski občini: Grajski ribnik v Mokronogu. — Razmerje, v kakšnem so v občini njive, vinogradi, travniki, gozdi, pašniki, neobdelana tla: Njive so v precej dobrem rodovitnem stanu, v Mokronogu in okrog bolj močvirne (t. j. v niokrem letu malo premokre). Vinogradov ima šolska ali župljanska občina malo, a v teh raste srednje blago. Travniki imajo dovolj klaje, a v močvirji večinoma slabe. Gozdov ima le grajščina Mokronožka dovolj, kmetje pa so jih iztrebili. — Ljudje se pečajo razun kraetovanja se živinorejo, vinorejo, v trgu z obrtnijo, t. j. z izdelovanjem usnja. Sadjereja je tii v slabem stanu. — Materijelno stanje Ijudstva je srednje. V tem šolskem ali župljanskem okraji je en trg in 12 vasf. Trg Mokronog z 855 prebivalci. Vasi: Bačje 24, Brunavas 69, Sv. Križ 34, Križnivrh 12, Log 85, Martinjavas 102, Gorenjavas 48, Ostrožnik 98, Pugled 61, Ribjak 38, Slepšek 114 prebivalcev. — Imena cerkva: V Mokronogu župljanska cerkev sv. Egidija in tik Mokronoga proti zahodu na Žalostni gori poddružnica žalostne Matere božje s6 svetimi stopnjicami, sloveča božja pot. Nadalje tik Mokronoga proti severu cerkvica sv. Florijana. V vasi sv. Križ je cerkvica sv. Križa. V Slepšeku je cerkvica sv. Martina. V Martinjivasi cerkvica sv. Nikolaja. — V Mokronogu se nahaja grad. — Spomeniki in druge mogoče znameuitosti so: V Zapečarji tik Mokronoga se uahaja tako zvana ,,ajdovska jaina"; tii je star rimski rudokup. h) Zgodo-~~ins7€i del. Starost cerkva in ime prvega župnika: Mokronožka župnija nastala je iz zdanje Šent-Rupertske. Leta 1509. je bil tii beneficij ustanovljen, a 1. 1649. je postala iz vikarijata župnija in sicer po ustanovi Ernesta Mihaela pl. Scheerenburg, posestnika mokronožkega gradii, ki je v poslednjem sporočilu dne 10. decembra 1649. 1. samostojno župnijo ustanovil. — Ime prvega župnika ni znano, ker so dotična pisma, knjige i. t. d. 1. 1681. 14. aprila v strašnem požaru, ki je nastal o polunoči, zgorele. Upepelil je bil oni požar skoraj ves Mokronog. Župpljanska hiša je stala do tistega časa v trgu, a od onega časa stoji na griču nekoliko nižje kakor cerkev žalostne gore. — Cerkvene kronike nij, koja bi segala v pozne čase nazaj. — Janez Kastelic, župnik v Mokronogu, je zapustil v svojej oporoki precejšno svoto za popravo sv. stopnic, kar se je bilo po njegovi smrti tudi zgodilo. — Kedaj da se je prvo poslopje za šolo zidalo in kdo je prvi poučeval mladino, nij znano. — Na mestu, kjer stoji zdanje šolsko poslopje, je stala pred časom mala hišica, koja se je rabila za šolski pouk. Iraela je majhno učno izbico koraaj za kacih 20 otrok, in izbico za stanovanje učiteljevo. — Spominja se, da je okrog 1. 1808. do 1814. tii učiteljeval Matija Tomšič. Za njim so učiteljevali: Prevc, Šerko, Zadražnik, Palčič, Matija Jurman, Drijani in Jožef Šerek. Zadnji je služil do leta 1837. Od 12. oktobra 1837. 1. pa je začel poučevati učitelj Jožef Potokar, koji je do 1. 1853. poučeval še v omenjenemu malemu šolskem^ poslopju. V letu 1853. pa so to staro učilno podrli, sezidali so na istem mestu zdanje šolsko poslopje, katero je stalo okrog 7000 gold. ter meseca novembra 1854. 1. se je jelo v novem poslopji poučevati. Leta 1875. nastala je iz enorazrednice trirazrednica, kateri je postal učitelj Jožef Potokar, nadučitelj, ter ostal do konca šolskega leta 1879. S tem letom podal se je v zasluženi pokoj! Mej učitelji je posebno omeniti gospod Jožef Potokar, ki je na tej šoli poučeval 42 let, ter bil dne 3. januvarija 1877. 1. od Nj. c. k. apostolskega Veli6astva cesarja Franca Jožefa I. za zasluge pri učenji odlikovan z srebrnim križcem s krono. Važne zgodovinske notice o trgu so: Mokronog je bil v starodavnih časih obzidan (vtrjen), to potrjuje še dan danes ime, kojo je ostalo ,,za zidom". Tudi potrjuje to istino, kadar kaj kopljejo i. t. d. — Tako zvani ngrajski stolp", stara mokronožka grajščina, ki stoji še dan danes v trgu, se omenja že leta 1280. in sicer iz listin, ki se hranijo v Krškem. Onega leta, t. j. 1280.1., bil je uže v Mokronogu ntrg", ki je imel tudi uže svojo sodnijo. Kdaj pa je ravno Mokronog trg postal, nij znano. Grb trga Mokronožkega je ,,bosa noga", ki kaže spodnji podplat (samo spodnji del gležna). Starost gradov v šolski občini: Zgodovinske notice o njih so: Na holmcu koj nad župljansko cerkvijo se vzdiguje čeden starinski grad, katerega začetek sega gotovo pred leto 1000. Kajti zgodovinsko znano je, da je bila sv. Hema, koroška knjeginja (roj. 1. 983, f 1045), posestnica tega gradu in okrog ležečega trga, katerega je darovala Krškemu nunskemu samostanu, in od tega sta po ustanovljenji Krške škofije (1. 1072.) tej prišla v last, kar je z malirai izjemami trajalo tja do 1. 1616., ko se je grad prodal nekemugospodu Mahorčič-u, inod tega ga je zopet kupil Ernest Michael pl. Scheerenburg, ki je za Mokronog zbog tega znamenit, ker mu je I. 1649. v oporoki z 10. decembra samostojno župnijo ustanovil. Zdanji grad ima pri vhodu vdolbeno letnico 1595. in se od Valvazorjevih časov, kakor kaže podoba, nij dosti izpremenil. Zdanji lastnik mu je baron L. Berg. Imenitno je tudi, da se še dan danes v tem gradu shranuje neki črevljiček (pantofel), ki je od sv. Heme (ali Eme). Naj sledi tukaj, kar se tičo cerkve na Žalostni gori. Vrh Žalostne gore je ovenčan z romarsko cerkvijo Matere božje. Kaj je bil povod, da se je tukaj cerkev zidala, uij znano, ker so stare listine pogorele. Tudi leto zidanja se natanko ne ve. Valvazor piše, da je bila cerkev naše ljube Gospe na Žalostni gori pred kakimi 18. leti sezidana; tedaj okrog 1. 1670. Skoraj gotovo pa je, da je bila zdanja cerkev 1. 1797. popolnoraa dodelana, ker ta letnica je vsekana na malih vratih ob ženski strani. Mogoče, da so se vrata pozneje prebile ker je ravno ob istem času več romarjev dohajalo. (Mittheilungen d. hist. Ver. str. 24. sub 1.) Da se je mej tem časom znotraj cerkev zmir bolj zaljšala, se vidi iz tega, ker je bil veliki altar postavljen 1. 1675. Daroval ga je Materi božji baron Daniel Kajzel s svojo soprogo, takrat lastnik Mokronožke grajščine, kar spričuje napis na tablici za oltarjem, ki se glasi: In honorem Dei et B. M. V. Matris Dol. Kl. D. Joanes Kaisel Lib. B. D. G. et. S. D. in A. et. N. cum sua coniunge hoc altare erexit. 1675. — Ime njegove soproge je zapisal Valvazor pri priložnosti, ko pripoveduje žalostni konec tega barona. ,,Temu Danielu Janezu Kheyssellu (pozneje ga zopet piše Khaysell) je njegov svak gosp. Hans Jožef Schernburg, uže imenovanega Ernest Mihaela (ustanovitelja mokron. župnije) brat, pred 14 leti (t. j. ravno okrog 1675), ko sta za gradom kegljala, v jezi nož zabodel v vrat, da je črez pol ure umrl. — Ta Schernburg pa je bil ne samo zelo jezi podvržen, temuč tudi ne prav zdrave pameti. — Trg in grad je dobila potem v last tega umorjenega Kajzela ostala vdova baronovka Marija Margareta, roj. pl. Schernburg. — Kje je bil oltar izdelan, ne kaže nobeno znamenje. Dokaj lično delo je iz črnkastega marmorja. — Na jugovžhodni strani od cerkve nižje so svete stopnjice (ali sv. štenge). Leta 1872. so bile po velikodušnem daru župnika Kastelca popolnoma prenovljene, le škoda, da ne po kaj srečnem in primernera načrtu. — To in še natančneje popisuje božjo pot gospod Ant. Žlogar v svojej knjigi nTrojna božja pot". — Zahodno od Mokronoga nad vasjo na gričku Slepšek stala je nekdaj kapelica sv. Lorenca, ki pa je zdaj le malo poznati. Pravljica o tej kapelici pravi: V griču pod kapelico se nahaja studenec, in kadar se utegne zadnji kamen od te kapeličine razvaline v dolino izvaliti, se bode studenec odprl ter vso dolino poplavil. Da so bile starodavne naselbine v Mokronogu in v okolici, pričajo gomile, ki se nahajajo v bližnji vasi Ostrožnik in tu in tam se tudi večkrat izkopavajo okostja, novci itd. Dne 11. septembra 1879. se je izkopalo južno tik trga v gozdu Priča prsten lonec okoli 4000 bakrenih novcev, se sledečimi imeni: Gallienus, Saloninus (en sam novec srebrn), Claudius II., Gothicus, Salonina (žena njegova), Quintillus, Aurelianus, Severina (žena njegova), Probus, Facitus, Florianus, Carus, Carinus, Numerianus, Quintillus, Viktorinus, Petricus (oče in sin). Natančen popis najdbe se nahaja v ,,Slov. Narodu" od 1. 1880., štev. 9. in 10. Leta 1880. našel se je tii pod Mokronožkim gradom zlati rimski novec cesarja Anastazija II. (Dalje prihodnjič.)