ft. 281 Mili« iftfkii f nfnlfl Ruti cmufi tu li irffl twinu? . Trtu, v nedeljo 23, novembra 1924, £ DIN O ST lsh»fs, l/vsnnfl pondeljefc. vst -i rjntraf. Uredništva A»f8fcep» M- 20, L - » *« poSllja]9 ufr pI^Tr« se »e —'i- < ** ne vrat*fo. — Prof. F. Perle. — * * T ' N* m^ z* mesec L pol leta L 32.— io ccjo leta L 3X — 2a Inozemstvo mefe&^cT ^ ft £3 telefon nrednižtva Io aprare 5t 11-S7 - Posamezna številka 20 cent. Letnfk XILX Mrokosd številke v Trstu Io okoHd po 30 cent — Oglaaf at ratimaja « kolao« (72 iul) — Oglas* trgovcev te obrtnikov mm po 40 ceot zahvale. pnalaales te vabila po L L—, oglasi denarnih uvodov mm po L S — MaU oglasi po 30 cent beseda, najmanj pa L X — Ogbal, ■aroćrrins te reklamacije sc poiiljajo Izključno uprav fidlnoatf, v Trst«, teka sv. PraočlSka AalSkega ttev. 30, L oadntroote. — Te*e*M orednlitva te mrm 11-S7. Obrekovalcem se zdi, da je odbila ura za odločilni glavni napad. Naravno je, da se jzm napadenci postavimo v bran. Ali bramba proti obrekovanju ne more Jn ne, sme biti samo stvarna, nogo mora biti i tudi Poslanska On. Solarnim zo vzpostavitev drž. avtoritete Gmr on. Sclandrt proti polastitvi državnih oblasti od strani failzma RIM, 22. Na današnji seji zbornice se je dejstvo, da obstoji gibanje za odcepitev osebna. Ne more m ne sme samo! po prečitanju zapisnika vnelo zelo ostro države od fašizma. Bolestna je ta ugoto- li.ll _ r. ^Ta «%-% #-wj -ft 4)1 H\ |J rvrAVol/sniA rn/t/l rv/vr 1 "»^i-.« P/w>r«n«voji poti. Ura je res odbila, aH ne za namene obre-kovalcev, nego za to, da se končno nastopi l vso odločnostjo preti lajaverau ščeketaniu in strupenemu besednjačenju. Samo proti temu. V naši Julijski Krajini ni med nami ne uzroka ne opravičbe za drug boj, proti not enem a svetovnemu naziranju, nobeni stranki, proti nobenemu stanu. Za odgovor na laži m obrekovanja v cOoriški straži* in v «Malem listu* ^lede stare «Jadraaiike b*iike» in «Banke Adrijatike* bo treh-a še več člankov, ne zato, da bi se obrekovalci ugnali, ko se bodo saj venomer spet lzvi/aii z — zavijanja m, temveč zato, da se tudi najbolj priprosti in najmanj poučeni naš človek v najbolj oddaljenem kraju naše dežele prepriča. da je pisan;© ^Goriške straže* in « Malega Ksta* le gnuSao in predlo laganje in obrekovanje. Takozvani} hc) med 'y Jadransko banko* in c Ljubljansko kreditno baiJco* na eni in našimi zadrugami na drugi strani se iiK>ra presojati z obzirom na dve ločeni razdobji, namreč preci svetomargeritskimi konvencijami in po njih. Za dane«, se hočem, tudi le boVj na kratko, dotakniti samo drugega razdobja. V vprašanju izmenjave kron za naše zadruge je nastalo navidezno, ne nt&ničao interesno uasprctfe, (interesni konflikt, o katerem sem že pisal) med zadrugami in obema bankama seie v ir#nutku, ko se je zvedelo za svetomargeritske dogovoie. Takrat 90 nekateri onkraj meje iz političnih nagibov prišli na misel, da bi se tisti denar, ki se ga je italijanska vlada zavezala izplačali jugoslovenski vladi za Oni dve banlii, odtegnil teinu namenu. Slo je za zgolj politično akcijo brez nobene resne pravne podlage; za njo se je izrabljalo zavito, ali vendar čisto določno besedilo tivetomargaritskih konvencij in za njo so se tudi izrabljale nase vboge zadruge, češ, naj se bankam odtegnjeni denar njim nakk*ni. Politična akcija se je raztegnila h_di na naše ozemlje in se je ne med poslancem Rossinijem, Torre Edoardo in Finzijem radi očitka, da je Rossini šel na roko kot državni podtajnik Proletarsk; zvezi {Lega proletaria) se potem, ko jc fašizem prišel na vlado, in da ni radi tega čisto narodnega nazi-ranja. Pri nadaljevanju razprave o notranji politiki sta gon^orila De Martino in BonzanL Končno je prevzel besedo on, Federzoni« mi.iister za notranje zadeve. Zagovarjal je vitev, a treba jo je storiti. To gibanje je treba pripisati mnenju, ki je zelo razširjeno, da je vlada pod vplivom nadvlade fašizma. V resnici besedičenje veliko škodi. Tako na pr. znana fraza: da se mora fašizem polastiti države; saj države se ne more polastiti nikdo! (Pritrjevanje.) Težnja fašistov, da bi se polastili državnih obia-stev, ni izostala. Fašistom «e je to tudi posrečilo s privoljenjem- vlade. Organizacija farsistovske stranke tvori resao nevarnost svoje delo predvsem na upravnem polju, j za avtoriteto države predvsem radi tega, nakar je prešel k političnemu delu. V ker fašistovski poveljniki menijo, da jm* i« smislu statistike je bik) 1. junija 1924 poveril oblast načelnik vlade. Toda ako nastavljenih 1514 občinskih komisarjev, hoče narod, da ostane Mussolini na medtem ko opozicija trdi, da jih je 5000. svojem mestu, nikakor ne more trpeti, da Sicer pa je brla večina občinskih svetov bi obstojali drugi Mussoliniji na deželi! razpuščena radi slabega upravljanja. (Tudi (Pritrjevanje.) Nakakor ni proti ustavi, da v našrh krajih so bili skoro vsi občinski je predsednik vlade obenem načelnik sveti razpuščeni z motivacijo radi otrebet katerim se ne more odtegniti no- Toda tudi komisija petnajstorice naj ve beden poHtik!» j da izgublja čas po» nepotrebnem, ako Fcderzoni: ^Priznam ter, toda ravno tako misli, da bo rešila nerešljivo vprašaoje so trenutki, ki zahtevajo za vsako ceno odnošajeir med izvrševalno in zakonodajno Subća na zagrebškem kolodvoru, radi žafljenja policijske straže m njenega »poveljnika, obsojen na 14 dni zapora brez odgoditve, in nadalje radi žaljenja policijskega uradnika Ze tko vica na pokopališču dne 1. novembra enako na 14 dni zapora brez odgoditve. Pernar je bil takoj pridržan v zaporu ter bo po izdržani policijski kazni izročen sodišču. varstva javnega nr.ru in državne časti, trenutki, ki zahtevajo izrednih ukrepov.« Gioiitti; «Ukaz o tisku je vendar splo- cb last jo. čl. 65. ustave pravi: Kralj ime nuje in odstavlja svoje ministre. Zaupajmo modrosti rsa vojske hiše. Mussolini naj sen. medtem ko je veljal moj ukrep samo ostane danes na vladi, ker ga ne more za posamezen sduča-j in je odgovarjal tre- j nikdo nadomestiti, m da obvaruje fašizem ntstni zahtevi zunanje politike.* ■ pred dekadenco (propadanjem). Turati je On. Federzoni preide k razpravi o jav-;rekeJ, da mora biti bodoča vlada vlada nem redu, ki se jc po njegovem mnenju prehoda, torej pod varstv**n socijalizma. 'bcJjšaf. Federzoniju so k govoru čestitali j Toda kljub temo, da ni mogoče zanikati bistri in mnoge posiancerv-. Zbornica je neudušljive nle in rgodorinakega pomena •ocijalizma, si država nikakor ne želi poskusa s socijalizmom, ki se ni obnese! na Angleškem. (Poslanci čestitajo govorniku.) Nato sta govorila še on. Paolucci in Guaccero. Po govoru poslanca Banellija je pred aednik razpisal glasovanje na dnevni red na4o sklenila zaključite v razprave. Narodni liberalec on. Salandra je predložil naslednji dnevni red: Zbornica zaupa, da se notranji politiki vlade posreči ohraniti visoko in trdno avtoriteto države in zagotoviti iavni mir s pomočjo strogega spoštovanja zakonov. Salandra izjavi nato, da oovori v imenu narodnih liberalcev.; poslanca Bafctročchtja. Tajnik Manaresi Njegov dnevni red ne pomeni nezaupnice kliče navzočne poslance, nato pa javi vladi, ampak nasprotno. K j juh temu pa predsednik izid glasovanja. Navzočnih je na.j bo dovoliena prijazna kritika o delova- bilo 372 poslancev; od teh je glasovalo za nju viaie. Minister Federzoni ima dobre vlado 337t proti pa 17. Glasovanje se je namene. Napadovalo se je mnogo in tudi vzdržalo 16 poslancev. Dnevni rCd poslan-goto*o se bo. In vendar se ne da izpodbiti ca Baistrocchija je potemtakem aprejet. Spspainlteo Mloveoske vlade Izvolitev predsednikov vo&lnih odborov BEOGRAD, 22. Včeraj je bil praznik sv. Arangjela in so nekateri ministri sla- drznostjo izzival silo. Slučaj je hotel, da je dr. Pernar danes za rsa tri junaštva prejel račun. Dopoldne se je vršila pred zagrebškim sodiš r ^i zadreg, nego radi posebnih na^nenov | vili krstno slavo; slavil jo je tudi patriarh'Dr. Pernar ni prišel obrekcv*lske klike naperila tudi proti Dimitrij in mu je v imenu vlade čestital mudil na sodišču, češ da je poslanec, da # ; . -r-» »i ."i ! 11 Z i -. — i \i 'T VIm*n JLi ^--t -*— ^ —___ i_!__1____1 irlii ♦ — - * cena razprava radi prvega slučaja. v dvorano, dasi ise je < lidinosti>-, naši politični organizaciji, meni in mojim prijateljem. ObrckovaJci so vedeli ali vsaj miorali vedeti, da se denar ■ne more odtegnili določeni svrhi, so pa upafi, da bo akc.">a koristita vsaj njim, če ne zamore koristiti zadrugam. Nahujskano )cn nepoučeno občinstvo se je razburjalo. Takrat sem napisal isvoj članek v pojasnilo in v obrambo resnice, prav tako pošteno tu odkrito, kakor sem v danem primeru kot odvrtnik dolžan povedati svojemu klijentu, da je njegova zahteva neupravičena i it da se za njo ne kaže spuščati v pravdo. Mari se mi bi kdo v takem primeru drznil očitati, da delam proti svojemu klijentu in za njegovega nasprotnika? Ne, s tistim člankom nisem škodil zadrugam ne našemu ljudstvu: nego le njegovim hinavskim svetovalcem, ki jim vost radi njihovih demagoških in predvsem obrekovalnih namenov iti biia prav nič branila, da ne bi vzbujali praznih upov in brezplodnega razburjenja. Njim ,sem prekrižal račune, da so pc/tem kmalu ustavili isvojo politirno"i akcijo. Sedaj, ko jc moj članek večini bralcev že iz spomina in ga lahko drzno citirajo po svoje, po obrekovalsko, se spet obnavlja staro prazno očitanje. 1q to je podlaga novi kampanji, samo da je po fvoii vsebini in obliki in po .svoji svrhi nezmerno bolj neumna in obenem podla. kakor trdno verujem, v našem Ijud-T 7jU.nsel £f dostojnost m poštenje še m "edotaknien( potem se njeno prav proti goriški obrekovalski kliki. Marko Trtfkovič. Opolone je patriarha po-' ga torej ščiti imuniteta in da sodišče selil ludi kralj. {nima pravice ga klicati na odgovor. Po Volilne priprave se nadaljujejo. Največji j dovršenem pretresu o dr. Pernar je vem interes vlada za današnjo javno skupščino * ■samostojnih demokratov. Radikali bodo v nedeljo imeli okrožno konferenco v srem- prestopku in vprašanju imunitete, je sodnik izrekel nastopno zanimivo sodbo: «Sodišče zaključuje proti ofcrivJjenemu dr. Per- ski Mitrovici, kjer bo za nosilca liste pro* ;{lariu p°«t°pek po § 407. ] giašen Nikola Pašič. ^ kazano, da mu je pozivni Državni odbor je danes imel svojo tretjo kila dostavljena, z razpt*at< --- n 1—^ ' • * •• i «• - J- "—^nehala ii k. z., ker je do-pozivnica na razpravo z razpustom narodne sejo. Po krajši diskusiji je bilo zaključeno, »kupščine pa je prenehala imuniteta nada srezi v Dalmaciji oatanejo kakor doslej f0^11^ poslancev. Da je imuniteta ugasnila, z istimi središči. Nato je bilo z žrebanjem ^ jasno tudi zbog tega, ker sedaj v slučaju izvoljenh 56 predsednikov volilnih odborov ali več storjenih zločinov, radi ka- iz 'vrst državnih svetnikov, kasacijskih . . ^ ga narodna skv^ščina morala iz-sodnikov, članov zagrebškega Stola sed-1 nc W mogel biti izročen sodišču iz morice, vrhovnega sodišča v Saraje\Ti in enost^vneSa razloga, ker tskupščne ni; tona Cetir ju, apelacijskih sodišč v Beogradu,!re' porfanec sedaj, N ko je skupščina Novem Sadu in višjih sodišč v Ljubljani in razpuščena, bil Še bolj imun in nedotakljiv, Splitu ter Skopiju. Nadaijne seje so od- kak<»* zasedanju skupščine. Utegnil bi CD Pi>lfk T lahko ranjeoih. Ravno tako sta biLa lahko ranjena dva za vira ča, ki sta sedela pri zavornicah na tovornih vagonih. Značilno je, da ta dva zavirača nista opazila, da so vagoni obtičali na progi! Bila sta namreč dva vojaka ki sta začasno komandirana k velikemu tovornemu prometu, ki &e je sedaj razvil s sladkorno repo. Materijalna škoda je precej visoka. V jedilnem vozu se je vsled sunka velik del namizne posode prevrnil ter razbil. Tudi drugače je jedilni voz poškodovan, tako da so ga morali na postaji Sid izranžirati. Ravno tako se je deloma pokvaril spalni voz, ki je bil tudi izrs: žiran. Od tovornih voz ota pri zadnjem vozu, ki je imel 6 koles, srednje dve kolesi skočili iz tira ter je bil voz še precej poškodovan. Da je ta železniška nesreča končala brez težkih posledic, gre zasluga edino le strojevodji brzovlaka Jovanu Markiču, ki je v poslednjem momentu opazil veliko nevarnost ter bliskovito zavrl brzovlak. Drugače bi prišlo gotovo do človeških žrtev ter bi bila materijalna škoda ogromna. V prvem trenutku po nesreči je izgledalo, da. bo reševalna akcija trajala jako dolgo, ker je srednje kolesje zadnjega tovornega voza skočilo iz tira. Morali bi iti do Šida po priprave in delavstvo, da bi zadnji vagon odstranili s tira. Situacijo pa ie rešil sprevodnik Ilija Babič, ki je predlaga car se je po treh urah tudi izvršilo, na car je brzovlak mogel nadaljevati svojo pot. — V znak priznanja so nabrali potniki za vrlega strojevodjo 2000 Din ter 50 rankov. Poset jugoslovenskega kralja y Rimu BEOGRAD, 22. Včeraj se je v političnih crogih trdilo, da bo menda meseca januar- i^ef nastopno ^vo SfS-^^M ^co po^H min. predsednik Pašič in min. za zunanje stvari dr. Ninčič. god ene do 2. decembra, da se zbere potrebni volilni material. Od 10. do 11. je bil na dvoru ministrski predsednik Nikola Pašič. Referiral je kra- se celo zgoditi nonsens, da bi tak narodni poslanec, ki bt po takem tolmačenju bil vzvišen nad vsemi zakoni, mogel po več storjenih zločinih odtegniti se sodišču, iju o izpopolnjen ju vlade. Ugledna ličnost; °t>lastem m zasluženi kazni Iz teh raz loje zatrdila, da bo vprašanje rekonstrukcije £°v zaključuje sodišče, da bo proti obto- ...t — J - ___T______"1 • V ^PDtl/HI lr«*A»>LiM *v t a de rešeno najkasneje do pondeljka Vladni krogi pa v največji tajnosti čuvajo način, kako se bo to vprašanje rešilo. žencu kazensko postopalo. Dr. Pernar je bil po §§ 407 in 496 kaz. za k. obsojen na 10 dni zapora, ki se ne Bolgarsko sobranje . SOFIJA, 22. Pred zaključkom diskusije o odgovoru na prestolni govor je poslance Va-silov obsodil nasilja, ki jih vršijo v Bolgariji komunistični pristaša, ter dodal, da je za vse to odgovorna Moskva. Govornik je zahteval da vlada ukrene energične korake in da zatr® v deželi boljšev:5ko propagando. Zunanji minister je podal poročilo o zunanji politiki, na-Ji ar je bila seja zaključena AfliteSka vlffta mnDmrtli trgovinsko modki z Itesao Ostri protesti proti boljše viski propagandi LONDON, 22. Spomenico britanske vlade na naslov sovjetske Rusije je objavil danes Foreign Office. Spomenica odgovarja na sovjetsko noto z dne 25. oktobra in se tiče predvsem pisma Zmovjeva. Bri- j Office-a pomenijo prvič, da je angleško-ruska pogodba razveljavljena, drugič da priznanje sovjetske Rusije de jure, ki ga je izvedla laburistična vlada, se ne pre-klicuje, tretjič da se boljševikom ne bo posrečilo tako hitro skombinirati nova politična-trgovinska pogajanja v svrho re* volucijonarne propagande. MeJtmifev uspeh v He«-Vorku NEW-YORK, 21. Včeraj je bila v New-Yorku slovesno otvorjena razstava jugoslovenskega umetnika Ivana Meštroviča Otvoritev se je vršila s sodelovanjem vseh odličnih krogov v New-Yorku. Prvi dan je razstavo posetilo 4000 oseb! Vse new-yorške novine so pos-vetile razstavi izredno pozornost in poročale o razstavi v dolgih člankih. Razsta'va je v vsej new-yorški javnosti vzbudila veliko pozmnost. Ob otvoritvi je bil Meštroviču prirejen slavnostni banket, katerega se je udeležilo 300 zastopnikov kulturne Amerike. Izrečene so bile napitnice, ki slavijo jugoslovenskega mojstra kot enega največjih umetnikov. Ostavka sngorske t u Zbornični predsednik spreiei mandat za sestavo nove vlade CARIGRAD, 22. Iz Angore poročajo, da je radi sklepov parlamentarne večine na zborovanju, ki so se ga udeležili predsednik republika in člani kabineta, pi>dal ostavko ministrski predsednik Izmet paša. Predsednik republike je sprejel ostavko ter poveril zborničnemu pred^dniku Fethy Bey-ju nalogo, da sestavi novo viado, Fethy Bey je sprejel mandat in se pogaja z načelniki večinskih strank. Verjetno je, da se sestavi nova vlada še danes zvečer. Ker je prišlo do razkila v večinskih strankah, je dernjsija Izmet pašv naredila globok vtis v političnih krogih. Demonstracije u £^£12 Dijaki ▼ Kairu in Aicks&ndrip starkajo CAIRO, 22. Dane« se jc vršil pogreb generala Lee Stack-a. Oblasti wo izvršile v Kairu številne aretacije. Srednješolci prirejajo- v Aleksandri ji poučilične demonstracije in vsklikalo: Živela egipčanska sastava, dol z britansko zastavo. Pred stolnico Sv. Marka, v kateri se je vršila zadušnica za v vojni umrle vojake, se je zbrala skupina demonstrantov, ki so vskli-kali proti Angležem. Tudi v Kairu so dijaki pričeli stavkati v znak protesta proti izjavam angleške vlade, ki jih je objavila ob priliki atentata na generala Lee Staack-a. AaileftB vlada zaSJe? 150 milijonov cdškedalae CAIRO, 22. Britanska vlada je radi umora gen. Lee Stack-a predala Zaglul paši noto s sledečo vsebino: Britanska vlada zahteva, da jo egipčanska vlada prosi oproščenja, da plača 500.000 šterlin (50 mi-ijonov lir) in da zabrani na isvojem ozemlju sleherne politične demonstracije. Nidalje zahteva, da odpokliče egipčanska vlada svoje oficirje in čete iz Sudana in da se podvrže sudansko vojaštvo kontroli le sudanske »vlade. Nota si pridržuje revi/.ijo koncesij, ki določajo odpc-klicanje britanskih funkcijonarjev ter vztraja na tem, da ostanejo v Egiptu še vedno britanski pravni in finančni svetniki. Ktentat bo srikega pomorca poveljnika Napadalec je bivši Venizelosov tajnik PARIZ, 22. Danes je bil na grškega pomorskega poveljnika izvršen atentat. Ob 11.30 se je javil pri grškemu poslaništvu eleganten mladenič ter izrazil željo, da bi govoril s poveljnikom Papalapoulos. Ko je bil priveden pred Papalapoulosa, je oddal preti njemu 4 revolver^ke strele ter ga težko ranil v trebuh. Atentator se je pustil mirno aretirati. Zaslišan na policiji je izjavil, da je izvršil napad le iz osebnostnih razlogov. Napadalec se imenuje Verikaisj je 30 let star in je iz Krete. Bil je več Časa tudi Venizelosov tajnik. Stanje ranjenega poveljnika je zelo opasno. Francoska zbornica odobrila posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev PARIZ, 22. Finančni nrnister Clementel je pojasnil danes zbornici, pod katerimi pogoji se je dogovorila francoska vlada z Zedinjcnimi državami, da itajme posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev. Posolio se bo najelo v prvi vrsti v svrho zaščite lastne valute. Zbornica je z 535 glasovi proti 29 odobrila zakonski načrt, ki se tiče posojila 100 milijonov dolarjev. Ameriški zastopniki na pariški finančni konie- Dr. Josip Wilian. Proračun Nemčije za leto 1924 BERLIN, 22. Državni zbor je odobril dopo*-oitoi proračun za leto 1924. Izdatki in dohodki znašajo 6 milijard mark. Redni proračun izkazuje 5 milijard in 100 milijonov izdatkov. Izredni proračun izkazuje 664 X milijonov do-hodkrrv. Med izdatki se nahaja vsota 466^ mili ionov, ki jo je izdati a Nemčija za izvršitev versailleskc pogodbe. V tej vsoti pa ni še vsebovan letni obsok, ki ga mora plačevati Nem-4i>a na podlag Dawesovega načrta. Minister Svetozar Pribičevič je danes spremeniti v denarno kazen, na 1000 dalj časa konferiral z dr. Matom Driirko-: ain^jev odškodnine tužitelju in 360 dinar-vičem. Zunanji minister dr. Ninčič je do- >eiLstr?škcwr\l poldne konferiral z grškim poslanikom ob Kmalu po končani razpravi, okrog pol-2. popoldne pa odpotoval v svoje volilno °neva» ic Pernar zapustil sodno po-okrožje. Dr. Maček je odpotoval v Zagreb Tu« mu približata dva detektiva. nm predočfta pbmem nalog za aretacijo in j tanska spomenica izjavlja, da poseduje I rcnci bodo odklonili razpravo o medzavezni-britanska vlada važne podatke, ki ne do-! Aretacija rođlćenkett postanu Dr. Pernar obsojen rmS Kovanja in obdržan ▼ zapora ZAGREB, 22. Včeraj je bil tu aretiran bivši radičevski poslanec dr. Ivo Pernar. Pred par tedni je dr. Pernar na hodniku zagrebškega sodišča dejansko napadel nekega svojega tovariša odvetnika, na praznik Vseh svetih je pri demon- stracijah na Mirogoju obdeloval policijskega uradnika Zetkoviča, pred par dnevi pa je ob Košutičevem povratku iz Splita!na policijo, ga povabita s seboj na policijo. Dr. Pernar se je strahovito razkoračil, kričal, da je narodni poslanec in da ga živa sila ne spravi na policijo. Detektiva sta mu mirno ponavljala« da morata svojo nalogo izvršiti, Pernar pa jo začel še kuje robantiti, da se kmalu zbralo neltaj radovednežev. Ko jo prišla potiri^ka asistenca, je doktor Pernar postal opreznejšL Medtem so detektivi rekvirirali kočijo ter ga povabili« da »vstopi. Dr. Pernar se je s kričanjem: ščuva! proti javnemu redu in s «2rvio Radič! Živela republika!* odpeljal ojnuina policijo, kjer mm je bio sporočeno: skrajno I *" da je radi »čuvanje ob sprejemu dr. Ko- puščajo ni kakih dvomov glede avtentičnosti pisma Zinovjeva. To pismo, pravi britanska spomenica, nudi lep primer za revolucijonarno propagando, ki jo širi tretja internacijonala s popolno vednostjo sovjetske vlade in sporazumno žnjo. Ta sistem se nikakor ne sklada s svečanimi obveznoistimi, ki jih je prevzela sovjetska vlada. Spomenica opozarja sovjete, naj dobro pretehtajo posledice, ki bi jih porodilo omalovaževanje izjav britanske vlade. Danes zvečer je bilo objavljeno tudi pismo, ki ga je podal svetnik Foreign Office-a Gregorjr sovjetskemu zastopniku Ra-kowskemu glede sovjetske note z dne 27. oktobra, ki je trdila, da je pismo Zinovjeva falzifikat. Gregory pravi, da se je sedanji zunanji minister Chamberlain odločil, da se imenovana nota ne sprejme. list «Timesv pravi: Odgovori Foreign PARIZ 21. List oPetit Parisicn ■ dobiva iz New-Yorka: Visoki funkcijonarji v Washin-gtonu so izjavili, da bodo na prihodnji finančni konferenci, ki se bo vršila v Parizu ter se bavila z razdelitvijo vsot, izvirajočih iz repa-racij, ameriški zastopniki odklonili razpravo o vprašanju medzavezniških dolgov. Spopad med tihotapci in cariniki na nemško-poljski meji BERLIN, 22. V bHžini Gcraltewiiza v Zgornji Sleziji se je razvil med cariniki in 15 tihotapci srditi spopad, v katerem so bili ustreljeni trije tihotapci šest tihotapcev je bilo ranjenih, ostale pa so cariniki aretirali. Nova vlada na Portugalskem LIZABONA, 22. Danes j« bilo sestavljeno novo ministrstvo. Domingo Santos prevzame predsedništvo in posle notranjega ministra, Souza Dias prevzame posle vojnega ministra« Finančni in zunanji minister ni te imenovan. Pismo iz Jugoslavile Ljubljana, 21. novembra 1924. Seja državnega odbora — Sporazum med radikali in samostojnimi demokrati — Radićeva stranka — Zemljoradniki — Beograjska Mada me de Thebe — Zveza z Moskvo Volilne priprave so v polnem teku in «icer oficijelne ravno tako kot strankarske. Predvsem pa je omeniti seje Državnega odbora. Troje važnih vprašanj ima zlasti rešiti Državni odbor, ki sestoji iz predsednika in obeh podpredsednikov skupščine ter iz predsednikov najvišjih sodišč v dr-iavi. Najprej je bilo treba rešiti, ali se vzame za podlago določevanje števila poslancev štetje iz leta 1910. ali pa zadnje štetje iz leta 1921. VsJed velikih vojnih izgub se je namreč število prebivalstva Srbije skrčilo in bi imela Srbija po zadnjem štetju okoli 20 potsla-ncev manj, kakor p«a jih ima danes. Poslanca Maček in Hohajec sta odločno zahtevala, da se up?-števa samo zadnje štetje, ker to štetje je izvedla naša država in samo zadnje štetje more biti merodajno. Mrtvi da vendar ne morejo priti pri določevanju števila poslancev v poštev. Z nasprotne strani pa se je poudarjalo, da je po ustavi čisto določno rečeno, da je treba vzeti za podlago števila poslancev štetje iz leta 1910. Poleg tega bi pa tudi bilo skrajno krivično, če bi bila Srbija, ki je največ žrtvovala za postanek Jugoslavije, ravno vsled svojih žrtev prikrajšana. Ta nazor je tudi obveljal m s šestimi proti 4 glasovom je bil predlog dr. Mačka in dr. Hohnjeca odklonjen. Pripomniti je treba, da sta glasovala proti predlogu tudi dva hrvatska sodnika in torej ne morejo Hrvati govoriti, da «o bili preglasovani aH da se jim je storila krivica. Druga važna naloga Državnega odbora je bila, da določi število poslancev za posamezne pokrajine. Na podlagi referatov statističnih strokovnjakov dr. Juga in dr. Koštica je določil Državni odbor, da dobi šibeniško okrožje mesto dosedanjih petih šest poslancev in metohrjsko mesto dveh tri. V vseh drugih pokrajinah ostane število poslancev neizpremenjeno. Bodoča skupščina bo torej mesto 312 poslancev štela 314. Posamezne pokrajine bodo imele sledeče število poslancev: Srbija 115, Bcisna in Hercegovina 48, Hrvatska in Slavonija 68, Vojvodina Slovenija 26, Dalmacija 16 in Crna gora 7 poslancev. Končno mora Državni odbor imenovati še predsednika za vse glavne vodilne odbore, katerih je 56. Predsedniki teh odborov morajo biti sodniki. Ko določi Državni odbor še vsa volišča, je v glavnem njegovo delo končano. Nacijonalm blok je v glavnem perfekten in sporazum med radikali in samostojnimi demokrati je v načelu sklenjen. Obe stranki nastopita po vtsej državi z enotnimi listami, razen v Srbiji, ker drugega pomena te kandidature ne bodo imele. Brez dvoma je, da je z doseženim sporazumom stališče sedanje vlade zelo okrepljeno. Ni pa bil dosežen sporazum z lahkoto in v nekaterih pokrajinah še vedno ni sporazum odobren od pokrajinskih strankarskih odborov. Glavne težave povzročajo razne kandidature, ker je kakor vedno« preveč kandidatov, pa premalo poslanskih mest na razpolago. Ker pa je vodstvo obeh strank odločno za sporazum, je verjetno, da bodo te težave vsaj v glavnem premagane. Za Slovenijo tudi -še ni sporazum med radikali in samostojnimi demokrati od pokrajinskih organizacij ratificiran. Po dosedanjih vesteh bi se moglo reči, da bo za dežek) Kranjsko sporazum sigurno dosežen in sicer bo nosilec skupne liste dr. Žerjav, v nekaterih isrezih pa bodo kandidirali radikali. Glede Štajerske še ni sporazum dosežen. Štajerski radikali na vsak način zahtevajo, da pripade njim nosilec liste in v zvezi s tem se govori, da postane dr. Ravnik minister za Slovenijo. Zadnja beseda o tej stvari pa še ni izrečena. Največje težave pa so glede ljubljanskega mandata. V čem so te težave, ni treba še posebej poudarjati, saj je časopisni boj, ki se vrši že preko enega leta med mladini in starini vsem še v živem spominu. Ni izključeno, da pride tu do sporazuma, če pa do dovolj iskrenega, dvomim in zato je zelo verjetno, da bo pri bodočih volitvah v Ljubljani tertius gaudens SLS. Omenim naj še da se po Ljubljani mnogo govori o Davidovičevi kandidaturi. Nekaka nevarnost postane lahko tudi precejšnia brezbrižnost Ljubljančanov. Pri zadnjih volitvah se ni udeležilo voilitev že okoli 4000 volilcev. »* * * piše zopet pisma. Njih efekt pa je manjši, kakor je bil efekt njegovih ar^ iških pisem Za inteligenta druga odlična oseba, katere Radič ne more imenovati •amo zaradi njene odličnosti, mu je povedala še bolj lepe stvari, da isa morajo njegovi verniki kar oblizovati prste, ker go-epon Stipica tako prijateljsko občuje s tujimi diplomati in državniki in je vsled tega zmaga gospe republike samo še vprašanje časa. V svojih pismih pa se Radič tudi rad zlaže, če ne gre drugače. To je pokazal Radič zlasti pri reprodukciji članka iz «Journala de Genove«, kjer je ves članek popolnoma potvoril m ga končno Se zasolil 9 psovkami na naslov pisca — mimogrede povedasao — odličnega prijatelja Jugoslavije. jezi Radića, ker bo dejali zemljoradniki v svojem proglasu, da porivajo v svrho kraške m vipavske župane m tamkaj so jim povedali, da se morata kraški in vipavski vodovodni konscrcij združiti v en sam kensorcij in ta konsorcij naj bi na-;el pa rm ili jonsko posojilo, s katerim, bi se na Kras napeljala voda ustvaritve bratskega sporazuma vse kmete ■ & Hublja, kajti voda iz pivških studencev, da v borbo proti onim, ki rušijo državo in' razjedinjujejo narod, kakor to danes delajo Pašič, Pribičevič in Radič. To Stipico tako jezi, da pravi Radič, da so «zemljoradniki s to podlostjo in to glupost jo de- ne bi zadostovala za ves Kras, ako bi se vodovod podaljšal in spravila voda v vse kraške vasi, ki je še nimajo. Nad Dornbergom naj bi se napravili državni stroji, ki bi pumpali vodo v rezervoar v Lipi. Nafeto posojilo bi občine, jansko stopili "v .radikalno-batinaški* blok v kon&oroiiu vračaIe v 50 ietnih ter se popolnoma izključili iz sedanje in bodoče parlamentarne večine »I AH se -spozna Radič na psovanje in megalomanijo! • • • Beograd ima svoj trač. «Novo>sti» ob- Tekom nekoliko mesecev je vlada menjala svoje namere, da bo na svoje stroške izvršila vsa potrebna dela pri kraškem vodovodu in jc hotela naložiti občinam velikanski večmilrctn-ski dolg. Sedaj se govori, da je ves načrt o Sicer pa se je Radič nekoliko popravil. I cijonalnega bloka. Pri tem je zanimivo še peli pa drugo pesem. Meseca maja }e izredna Mislim namreč v njegovih odnošajih do to, da zemljoradniki sploh niso bili v opo- kr. komisija v Vidmu »klicala v Gorico vse opozicijonalnega bloka. Nič več ni tako' zicijonalnem bloku, dočim je bil Radić diktatorski in s svojim neslanim govorje- j član _bloka in je to še danes. _ Najbolj pa njem, kako bo osvojil vso Jugoslavijo, je nehal. Čisto se seveda ni poboljšal, ker drugače ne bi bil Radič. V zadnjem «Slo-bodnem domu» objavlja Obširno navodilo za jsrvoje volilce. Iz teh navodil navajam najvažnejše. V Srbiji in Črni gori Radič ne bo postavil svojih kandidatur, temveč^ tu naj njegovi pristaši podpirajo Davidoviča. V Sloveniji bo postavil svoje kandidature, toda proti SLS naj se vodi boj mirno, ker se je gospod Korošec izkazal kot umen politik. Toda ker ni SLS republikanska, zato je treba iti proti njej v boj. Kako Radićeva obljuba, brtnil> koncesij na ta- znesku ali vsaj s štirimi petinami na račun p^ag^ ^ ena temah toček v splošni ter likvidacija odpravnin za tiste, ki imajo sedanjega položaja našega ljudstva. in njegove nedolžne družine. Številno takih slučajev se je dogodilo v zadnjih leUh širom naše Julijske Krajine. In nič niso koristile manj kot 20 službenih let, posameznim osrednjim oblastvom in da naj se izplače-♦zanje vrši nezavisno od končne revizije, ki jo napravi računski dvor, zato, da se prepreči velika zamuda, ki jo provzročuje Kraški vodovod Dolgo let pred izbruhom svetovne vojne se je vleklo vprašanje glede gradn e kraškega . vodovoda; posebno se je zanj zavzemal bivši predhodna računska kontrola; ^ j državni in deželni poslanec goriški dr. Gre- 2.} ali se ne bi tisto, kar daje čl. 6. kr.; gor in. Tik pred izbruhom vojne je bil baje ukaza od 25. 1. 1923., št. 87, raztegnilo načrt dogotovljen: država bi bila prispevala na vise državne uradnike m druge usluž- za gradnjo 8 milijonov kron, goriška dežela pa bence, ki so jim preklicali začasno potrditev v službi, in tako odpravila ne enako- pol milijona; delo bi bilo imelo biti dovršeno okoiu leta 1917. Vodo. bi bile dobile vse ob- ---- ------------_ . ______. i čine in vasi v območju bivšega sežanskega mernost ravnanja, ki m upravičena. rae bU »grajen Je v vo- uslužbencev Poslanec dr Kari Tinzl je s jaške svrhe in sicer precej površno. Dočim je svoiim v razQib vojaških skladiščih ležaLo na tisoče ^^ kvintalov svinca, so cevi pri sklepih nabijali poslancev iz naših pokrajin. Položni mim UuM K včerajšnjemu članku pod tem naslovom vprašanjem tudi za širšo javnost pokaza! g ^^ ^ počasi na najhujšo krivico, ki se deia tistim, Leta 1917. i« vojaška oblast izročila vodovod so tbili odpuščeni iz talueobe, m ki proti gori§ki deželi, toda ko je italijanska vojska njej ni bilo doslej odpomočka vkljub ne- zasedia te kraje, je smatrala vodovod za voj-štetim intervencijam naših in tudi drugih ni plen. Neštervilno cevi in dragi vodovodm * " materijal so odpeljali ne ve se kam m koncem leta 1920. je vojaška oblast izročila vodovod novoustanovljenemu konsorciju, obstoječemu iz 18 občin in te naj vodovod vzdržujejo. A ko zv vvc,a)Su)t_____— ___________je vlada v Trsta čez nekaj mesecev uvidela, še nekoliko pripomb. Poseb»o k našd ugoto- ' da občine tejja ne zmorejo — obrat je tedaj v tvi, da ob sedanjih razmerah trpijo tudi ne- ! stal na leto okoJu 90 do 100.000 lir, je radi dolžni poedinci na svo;ik materijalnih inte- obnovitve vasi na spodnjem Kram krer so resih. N. pr. z odieganjem obrtnih koncesij bili vsi vodnjaki vsled vojne poikodovam, m vsled ovaduštva. V največ slučajih služijo v tudi ni bik> streh, da bi se ob deževnem vre-pretvezo za tako preganjanje ovadbe od strani meau voda stekala v vodnjake, a za Kud j ki so ali osebno sovražne dotičniku. njo so potrebovali mnogo vode, tedaj vlada torej' gre za osebno maščevanje, ali pa zalo, skozi kakih 20 mesecev vzdrževala obrait, to ker je oni obrtnik ovaduhu konkurent, torej ye do konca 1922. Nova Muswlini|eva vUda iz razloga sebičnosti in koristoJovstva. Ova- pa ni hotela o kaki podpori nič več ▼«d^tu duhi natvezajo orožnikom, da se je ta m U : Lansko leto je konsorcij vodovoda z velikim tako izraz 1 o državi ali o oblastvifc. Ali pa:1 naporan dosegel 25.000 vladne podpore- — V v tistem aK onem lokalu se shajajo ljudje, ki! jeseni mino!e£a leta je bil pniel rz Kima neta snuje o nevarne naklepe proti državi, sami inženir, ki se je o vodovodu natančno mtormi-rovarji in nevarni elementi, ki so tndi v stikih j ral ia ta je baje rekel da iiMserm vlada vo-z vnanjimi sovražniki države. Orožnik«, »eve- dovod temeljito popraviti m aspel^U pvodo da nepoučeni o razmerah io osebah, verujejo tudi v vasi, U jo k dandanes mmajo. Kekel slepo v svoji službeni vnemi. Na podlagi takih Je, j. *K>kojnina. Izplačevanje se bo še zadrževalo, ker visak tozadevni akt ima še dolgo pot po raznih uradih v svrho na-daljnih registracij. A. Saksida, Trst: za Vas smo napravili potrebne korake. Obveščeni smo, da dobite rešitev neposredno na dem. F. v«L K., Goče in A. V., Zadlog: Po do-stavitvi listin, ki jih je zakl. ministrstvo zahtevalo, bo prošnja rešena. M. Golja. Trst: Vaša zadeva, upamo, bo ugodno rešena. Kompetentni urad je zahteval pri lokalnih oblastvih tozadevne informacije m potrebne listine. Tajništvo. — Promocija. Včerću je promoviral na gra-ški univerzi g. Dorče Sardoč za doktorja vsega zdravilstva. — Radi pomanjkanja tovornih vozov na železniški piogj Gorica—Ajdovščina je poslanec Wilfan -stavil vprašanje na prometnega ministra, opo-zarjaje ga na škodljive posledice se-danega stanja, ki ubiia lesno industrijo in trgovino in hkratu povzroča vedno večjo brezposelnost. Poslanec je zahteval p.smcn odgovor. — Narodni dem. Z ozirom na časopisno vest, da se je zgoreli Narodni dom prodal, smo se inlo/mirali na pristojnem mestu, kjer smo zvedeli, da odgovarja vest resnici. Kaj več v eni prihodnjih številk. — Slo v; uskim obiskovalcem italijansVh šol. Dijaški krožek N. Tommaseo priredi v kratkem brezplačne tečaje za vse šolske predmete za one dijake, ki hodijo ali misli'o vstopiti v katerosibodi italijansko šolo ter ne morejo slediti pouku radi težkočf ki jih dela jezik. Dijaki, uporabite to prliko ter vpišite se prei ko mogoče. Za vse informacije naj se prizadeti obrnejo ob delavnikih od 10. do 12. ure na D. K. N. Tommaseo, Corso Garibaldi 31-1 nadstropje, levo. Društvena vesti — Opozarjamo, da se vrši danes zvečer ob 20. v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu «Vari-jetetni vecer» v prid podružnici Šolskega društva pri Sv. Jakobu. — Javna knjižnica v Rojanu. Danes od 10. ure dopoldne posluje, kakor vsako nedeljo, v prostorih pri »Maria Longa<» javna kn.tžnica, Tisti, ki zahajajo v kn ižnico, naj prinaša o s sabo izkaznico. Tisti pa, ki imajo knjige že več ko dva tedna, naj jih vrne:,o, ker se jim v nasprotnem slučaja ne bodo več posojevale. Vpisujejo se tudi novi člani in nabirajo prispevki za kn ižnico v knjigah in denarju. Za knjižnico sta darovala gdčna Sel Vera 1 knjigo in g. Tenze Bernard 6. knjig. Srčna hvala! — «S. I. K.» iz Magdalene. Cl?ni pevskega cer za odrasle, popoldne pa za otroke. Ker jc spored kakor tudi prihod Miklavža jako zanimiv, se že zdaj na to opozarja cenjeno občin^ stvo. — Odbor. — Plesna šola. Vsak četrtek zvečer od 8 do 10.30 in vsako nedeljo zjutraj od 10. do 1. ure se vršijo plesne vaje v dvorani DKD pri Sv. Jakobu pod vodstvom plesnega učitelja g, A. Pertota. — Odbor «5tj"akobske Čitalnice-*. — «Zora». Danes ob 10. uri običajne plesne vaje v dvorani Modugno. Vstop dovoljen tudi prijateljem društva. (Via Chiozza 7'J. — Podružnica Šol. društva pri Sv. Jakobu sprejme za pomagalko pri šolski kuhinji proti ma lini nagradi pošteno in vljudno žensko moć Reflektantinje naj se z^lasijo pri J. Mauričt* trgovcu v ul. Istria št. 14. — Nogometna tekma. Na igrišču Viale Re* gina Elena sc vrši v nedeljo ob 15. uri nogo metna tekma med I. Četo Športno-izobraževal-nega krožka — Sv. Marija Magdalena in f četo M. D. «Zairje» — Rojan. Varijete t ni večer v prid Šolski kuhinji. Šentjakobska podružnica Šolskega društva opozarja na prireditev MJDjP. danes zvečer ob 20. v dvorani D.K.D. pri Sv. Jakobu. Mladina ki je zapustila šolske klopi, hoče svojo hvaležnost poKazati na res krasen način. Plod njenega delovanja se bo pokazal občinstvu danes, ko nastopi s petjem, glasbo in predstavami Od občinstva jc odvisna moralna in materijalna pomoč, in kdor ima blag namen darovati v korist šolske refekcije, lahko stori to dane« zv«čer. Vsi, ki ob raznih prilikah obetajo, da bodo že kaj dali za kuhinjo, naj prispevaj« danes, ker bodo s tem pokazali, da so jim ni srcu naši mlajši I — Javna knjižnica pri Sv. Jakobu, šentjakobska Čitalnica priporoča slovenskemu občinstvu svojo javno knjižnico, ki Tazpolaga z bogato zbirko raznovrstnih kn ig. V dolgih zimskih večerih potrati marsikdo mnogo prostega časa, ki bi ga mogel s čitanjem dobre knjige brezdvomno koristno izrabiti ter s« pri tem še razvedriti in zabavati. Posebno šolska mladina, ki je v sedanj h razmerah zda izpostavljena vplivu tujega jezika, naj z dobrim čtivom neguje svoj mili materin jezik, jezik. Kdor nima knjig, naj se brez odlašanja vpiše v omenjeno knjižnico, kjer si bo proti neznatnim stroškom mogel pre«&krbeti knjigo, ki mu je po volji. Knjižnica posluje vsako nedeljo od 10. do 11. ure v prostorih stare policije pri Sv. Jakobu. Okoličani, ki jim je knižnica pri Sv. Jakobu predaleč, se lahko poslužujejo podružnice knjižnicc, ki jo je Šentjakob. -Čitalnica* otvorila v hiši D.K.D. v Rocolu. Ta knjižnica posluje od 10. do 12. ure. predp. — G. Škampcrle je daroval knjižnici Šent •Čitalnice» 2 knjigi, gospa M. Lazar 6 in N. N. 10 knjig. Odbor Sent. -Čitalnice* se tem potom iskreno zahvali u e darovalcem želeČ, da bi našli med rodoljubi mnogo posnemoval- cev. JAVNA KNJIŽNICA V ROJAN~J. Člani knjižnice, ki imajo knjige čez dva tedna doma, so naprošeni, da jih vrnejo, ker s« jim v nasprotnem slučaju knjige ne bodo vei posojevale. Sploh je za dobro delovanje knjižnice potrebno, da se kn ige vračajo v določenem roku in se člani vsakokrat izkažejo z izkaznico. V nedeljo naj torej vsi člani prinesejo s sabo izkaznice tudi zato, ker s« bodo uredile izkaznice brez tekočih štev lk. Knjižnica poslu e vsako nedeljo od 10. do poldne v prostorih nri «Mar;a Ionga». Kniižnica v Rojanu se že sedaj pridno obiskuje in ima na razpo'v go s strani društev »Prosveta« in «Srednješolskega udružcn'a» prav lepo število lanjig. Nekaj knjig je dobila knjižnica v Rojanu v dar tudi od požrtvovalnih Rojančanov. V nedeljo sta darovala gdčna. Se! Vera 1 knjigo, g. Tenze Bernard 6 knjig. Prav srčna hvala! — Knjižničar. REPRIZA «GOSPE BONTVARJEVF» PRI SV. JAKOBU Danes ob 3.30 popoldne se ponovi veleza-bavna burka v treh dejanjih. Igro režira g. M. Sila, ki igra obenem tudi glavno vlogo komičnega komponista. V večiih vlogah nastopijo še g.a Silova, g. Terčič in znani naš komik iz Nar. doma. — Kdor se hoče enkrat spet pošteno nasmejati in pozabiti na vse tujie sveta, ta ve kam iti. Določena je zanalašč tako zgodnja ura, upoštevajoč željo okolica nov in tistih, ki se ne morejo udeležiti ve černih predstav. «Cita!nica» se jc potruJi' z vsem, da ugodi občinstvu. _ Odlikovanje. Mehaniku Henriku F. čiču iz Dutovelj je bila na razstavi štediln v Milanu pometena zlata kola na in zasi križec. Čestitamo našemu rojaku, ki mu tem r-d'ikovanjcm priznana izredna v-in spretnost na tem polju tehnike. iz tržaškega živS;e*i — Ji letos •pomladi to *»- Vlomilci zopet na delu — 6000 lir pl- Neuspeh, ki so ga doživeli svedrovcu , ' obisku® v pisarni podolja Arnold'-lein. ,j kso skušali prevrtali in izprazniti dve blagajni ni vzel svedrovcem poguma. Predpreteklo noč odseka^so"naprošeni, da se zberejo danes ob 'so se zopet lotili -dela», to pot z uspehom. 10. uri predpoldne v društvenih prostorih, kjer \ lomih so v slascicarno Petr^ Chiaruttmi, se bodo vrš.le vaj«. Priporočam polnošteviLoost in točnost. — Vodja. — «Varijetctni večer», ki ga priredi M. D. P._Trst danes zvečer v dvorani DKD pri Sv. Jakobu obeta postati kar nad vse zanimiv. Tukaj priobčujemo spored: 1) Zdravica, poje mešan zbor S. I. K. (Sv. Mar. Magd.) # 2) Verdi: Fantazija iz opere *Traviata>» svira mandolinistični .kvartet. 3) Živa slika — Izvaja M. D. P. — Trst. 4) Cehov: «'Medve je uspela nepričakovano dobro. Udeležba — tako od strani domačinov, kakor tudi okoličanov — je b.la hvalevredna. Dvorana gosp. Grudna je bila napolnjena do zadnjega kotička. Saj ni to tudi nič čudnega, ko vendar ni bila v Nabrežini uprizorjena že dolgo časa nobena igra. Občinstvo si jc komaj zaželelo videti spet nekaj domačega na svojem 'pleten mož, da edino domač človek razume odru. Upazilo se je tudi, da tuka]sn)im gle-1 r dalcem posebno ugajajo ljudske igre; zadovoljnega obraza so se vračali domov. je brezupno. — Vzklicna obravnava proti nrednikn Kem-perle-tu. V petek se je vršila tukaj sklicna razprava proti uredniku Kemperle-tu, i je- bil obsoien pred nekaj meseci na par dni zapora, ker se je za časa volitev spri z orožniki. — Obtoženca je branil g. dr. Brajša, ki je zahteval, da se zasliSajo prrče. Razprava je bila radi tega preložena. — Košana pri Sv. Petim. Iz naše lepe košan-ske doline se zve tako malo, da nas mora biti skoraj sram. In vendar bi bilo toliko za povedati. Tako na primer imamo komisarja, kateremu treba plačevati mesečno plačo. Ali «ie bi b lo j čas, da se že enkrat skličejo občinske volitve in da bi Ij-udje imeli može po svo;i volji. Nam ! ne pride na misel, da bi s tem očitali kako reč komisarju, priznati pa mora tudi on sam kot magna št. 666. Ro-1512 BABICA, diplomirana, sprejema noseče dnevno. Ljubezniva oskrba. Govori slovensko. Na željo zdravnika pomoč. Tajnost zajamčena. Via Bosco 10-1. . 1513 DENAR, velike in majhne svote, ponuja agencija, via Macbiavelli št. 24. 1514 HIŠNE, kuharice, sobarice m drugo osobje za gosposke hiše, hotele Bare, za Trst in druga mesta, išče agencija, via Madnavelli 24. 1515 DVE POSTELJI, popolni« miza nočne omarice, se prodajo. Via Anastasio. 14-1, levo. _1516 BRINJE-ve jagode, rudeče, dobavlja po ugodni ceni J. Sandal j, Lupoglava - Lupogliano, Istra. 1417 GLASOV 1KJE v vsakem stanju popravlja, uglašure, kupuje in ceni. Pečar, Trst, Via Molino a vapore 3/II. 7 MMMa Pasollloica io Hranilnica za Tržaško okolico registrovaoa zadroga z neome.eoo zavezo v Bar kov I jati vabi na III. rti občni M ki se bo vršil v nedeljo, dne 7. decembra v posojil-ničnih prostorih v Barkovljah. DNEVNI RED : Tudi igralci so zadosino izvršili svojo nalogo. Upoštevati je treba, da so nekateri nastopili prvič na odru. S svojimi Lovskimi oblekami so napravili na občinstvo zelo lep vtis. Scenerija odra zelo lepa. Vsa hvala gre ob tej priliki gg. režiserju S. Godniču in Fuks-u, mesarju v Nabrežini, katera sta marsikatero urico žrtvovala za napravo kulis. v Javna ljudska kn ižnica v Nabrežini« se Era v lepo zahvaljuje gori imenovani m gg., ka-or tudi vsem igralcem za njih trud in po- da Kerda — Volčjadraga. m pozna potreb« občine. Odkar je miFca nastavljena v Št. Petru, nas miličniki večkrat posetijo. Tako na primer so vzeli dva fanta zato, ker sta imela predolge žepne nožičke s sabo — če so bili res predolgi — in so jih vlekli neznano kam. Stariši, ki so jih v pondeljek iskali jih nrso našli niti pri karabinierih, niti pri milici. K temu najbrže ni potreba komentarja. Tudi naše rujno vince radi pijejo. Bil je slučaj, da so po veselem večeru šli klicat neko HIŠA, na prometni postaji, s krčmarsko, kon rl r> I.- I r» no n n i « m a K r»-*> «% o « Hnfi A« ni c« ! __ * Z_ J ,1____! J ^ ? _ _ ^ i4 1. Poročilo načel ništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobritev računskega zaključka bilance za upravno leto 1923. 4. Izprememba pravil. 5. Volitev načelništva. 6. Volitev nadzorništva. 7. Slučajnost. NB. Ako bi se ob določeni url ne zbralo po pra-DDucv-vr rr>nT tcktc • i • t i vilih določeno število Članov, se bo vršil občni zbor DK&baVc, CtFLJtNfc m konjsko uprego pro- pol ure pozneje in bo sklepal ob vsakem številu na- ^Nafa zavarovalnic^^ a „UNION" !e Dejvefla svetoana zavarovalnica Delniški kapital Fr. 2<> Miljonov, zav. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena I82S. Vi Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28, 1. — Zastopniki se še sprejemajo. — J 1518 : vzočih članov. DELITEV ZEMLJIŠČ po posebno nizki ceni. Ppzor na domačina Inženir Bogumir Šin.goj zapriseženi izvedenec in avtorizirani geo-meter Dosnenico Rooco Gorica Piazza Vit-toria Travnik 5. Brezplačne informacije v ioi-ck in petek od 10h-—12h. 1517 dekle, da naj jim odpre. Ker pa v dotični hiši niso bili vajeni lakih obiskov, so to enostavno prepovedali. Ker jih je pa to užalilo, so si svo;o žrtvovaJnosl v dobrobit knjižnice ter prosi/da; i ^ Je pa w ■u««.«* « ^ č. ii„ .. ui-^ZiL' **st » tem da so razbili š po pn vratih še nadalje nesebično delujejo v blagor iste,— Javna ljud. knjižnica v Nabrežini. — «Gasilno društvo« v Sežani priredi danes, 23. t. m., v Šmucovi dvorani veselico, združeno z godbo, petjem, igro in prosto zabavo. Igra se šaioigra "Oporoka Lukovskega graščaka». Za četek ob 3.30 pcp. Vstopnina: sedeži L 3, sto-išča L 2. Med odmori svira društv. godba. Vhod v dvorano s Šmucovega dvorišča. — Iz Postojne. V nedeljo, 16. t. m. je priredila tukajšnja podružnica ^Narodnega udruženja vojnih invalidov*, katere centrala je v Trstu, plesni večer, katerega čisti dobiček je namenjen za podnoro vo,'nih pohabljencev tega okraja. — Prireditev se je zaključila s precejšnjim deficitom za zgoraj oroetnieno Uebnženje. In zakaj? Priča sem bil različnim vprašanjem, zakaj ni posetil prireditve skoro nihče od naših ljudi, ki da na ta način bo kotirajo podpore toli potrebno udruženje. — Gospodje, odgovor menda ravno ni težak, ter ste ga menda tudi že sami uganili. Ali mislite, da je naše ljudstvo res tako naivno, da bi v svoji dobrohotnosti v teku enega tedna pozabilo udarr-e in šikane, katerih je bilo deležno ob priliki zadn e prireditve »Prostovoljnega gasilnega društva« dne 9. t. m.? Ne gospodje I Bodite uverjeni, da naše ljudstvo dovolj poinruie p*>dpiranje društev; o tem boste prepri-čani, ako Ie pomislite na preteklo leto, ko se ^e naše ljudstvo udeleževalo polnošetvilno vseh dcbrode'nih prired tev ter jih na ta način gmotno podpiralo. Danes pa po vsem tem, kar se je zgodilo dne 9. t. m. na že zgoraj omcnffni prireditvi «Gasilne,£a drustva», je u^fie^ba naMh l:udi na prireditvah nemogoča tor ko časa. dokler ne poučite krivcev, da smo V državi, V:er obštoiaj© zakoni, po katerih so tudi oni lahko sojeni. Udeležene.— Gospodar, ki je bil v strahu je pričel klicati soseda, nakar so gospodje napravili urnik. To-rei, kakor se vidi je tudi na tem polju vse v redu. Za dane« naj zadostuje, drugič bomo — ako bo potreba — bolj točno poročali-* Miroslava Sancinova Ernest Žerjal poročena Trst-Škedenj, 23. novembra 1924. 70«2 cesijo, debroidočo gostilno, pr pravna za vsako obrt, se proda aH da v naj'em. Naslov pri upravništvu. 1504 NA PROMETNEM kraju Krasa ob železnici in ob cestah, ki vežejo Kras in Vipavo, se odda v najem, pod ugodnimi pogoji hiša, kjer je bila do sedaj staroznana gostilna. Hiša je pripravna za vsako obrt, gostilno trgovino ali mesnico. Odda se najraje vdovi, v starosti od 25—45 let. Naslov pri upravništvu. 1444 Poslane*) Na «Poslano» hranilnice in posojilnice v Št. Petru, naznanjam, da sem še nadalje tajnik. Anion Žele, posojilnični tajnik, v Št. Petru na Krasu. , (705) "J Za CUnke pod tem naslovom odgovarja ur«4« oitlvo 1« toliko kolikor mu zakon veieva. ti z Goriškega — Težka nesreča z motornim kolesom pri Vipavi, Predsinočn;im so nekateri kmetje iz Vipave našli na cesti, ki vodi v Ajdovščino, prevrnjen motocikelj ,poleg njega pa je ležal v jarku nezavesten častnik, ki j« bil pozneje spoznan ze stotnika 1. pešpolka brigade Re, nastanjenega v Vipavi, Alaiija Greco. Castmik je očividno padel z motociklja, s katerim je bržkone vozil prenaglo; ni bilo zapa-ziti na cesti nikake zapreke, ni še dognano, kaj je pravzaprav zakrivilo nesrečo. Kmetje so obvestili o dogodku zdravnika iz Vipave, ki je pedal ponesrečencu prvo pomoč; ugotovil je, da je nevarno ranjen na glavi ter da ima moč- NA PRODAJ lepa hiša z dvoriščem in vrtom v lepi vasi, na prometnem križišču 5 minut od kolodvora". Pripravno za trgovino in obrt. Naslov pri upravništvu 1500 KAM GREŠ? K Maksu GuliČu, ki je odprl gostilno «Bar Bayadera», Corso Garibaidi št. 32. Prodaja istrski refošk in belo «malva-zijo» po L 2.80 liter, marsalo in vermouth po L 5.60, tropinovec po L 14.—. Kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili, vedno pripravljenimi. Kava expres in vsakovrstni likerji. Specialitete gnjati pečene v testu, po L 1.50 porcija. Odprto do 1 ure popolnoči. Svoji k svojim. 1451 KANARČKI «Harz» dobri pevci, (pojejo tudi ponoči), se prodajo po nizki ceni. Via Gat-teri št. 23/111 1478 SADJARJI! Ce hočete pridelati lepo in zdravo sadje poškropite v zimi vaša drevesa z 15% raztopino «^ntiparassita» v vodi. To odlično sredstvo prodaja tvrdka «Vinogradia» v Gorici, Via Carlo Favetii 6. 1484 PO NAJVIŠJTH cenah kupujem: rabljene stroje, staro železo, kovine, cunje, rabljene sode. Znideršič, Via S. Giustina št. 8. Trst. 1454 Proda se v Sloveniil vsled odpotovanja iz Jugoslavije dobro vpeljana modna trgovina v centru mesta v lepem modernem lokalu z vso zalogo In trgovsko opremo. Vzklicna cena Din. 200.000'—. Ponudbe pod „MODNA TRGOViNA" na Aloma Company, Ljubljana. (689) JEZIKI TOREK 701 novembra Nova tečaji ŠOLA BERLITZ Zasebne in skupne lekcije via Torre bianca N. 21 - Trst Vpisovanja dnevno od 9-21 JEZIKI BBWm0 r-----% Zobozdravniški ambulatorij S D= CICERO | v privatni kliniki v Postojni S Tehnični ravnatelj Jak Fridmann | Vsako delo zajamčeno | Cene zmerne | Sprejema cd 9—12 in 16—19 Podružnici (5G2) Cipooi In wSv.Petru no Krasu PRIJATELJI! Vabim Vas na svoj lastni pridelek vipavca v via Udine 7, Jerič Filip, lastnik. 1415 BRINJE čisto, stsho, plačamo od L 65 do 70._ q. Kupimo tudi med. Kmetijsko trgovsko društvo, Triesle, Raflineria 4. 1501 SLUŽKINJO, 16-letno, če mogoče iz okolice, sprejme mala družina. Chiozza 55/1V 1502 HARMONIKE, nemške, na 3 is 4 vrste kupim. Sprc/emaiD vsakovrstna popravila. Piazza Sansovino št. 2 vratar. 1503 MESNICA na prostornem kra^u se da v najem. Naslov pri upravništvu. 1505 SOBA meblirana, z dvema posteljama se odda, Via Coroneo l/V, levo. Ogledati si od 11. ure naprej. 1506 AVTO, 4 tonski, znamka Laurin-KIement v brezhibnem stanju, se poda po nizki ceni, radi odpotovanja. Frasc Dekleva, Vipava. 1491 POZOR! Kupujem cunje od 0.80—1 L kg, vrv, arhivni papir, železo in kovine. Skladišče via Rigutti 3, Sklavuik 1497 no pretresene možgane. Zdravnik fe nato po- STČa—-1—. , . .——-;-j klical teleionično goriški Zeleni križ > ki -e mSA' 4x1,(9 P™*1™' ^et, 150 seznjev zemlji-j _____- J. ■ . .1 ... * • č/ n c o nrnHi CL.Jn^l X* 7K __Ll'-:_• . i nesrečnega stotnika prepeljal v vojaško bolnišnico v Gorici tkjer se sedaj Greco bori s smrtjo. — Strašna nesreča s šrapnelom ▼ VrtofbL K neskončni vrsti nesreč z vojnim strelivom, ki se v povojnih let h skoro dnevno dogajajo na Goriškem, je treba zopet prišteti drugo šča, se proda. Skedenj št. 756, v bližini go- i stilne Petaros. 1508 t Zlato* srebro« krone* *> Z platin, zobovje 12 £ __kupuje % ALBERT POUBf ^nJjTt. ' g W,a Ha «.«1 4« £ raznih velikosti lastnega izdelka. 16 &% if & % (f # preko 200 johov kakor tudi poljedelsko posestvo 14 johov IZURJEN ko Roman. «V Aldbourghu sem imela samo svoje prepričanje na svoji strani, to pa ni izdalo nič nič proti lepoti in mladosti gosoice Bygrave in zgovornosti gospoda Bigraveja. Zdaj pa sem dobro preskrbljena z dokazi in zato ne bom vec molčala Ali poznate ta rokopis, gospod?* ka> hočete s tem,» je rekel gospod Gospa Lecount mu je prožila list in rekla: •Tako} boste razimjeli. Tistega dne, ko sle odpotovali v Sv Kr ž, sem napravila obisk Bygravejemf imela sem razgovor z gospo By-grave in od nje sem dobila prave dokaze. To sem vam pisala in pa, da vas razrešim vseh obveznosti napram meni, če ne doprinesem dokazov, ko se povrnem iz Zuriga. Tu potrjuje admiral Bartram, da je moje pismo dospelo v Sv- Križ in da ga je on poslal na naslov gospoda Bygraveja za vami. Ali ste prejeli tisto pismo ?» Čital je admiralovo pismo, jo pogledal z naraščajočim začudenjem in tiho rekel: «Ne, nisem ga prejel.» «Prvi dokazi* je-rekla gospa Lecount ter shranila 1 st. -Drugič: V Aldbourghu sem vam podala opis neke neimenovane osebe. Ta opis je odgovarjal do pičice zunanjosti gospice By-gravejeve izvzemši onih dveh znakov, ker ste vi pokazali tisti opis svojim prijateljem; le ne tajite tegal Sem dovolj stara, da bi mogla biti vaša mati, zato si smem do-voiiti vprašanje: «Kakšen je sedaj tilnik vaše žene?» «iNe vem,» je zajecljal; «ka? hočete s tem vprašanjem? Nisem nikoli pomislil na ona dva znaka. Lase ima nizko spuščene —» oZe ve zakajf Toda bomo že dvignili lase. V hiši sem videla čedno mlado dekle — ali je to sobarica vaše žene? Da? Ali ste jo vi najeli, ali pa vaša žena?» «Jaz sem jo najel.» «Tedaj ne bo imela napram meni nobenih pomislekov. Pojdite notri in vprašajte jo, če je zapazila pri vaši ženi ona znaka, ko jo je oblačila.« Šel je naprej par korakov, potem pa je obstal in se ozrl. «Ali vam man ka izgovor za to vprašanje7» je vprašala. «Recite, da se ge za istovetnost gospe Vanstone v neki premoženjski zadevi.* Se vedno $e staL -Ali se bojite?« Te besede so ga vzdramile iz otrpnjen;a. Kakor pes jo je nahrulil in vpil: «Nečev, da me še nadalje izprašujete in me pošiljate temi i in tja! Cemu vohunite tod? Kaj hočete tu s svojimi namigavanji in skrivnostmi? Kaj imate proti moji soprogi?» Gospa Leoout je mirno odprla svojo popotno torbo, vzela ven vonjalno stekleničico in rekla: «Vi ste govorili jasno, dobili boste jasen odgovor. Ali ste preveč razburjeni, da bi mogli posluŠati7» Njen mir je uničil njegov pogum. S tresočim se glasom je odgovoril: »Povejte mi vse hkratu.» «Dobro. Prišla sem semkaj z dvojnim namenom: prvič, da vam odprem oči in drugič« da vam rešim premoženje in morda tudi življenje. Gospića Bygrave se je poročila pod napačnim imenom. Ali se spominjate one preoblečene ženske v Vauxhalle Walku? Ona je, tako resnično, kakor jaz tu pred vami stojim* vaša žena.» Strmel je vanjo kakor okaaicael. «Moja žena?» je ponovil z bebastim smehom. •Vata fena.» V tem hipu se je spomnil nm. besede gospoda Bygraveja: Ona je blazna! In izpresne-njena zunanjost ženske ga jc utrjevala v tej veri. Mrmral je one besede pred seboj, toda ona jih }e razumela, ga prijela za roko in ga vprašala: «Ati hočete preizkusiti mojo blaznost?* je rekel in se odtrgal od nje. «Kaj naj napravim?* ^Vprašajte sobarico in če je ona videla znake, tedaj mi pokažite garderobo vaše žene.* «Kaj boste tam?* «To boste že videli.* «Cudno,» je rekeL «To je kakor v romanih.* Polagoma je stopal v hišo, ona pa ga je čakala na vrtu. Ćrez nekaj minut se je pojavil na stopnicah, se držal železne ograje in namignil gospe Lecount, naj pride k njemu. •Kaj je rekla? Ali je videla znake?* je vprašala, «Da,» je odgovoril kakor v snu. «Ali hočete mojo roko?* ga je vpraSala. Odmajal je z glavo m sotpil naprej v sobo. Poslušen kakor otrok si je pustil sleči suknjo in vzeti klobuk. «Kakor v romanihf* je ponovil. Spalnica ni bila velika, oprava je bila staromodna in velikih oblik, toda v malenkostih se je poznal Magdale-mn okus in niena naravna gracija. Gospa Lecount je vohala duh ovenelih rož, ki je napolnjeval zrak, odprla je okno in vzkliknila v čednost nem ogorčenju: «Puh! Ozračje prevare I Odprite omaro in vzemite ven obleke po vrsti — jaz se ne pritaknem ničesar.* Ubogal je. Že pri tret}i obleki ga je usta- , vila — bila je ona iz črnega alpaka. Tedaj I mu je veiela, naj poišče izrezano mesto, in ko ga je našel, je potegnila iz svo,e beležnice , ono malo ctinjico in mu povedala, kako je prišla do nje. S tresočimi se prsti je pomeril košček blaga na izrezano mesto. «Ali se ujema?® je vprašala. Spustil je obleko, padel na kolena, smrtna bledoba mu je zagrnila obraz in kakor utopljenec se je oprijemal krila upraviteljice. •Ščitite mel» je jecljal; -oh Lecount, ščitile mef* •Zato sem prišla in obl:ubljam vara, da vas bom ščitila!* je rekla in ga peljala k odprtemu oknu. «Ali nima vaša žena kolinske vode v bližini? Ne govorite, samo pokažite.* Pcrkaza! je na majhno trioglato omarico v kotu. Toda bila je zaprta. Gospod Vanstone pa se je vedno globokeje pogrezal v stolico in tedaj se je gospa Lecount domislila, da je zdravnik rekel: če pade kedaj v nezavest, utegne umreti. Naglo je pograbila konec vrvice, jo ovila okrog gumba v omaričnih vrat-cih m potegnila z vso silo. Star, črviv les se je udal in razna drobnarija iz porcelana in stekla se je sesula ven. Gospa Lecount se ni zmenila za to, pogled se ji je ustavil na dveh majhnih steklenicah, ki sta staM v temni notranjosti. Vzela je obe v roke, da bi pri oknu brala napis. — POZOR SLOVENSKI STARSI! Mestna šolska oprava v Gorici je določila, da se bo poučevala slovenščina v dodatnih urah in sicer po štiri ure na teden v šoli v ulici della Cappella za dečke in v šoii v ulici Mamelli za deklice, in to za dečke in deklice slovenske narodnosti vseh ljudskih šol v Gorici. Vsled tega se pozivajo vsi starši^ da prijavijo n e m u d o-tr a, aUo tega se niso storili, svoje Šoloobvezne otroke k temu pouku, naj obiskujejo sicer katerokoli ljudsko Šolo v Gorici. - Goi .s^o slovensko gledališče. Nimamo sicer pravega, rednega gledališča, ker kaj takega bi goriški Slovenci ne mogli vzdrževati, toda letos imauio vendarle redno vsakih štirinajst dni d v.? predstavi. Dosedaj smo imeli v letošnji sezoni na repertoarju kar štiri novinke in si-" ,m-, Namišljenega bolnika*, Mlinar-^ovo hčerko* ter v soboto in nedeljo razpcsaieno Horstovo burko «Nebesa cer ja in nad v na ze Bes radi i ilji*. gledališče* js upravičena ne samo itiic žijo prai igre dnosti predstav, ampak tudi radi dobre režije, ki vsekakor presega igro in re-ietactskih odrov in sc znatno bliža oni a, rednega gledališča.Prva predstava ni bila sicer na bogve kaki višini, ____ s - toliko po krivdi igralcev kakor po krivdi i^re same. Zato sta bila ^Namišljeni bolnik- ter < Mlinar in njegeva hčerka'* že mnogo t -ijša, sobotna in nedeljska predstava «Ne-fces na zeml pa sta bili, ako spregledamo nekatere pomanjkljivosti, naravnost sjajni. Nc bomo navajali posameznih igralcev, ampak ugotavljamo le, tla so igrali v splošnem prav dobro, zlasti pa so biia glavne vloge jako umestno razdeljene. Pri namišljenem bolniku* smo sc šalili, da bo občinstvo počilo od smeha, ampak tu jc bila prav resna nevarnost, da se to v resnici zgodi, kajti gkdaM se niso niti utegnili oddahniti od smeha, tako bogata je ta igra na komičnih zapletijajih in tako dobro je bila podana. Tudi finančni uspeh dosedanjih predstav ni nvm; ilab, kajti vse so bile razmeroma dobro obiskane. V soboto ni bna sicer dvorana « Trdega doma- tako dobro zasedena, kakor jrnla biti, zato pa je bila v nedeljo nabito i. Dramatično društvo si je znalo pridobiti krog ljubiteljev dramatične umetnosti, med katerimi so, kar nas najbolj veseli, zasto-oani iudi široki sloji goriških Slovencev. Ta EJOVS bi m pc.ln ve lil« kroj| » i Pp obs l>rir se vedno boi; širi in še bolj se bo razšir-ai- j bo dramatično društvo verno stopalo dosed^nj-i poti napredka in spcpolnje vali ar mu bo odslej še lažje, ko je njegov t o; tudi s iin?nčne strani zasi^uran z do-i obiskom njegovili predstav. Fa še enega smemo pozabiti, da imamo tudi salonski orkester pod vodstvom g. Volariča, ki pre>*a-:ja s poskočnimi komadi med žal predolgimi 1 odmori dolgčas občinstva. Upamo, da bo ta or3»ester trajen gost predstav tudi v bodočnosti — Volče. Od zdolaj podpisanega smo prejel se dečo izjavo: Prosim, da bi objavili naslednji komentar k Članku «lz Tolmina* od z "-d tre nedelje: Kolikor je TK*dpisanemu znano, se D*"-Maisar. ni družil z esebami, ki so me obiskale v noči od i. na 5. november, nasprotno so bile ga časa ajegovega tajništva pri cfasjtv* v Tol-r-iintf ;7.Vliučene iz stranke. — Sv. Lucija (Prireditev). - Zopet je dokazala svetolucijska «Citalnica», da ne spi spanje f^viaicfe-, ji je bilo očitano. Dramatični :n pevski- od jek sta pridna na delu, nc strašita se truda ;n napora. V nedeljo popoldne so uprizorili Svetolučani Gangtcvo dramo <^Sin*. Ta drama je precej ležka, zlasti za diletantski oder: toda vrli Svetolučani so napeK vse svoje ule in zmožnosti. Igrali so precej dobro, zlasti šc ce pomislimo, da je večina igralcev prvič nastopila. Tudi vloge so biLe precej skrbno razdeljene. Posebno dobro sta bili podani Cirila- in ^Helene*. Tu pa tam je motil poslušalca kik nedostatek, ki pa ni preveč kvaril celokupne slike. Kar pa precej nepri-ji-tno ,p!iva na uho po-sLušalčevo, je svetolu-ciisko zavijanje in akcent, katerega s« igraki nc mor-'io otresti in znebiti. Ona izgovorjava v tiarecju res ue pristoja preveč na oder, ker 10 . „ho- Zato bi bilo želeti, da bi se skušali igralei drugič odvaditi ali \saj kolikor mogoče omejiti V celoti so igralci podali, kar jim je bilo mogoče. Igro je režira! g Miljufcin Vuga, ki v* duŠP dramatičnega živi", eni a pri Sv. Lu-i i,i in kateremu gre vsa zahvala za nj-egov neust-ašen trud in požrtvovanje. Pred igro je zapel mešani zbor z. vso do-\ j-.* en ostjo tri pesmice, in sicer ^Pastirčke*, Medved z medom* in 80; kiftlo zelje U*—170; karfijol HO—; C^lmla 40 —HH>; fižol fige suhe 0 240; sa-> HO—limone 1'0 komadov 5 60 10. ; jabolka 70—26 '; orebi 4* ■<»; krompir 5?»— 7 ; krašhe 6"1—slive sohe 6"»; paradižniki -2-0; kostanj 110 140; radič 50—4«* ; radić (tdeći) 4 ft ; ftf>maća l JO- SttO; repa 20 2 >; pomaranče '< 0 omadav 10—20. Vse obuvalo, ki se nahaja v skadišču CORSO GARIBALDI št 4 f (tik kinematografa Royai) I ] bo prodano vsled odpu-P stitve trgovine z ueliRcnsKisij popusti ■ insfrlralts» „Edinosti" d. r o. z. um Seppa U - 61a Mana l Vogal Piazza Stazione. ♦♦♦♦ poročne sebe 30 rca pa £rc proti koncu. Gledališče «F0odramatico» se je trenotno zaprlo, da se uvede centralna kurjava. Operetna družba =Stelia.*> je prekinila pred Časom C3 0aw»0flar*tif0e TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTR ima v zalogi: semena: šp inače, detelje, lucerne in travna U semena. _ Umetna Saojtta: Tomaževo Biadrof super- fosfat, kalcijev cijananrid. . Kmetijsko orodje: Sape, grakij«, gnojne vile, motike, pluge itd. Amerikansko lepivo zat sadno drevje «1 ree Stichy». Krmilno moko, h lajno apno, med v vrCJun , po L 6.— in razne druge kmetijske potreb- ščine. Tomaževa žfaaora. Pozivamo ponovno naročnike Tomaževe žlindre, da jo čimprej dvignejo, ker drugače smo prisiljeni jo oddaji drugim povprašujočim strankam. Tržaška kmetijska dražba ▼ Trsta uL RaHiaeria 7. JESENSKA DELA PRI SANDEM DREVJU V pozni jeseni, ko nimamo toliko nujnih del, izvršimo lahko zelo koristna dela pri sadnemu drevju. Ta dela so: okopavanje ostarelih, suhih in pregostih vej, osnaženje debla in debelejših vej z jekleno ščetjo, namazanje ran s cepilnim voskom, ali tudi z «antiparasitom», namazanje debla in po3kropljenje vej z «an-tiparasitom», ki je iste sestavine, kakor poznani adendrin«, ter končno pritrjevanje lepljivih pasov proti pedicu. m # f . _Okopavanje in gnojenje: Ta dela so zlasti potrebna pri onih drevesih, ki stoje na celinL Onisn drevesom, ki sto|e na njivah, ckopljemo in pognojimo obenem, ko gnojimo njive. Okopati in pognofiti moramo ves prostor pod drevesom, ki ga zavzema njegova krošnja. Največ gnoja moramo potrositi v krogu pod kapjo krošnje, ker tam ima drevo največ korenik za sricanje -hrane iz zemlje. Zelo napačno ravnajo oni, Id sterejo ves gnoj r neposredno bližino debla, ker tu staro drevo nima korenik za srkanje hrane. Pti starih dre* Borz vi a poroflla, DEVrZE Amsterdam od 923.— do 93«. - ; Bel trija od 1M.5 do UPariz od l"'l 9<> do 122.4'; T.ondon od Hw.70 do l(Ki>it; New York od do 2-5 05; Španija od 312.— do ; Švica od 44 .— do ; Atea« od 4«).— do 4».—; Berlin od 547.- do »55 — ; Bukamut od 11.50 do Vi - ; Praga od do 69.50; Ogrska od 0.0» »5 do o0-lf»; Dun:\j od 0.03«» do 0.0330; Zagreb od 5U40 do VALUTE Avstrijske krone od *W»»i5 do o 0H25: dinarji od 33 3" do ; dolsiji od do 23.—; novci po £0 frankov od 9o.— do 01.—; funt šter-od 106.60 do 106.80. ALOJZIJ POVH PtflZZfl GorlbiMl L i. TeL 3-29 Lastna tovarna In delavnica. Prodaja, kupnjo, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakeg* je, ds se prepriča o censh. Predno kaj nakupite, obiščite VeSiko skladišče potiSšlu© tvrdke ALESSANDRO LEVI HINZ" Via Rettorl iU 1 — Via Nalcanton št. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki Izberi. Privatna klinika Dr. atmo Teletom 15 V POSTOJNI Telofo« 15 za vse bolezni Izvzete nalezljive. ŽARKI X Kabinet za električno zdravljenje --Laboratorij za analizo Sobe z eno posteljo in skupne sobe z vsem modernim comfortom: Termosifone, svetloba, kopeli (56i) Postrežba hitre in ekonomične pomoči, v bližnjih vaseh z lastnim avtomobilom. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA j ---] PODRUŽNICA W TRSTU I 4 " —..... B CENTRALA V LJUBLJANI Claviica ii mm IMt 6fl.OB8.BOfl- Tetefou: 5—18, 22—98 Obrestuje vloge na vložnik knjižicah po 4 % ns tekočih računih po 4 % vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obrestuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. HiilPittMnejia zveza z Jugoslavijo GORICA, Brežice, Celje, ČernoAdJ, Knaj, Maribor Blagajna Je odprte od 97,-127, In od 147,-16 Podružnice: Metković, Novi Sad, Ptuj, :nn:: Sarajevo, Split