Štev. 73 T Lfnbllanl. v petek, dne t aprila 1910, Leto xxxvin. ss Velja po pošli: 5 Sa oelo leta naprej . K 20'— ia pol lata » . > 13-— sa c »trt » » , > 8-50 sa aa meseo » . » 2'20 sa Renčijo oeloletne » 29 — ta oatalo inozemstvo » 35-— s V upravništro: ss Za oelo let« naprej . K 22-40 sa pol lata » . > 11-20 sa četrt » » . » 5-80 sa en meseo » . » 1-90 Za pošiljanje aa dom 20 v, na ■esec. — Posamezne iter. 10 v. SLOVENEC Inseratt: Enostolpna petitvrata (73 mm): . . po 15 v sa dvakrat . . . sa trikrat . . . sa toč ko trikrat 13 10 » 9 ■ V reklamnih notloah atana enostolpna garmondvrata 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljenja primeren popnat. ■ Izhaja: vsak dan, isvsemši nedelje in prasnlke, ob 5. url popoldne. awr Dredalštvo |a v Kopitarjevih nlloah štev. 8/111. Rokopisi aa ne vračajo; nefranklraaa pisma se ne s= aprejemaja. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Cpravnlštvo |e v Kopitarjevih nlloah štev. o. = Sprejema naročnino, inaerate ln reklamacije. = .■ Dpravniškeaa teleiona štav. 188. - J** DanaSnfa Stevl'ka obsega 6 strani. Šulvereinstvo v niši deželi. Včerajšnji sklej kranjskega deželnega šolskega sveta glede vtihotaplje-nih sehulvereinskih šol v črnomaljskem okraju je zadovoljil vsakega pravično čutečega človeka. Nemci so na Kočevskem in v obmejnih krajih uganjali do današnjega dne nezakonitost za nezakonitostjo, politična oblast pa se za to ni niti najmanj zmenila, ampak celo vtihotaplja-nje schulvereinskega šolstva na Kranjskem s pomočjo svojih deželnih šolskih nadzornikov, referenta in okrajnih glavarjev naravnost pospeševala. Zasebni šoli se nobena oblast ne more ustavljati, ako so vsi zakoniti pogoji podani. Nemci na Kranjskem pa se niso zadovoljili samo z zasebnimi šolami, marveč so ustanavljali tako-zvane ekskurende, to je, nekake fil>ale zasebne šole v oddaljenih krajih, kamor hodi učitelj prvotne šole vsak dan podučevat. Zakon pa takih zasebnih ekskurend ne pozna. Ekskurendo ustanovi lahko javna šola pod gotovimi zakonitimi pogoji, nikakor pa ne zasebna šola. Kranjsko nemštvo pa se je pro-težirano od vseh vladnih faktorjev brez izjeme postavilo izven zakona in schul-vereinske materinske šole so znče^ pridno leči ekskurendna jajca po vaseh na meji. Kaj to umetno in rodovitno šolstvo pomeni, je vsakomur jasno. Obmejne vasi so po ogromni večini slovenske. žalibog pa nekatere še silno nezavedne, vsled česar je Schulvereinu primeroma precej lahko krasti Slovencem otroke to tembolj, ker imajo nekatere vasi zelo daleč v javno šolo. Primer: V semiški župniji so obmejne vasi Sela, Rožnidol, Prelog, Vrčice, Gaber in druge; šolo imajo v Semiču, za nekatere zelo daleč. Prav tako je z vasmi Drandol, Spodnje Laze in drugimi, ki spadajo pod črnomošnjiško župnijo. Vsi ti ljudje so še pod starim režimom — skoro deset let je že od tega -- prosili za šole, pa jih niso dobili. Schul-verein se je pred nekako dvemi leti s tem okoristil in napravil dve šoli; eno v Spodnjih Lazah, eno v Vrčicah. Obenem se je v Vrčicah ustanovila »Orts-gruppe«; že prvi dan je bilo blizu 50 članov, med njimi tri četrtine Slovenci. Šole so dobro obiskane .večinoma iz ozira bližine in pripravnosti. Zdaj pa se človek vpraša: Kje pa je naša Cirilmetodova družba? Njeni liberalni voditelji ravno tista leta, ko je Schulverein začel vkočevskem obmejju najbolj marljivo delati in slovenske otroke loviti, niso imeli nujncjšega opravka, kakor katoliške Slovence vreči iz odbora in so potem na teh dvomljivih od radikalnih študentov skuha-nih lavorikah mirno spali: slovenske vasi na kočevski meji so pa bile brez obrambe izpostavljene nemški invaziji. Liberalni cirilmetodarji so v Bohinju klerikalnega zmaja drli, Nemci so pa ta čas začeli lepo dreti Slovence ob kočevski meji. Samo obmejne vasi semi-ške župnije imajo dve nemški šoli, naša liberalna Cirilmetodova družba pa se je bore pred letom spomnila, da bi bilo dobro ustanoviti ondi eno slovensko šolo. No, kaj so naredili? Prevozili so leseno šolo v Rožnidol in s tem imeli več stroškov, kakor če bi bili v Rož-nemdolu sezidali pošteno šolo, novo in pripravno za razširjenje. Ljudje so se temu seveda smejali in facit je, da sta obedve nemški šoli veliko boljše obiskani, kakor cirilmetodarski vigvam. Seveda — kako naj bi bili imeli liberalni cirilmetodarji časa se pripravljati na antiklerikalna naskoka v Eo-hinju in na Jesenicah, če bi bili morali tisti čas razvijati marljivo delavnost na kočevski meji, koder je začel Schulverein sistematično germanizacijo? —-Nemških šol zdaj kar mrgoli ondi, ci-rilmetodskih pa še toliko ni, da bi jih bilo vredno omeniti, in še te so bolj in-dianskim šotorom podobne. Drugi faktor pa, ki ga treba tu omeniti, je seveda deželni šolski svet v svoji prejšnji sestavi, ko ni bilo še v njem zastopnikov dežele in večine S. L. S. Ta stari deželni šolski svet je bil slep za proti- in prekozakoniti način, kako se je v naši deželi razširjalo umetno ponemčevalno šolstvo in celo tisti, ki bi po svoji narodnosti b;li najbolj poklicani, da varjejo slovenske interese, so imeli oči zavezane. Kar se pa vladnih organov tiče, je njihova krivda kakor beli dan jasna. Saj je znano, da so se vladni organi do včeraj krčevito branili zastopnikom slovenskega ljudstva pokazati svoje karte, kar se tiče schulvereinskega šolstva. Skrivali so vse tozadevne dokumente do zadnjega. Seveda — kaj bodo na Dunaju rekli — to gre našim birokratom najbolj po glavi. Na Dunaju nič ne rečejo, če dunajski mestni šolski svet in nižjeavstrijski deželni šolski svet pod znanimi »higijeničnimi« pretvezami zapira češke zasebne Šole, hudo pa jih bo seveda srce bolelo, ko bodo izvedeli, da so se zastopniki S. L. S. v kranjskem deželnem šolskem svetu odločno postavili zoper protizakonito, tihotapsko in nemoralno schulverein-sko ekskurendošolstvo in so s svojim stališčem tudi zmagali. Mi pa priporočamo naši »Narodni Obrambi«, naj svojo pozornost obrne tudi na slovensko kočevsko obmejje, in pospešuje ondi zlasti ustanavljanje izobraževalnih društev, Orla, pododborov Slovenske dijaške zveze in knjižnic. Cirilmetodarji itak nimajo časa, kakor so že pokazali, in ustanovitev liberalne stranke na Koroškem od njih zahteva preveč, kakor da bi mogli uspešno braniti slovenstvo v naši deželi . . . RAZPUST ZBORNICE? »Dziennik polskie« poroča očividno iz vladnega dunajskega vira, da se položaj jako pesimistično presoja. Eno pa da je gotovo: da namreč nihče ne vidi več rešitve v preosnovi kabineta. (To je deloma res, ker se ne gre samo za pre-osnovo kabineta, ampak za preosnovo celega sistema. O. u.) Po Einlcoštih se bo poizkusilo omogočiti delovanje češkega deželnega zbora in če se to posreči, se bo napravila parlamentarna večina ter sestavil delovni program. Toda splošno je prepričanje, da se poizkus češkonemške sprave ne bo posrečil in vsled tega postane v drugi polovici maja kriza akutna. Sicer se pa položaj še prej lahko poostri, če namreč parlament odkloni novo posojilo. Ne manjka glasov, ki govore celo o razpustu zbornice. (Teh glasov nikoli ni manjkalo. O. u.) Upati pa je, da ne pride tako daleč. Mi pa pravimo, da nam je čisto vse eno, ali tako daleč pride ali ne. S. L. S. je ena izmed tistih redkih strank, kateri se novih volitev ni absolutno nič treba bati, nasprotno! Bienerth naj torej uganja kakršnekoli kozle hoče. Še ena žalostna vest! Načelnik Poljskega kola, dr. Globinski, je baronu Bienerthu izrečno izjavil, da ob priliki novih češkonemških pogajanj ne bo več za posredovalca. Baron Bienerth je torej zdaj precej sam, zvesto se ga drži le nemški Freisinn. Če mu bo mogel veliko pomagati, je seveda drugo vprašanje. O GRE SREČUJE PAMET. Nove volitve na Ogrskem bodo v prvi polovici julija. Z ozirom na to, da je ljudstvo nacionalnih kričačev povsod sito, in z ozirom na to, da zna Khuen izvrstno »delati volitve«, se splošno sodi, da bodo Justhovci neod-visnjaki pogoreli. Sami se boje več, kot za polovico (60) mandatov. Košutovci so mirni; povsod postavijo kandidate proti Justhovcem. Zoper Khuena samega, ki bo v Budimpešti kandidiral, se ne upa nobeden kandidirati. Znani Lukacs, ki je izdelal najboljši načrt volivne reforme, kandidira na Khueno-vem programu v Eekes-Gyala. Komitat Satoralja-Ujhely je izrekel vladi zaupnico s 76 glasovi večine. V Szegvaru so na shodu napadli podpredsednika Jus-thove stranke, znanega kričača Hollo in ga obmetali z gnjilimi jajci. Mi sicer tudi na Khuena veliko ne damo, gotovo pa je, naj pride na Ogrskem, kar hoče, bo boljše kakor to, kar je bilo. Ogri se že spametujejo. To je veliko, če so nagnali Hollota, ki je svoj čas neomejeno vpil, požiral habsburško hišo in razširjal ogrsko državno pravo od New Yorka do Avstralije. HRVAŠKI SABOR. V hrvaškem saboru so Frankovci vložili 19 nujnih predlogov. Frank sin govori obstrukcijski govor. Frankovci bi radi preprečili volivno reformo, ki bi imela zanje gotovo jako slabe posledice. NOVO ITALIJANSKO MINISTRSTVO. Luzzatti, predsedstvo in notranje zadeve; di San Giuliano, zunanje reči; Fani, justica; Tedesco, zaklad; Facta, finance; Spingardi, vojska; Leonardi, mornarica; Credaro, nauk; Sacchi, jav^ na dela; Ciuffelli, pošta; Raineri, poljedelstvo. Dva — Sacchi in Credaro — sta člana skrajne radikalne levice. O novem ministru za zunanje zadeve pravijo, da bo sledil Tittonijevim stopnjam in bo zvest trozvezi. ČEŠKI KONSERVATIVCI. Ker so češki konservativni plemiči pri velikem shodu čeških katoliških zaupnikov sijajno pogoreli, so sklenili ustanoviti nasproti novi češki krščan-sko-socialni stranki lastno konservativno. To veselje si češko »konserva-tivno-katoliško« plemstvo čisto lahko privošči, ker nobenemu ne bo škodovalo. Ljudstvo v to stranko sploh ne bo vstopalo, plemiči sami pa in podobni aristokratično nadahnjeni gospodje pa itak dandanašnji nobenega vpliva nimajo. V tem smislu tudi mi novo »konservativno - katoliško« stranko lahko pozdravljamo . . . LISTEK. Iz dnevnika malega poredneža. Ameriška humoreska. (Dalie.) Sicer me je bolela nekoliko glava, vendar sem se celo popoldne imenitno zabaval. Predstava je bila krasna — brez goljufije — in pavliha naravnost imeniten. Gotovo me je oblila rdečica, ko je pred zbranim občinstvom s prstom pokazal name ter rekel: »V čem sta si podobna mali deček ondi in prerok Jonas?« Nihče ni odgovoril. »Slon ga je izbruhnil,« je povedal sam. Ljudje so se krohotali na vse pre-tege, jaz sem si pa mislil, da pavliha presneto slabo zgodbe zna, kajti Jona vendar ni izbruhnil slon, temveč riba. Sploh se pa nisem zmenil za neslan do-vtip, ker je bilo dovolj zabave. Čudovito lep je bil mali konjiček in zona me je spreletavala, ko so ga jezdarile mlade deklice in med ježo skakale skozi obroče. Kako nevošljiv sem bil malim dečkom, ki so sc smeli prekucavati in skazovati zbranemu občinstvu svoje mlade umetnosti! Zdiho-val sem, ker ni moj oče telovadec v kakem cirkusu. Hišo naj bi prodal in šel, pa kaj se hoče, ko mu manjka časti-željnosti in slavohlepja. Ko bom velik, si bom sam izbral svoj poklic. Med predstavo sem premišljeval in pretehtal natančno vse okoliščine ter sklenil, da grem k cirkusu v službo. Nič več mi ne bo treba hoditi v šolo, nikoli več ne bom ozmerjan in meščani se mi ne bodo mogli posmehovati. Ko se je popoldanska predstava končala, sem šel Suzi obiskat, ker sem upal, da me povabi na večerjo. Ni se mi izpolnilo upanje. Rekel sem doktorju, da bi šel rad še k večerni predstavi, če bi imel le 50 krajcarjev, a Suzi mi je segla v besedo: »Ne, enkrat je zadosti zate in vrhutega zvečer potem prepozno prideš domov.« Ostal sem v hotelu, dokler nista odšla in Suzi mi je pri odhodu še naročala: »Jurček, pojdi naravnost, domov in bodi priden, da ne bo mama v skrbeh!« Imel sem dovolj časa. Moj načrt jc bil gotov. Z raznimi dečki smo sc icrrali približno do devetih, potem sem so pa splazil k vozovom, ki so bili last cir kusa, splezal na prvega, se zavil v odejo, ki sem jo našel na vozu ter se vlegel. Vedel sem, da bodo ob dveh ponoči odrinili; slišal sem, da so se o tem menili. Moja namera je zahtevala, da me nehote vzamejo s seboj in ko me drugi dan najdejo, sem jim hotel reči, da sem sirota brez staršev in da se hočem posvetiti njihovem poklicu. Prepričan sem bil, da me potem sprejmejo in v duhu sem že bral lepake z napisi: »Nastopil bo tudi mali Jurček, prečudni otrok, ki prekaša vse doslej znane telovadce.« Trudil sem se sicer, da bi ne bil zadremal, a polagoma me je spanec premagal in ko sem se zbudil, se je voz že premikal. Ko sem zazrl svitle zvezdice nad seboj, se mi je stožilo po domu, vendar sem sc pa hitro premagal in ležal mirno, ker sem se bal, da bi me prezgodaj ne iztaknili in poslali domov. Zaspati nisem mogel več; voz se jc tresel in voznik je kričal kot grešna duša, če ga konji niso ubrali, Počasi se je jelo daniti in raz1 U sem že plotove in drevje ob ccstj i(o sem se hotel nekoliko pretegniti in iztegniti odrevencle noge, je nekaj poleg mene s(rašno zatulilo. Strahu mi je srce obstalo in nisem upal dihati kaj šele premakniti se. Noge so me strašno šče-rnclc. Slednjič sem se toliko opogumil, da sem nekoliko zasuknil glavo in — o groza, komaj par korakov od sebe sem zagledal leva. Nahajal sem se v njegovi kletki. Smrček je imel naslonjen na prednje šape in rumenkaste oči so se mu zabliskale ter se raztegnile, kadar me je pogledal. Prisežem ti, dnevnik moj, da nikdar ne bom pozabil in naj dosežem v starosti Metuzalema, tega strašnega tulenja! Besede ne morejo izraziti, kaj vse sem čutil. Vedno bolj se je danilo in ležala sva skupaj jaz mali Jurček in lev, ki mi je pomeži-kaval kakor bi se hotel šaliti z menoj. Nisem ga mogel gledati. Če sem se le nekoliko premaknil, je zatulil in bil sem že napol mrtev samega strahu. Najmanj desetkrat sem premolil vse molitvice, kar sem jih znal. Mislil sem na mamo, Lili in Beti ter kako hudobno je bilo, da sem ušel, toda lev me je gledal, kakor bi mi hotel zaklicati: »Prepozno! Poprej bi bil moral misliti na to, Jurček moj mali; le čakaj, da pride čas zajtrka. Dvakrat bom ugriznil in ne bo te več « Strašno je bilo! Čas je mineval grozno počasi. Zdanilo se je popolnoma. Lev si je pričel lizati žrelo in prevzetno mahati z repom. Omedlel sem. Ko sem se zopet zavedel, ležal sem na trati in polno liudi ie stalo krog mene, ker se jc cel sprevod ustavil Nekdo mi je z mrzlo vodo močil čelo, Živahna sknpJflna zadruge ljubljanskih nostilnlčarlev. Ljubljana, 31. marca 1910. Zbori in shodi ljubljanske gostilničarske zadruge so vedno precej živahni. Zadrugarji se zelo zanimajo za zadrugo. Letošnja glavna skupščina je bila nekoliko živahnejša kakor druga lota, dasi udeležba na njej ni bila kdo-sigavedi kako velika in se je zato občni zbor pričel eno uro pozneje kakor je bilo napovedano. Načelnik Tosti uvodoma graja mlačnost zadružnikov, ker so se tako počasi skupaj zbrali. Po zgledu naše zadruge delajo gostilničarske zadruge tudi po veliko večjih mestih kakor Ljubljana. Poslovno poročilo prečita Pintar: Vpeljal se je po gostilnah delavski red. Sodelovala je zadruga pri prvem kuharskem in servir-nem tečaju, ki ga je priredila »Deželna zveza za tujski promet«. Največji uspeh zadruge je gostilničarsko kuharski in servirni tečaj, ki ga je zadruga priredila sama in bila v tem oziru, če izvzamemo Dunaj, prva v Avstriji. Zanj je dobila zadruga podpore od ministrstva za javna dela 1350, od kranjskega deželnega odbora 800, od ljubljanske občine 500, od trgovske zbornice 600 K. Gojenke same so prispevale 1200 kron. Poučevali so Fiala, Jozel, Reisenaver, dr. Krisper, dr. Rus in Kenda. Zahvala in priznanje se izreče Kendi, ki je brezplačno potoval na Dunaj, da je posredoval in v ta namen mnogo žrtvoval. Uspeh je dosegla zadruga s svojo prošnjo, da ne dobe rodbinski člani državnih uslužbencev, ki imajo na leto 2400 kron, gostilničarskih koncesij. Posredovalnica je posredovala v 500 slučajih. Članov je štela zadruga koncem lanskega leta 245. Računski zaklja&ek izkazuje dohodkov 3317 K 60 vin., stroškov 2438 kron. Čisto premoženje znaša 2164 K 86 vin. Med drugim se je izdalo za tožbene stroške 140, za potne 120 kron, nagrade pa 722 kron. Dachs želi pojasnila, koliko so znašali tožbeni stroški, pojasni se mu, da 140 kron. Predovič hoče več jasnosti, v kakšnih stvareh se je izdal ta denar. Tosti: Ko je umrl Friderik Lambrecht, je dobila Kastnerjeva koncesijo po vladi in ministrstvu. Pri dunajski gostil-ničarski zvezi so mi svetovali, naj se v tej zadevi obrnem na strokovnjaka dunajskega odvetnika dr. Goldbergerja. Ta je pregledal vse akte in nam odsvetoval drago tožbo pri upravnem sodišču. Medklic: »Saj je dosti slovenskih zastopnikov v Ljubljani.« Predovič: »Zadruga ni imela prav, iskala je dlake v jajcu. V prihodnje naj bi se delalo sporazumno z magistratom, ki tako skrbno vse pretehta. (Medklic: »Saj ne delajo s svojim denarjem, z našim je lahko delati!«) Tosti: »Odbor je sklenil, da se napravi pritožba.« S silo so je hotel denar skozi okno metati. Predovič: »Vidim, ravno s silo se je hotel denar skozi okno metati.« Maček obžaluje Predoviča. Medklic: »Pa vi plačajte, če imate toliko denarja.« Kje je naložena gotovina. Kavčič vpraša, kje da ima zadruga naložen svoj denar. Tosti: »V »Trgov-sko-obrtni banki«. Kenda želi več jas- Sklonil sem se in vprašal: »Ali me ni požrl?« »Le prav malo je manjkalo,« je odgovoril voznik. »Kako, za božjo voljo vendar si pa prišel v Ciceronovo kletko?« Povedal sem mu, da sem zlezel v voz, ker sem se hotel pridružiti cirkusu. Vsi ti surovi ljudje so se pričeli smejati in mi rekli, da naj grem domov k materi. »Srečnega se smeš šteti, ker se ti ni nič zgodilo,« mi je rekel voznik in me zopet vprašal, kako sem mogel zlesti v kletko, ki je bila zaprta. Povedal sem mu, da sem odprl neka vratica, katera sem za seboj zopet priprl ter se potem mirno vlegel. Pripovedoval mi je nato, da se je čudil nenavadnemu rjovenju in kako zelo se je ustrašil, ko me je zagledal v kletki. Kakor hitro je mogel, me je potegnil iz nje. Z voznikom sem se peljal do bližnjega mesta in od tam šel domov, ker nisem bil več vnet za cirkus. Domov sem prišel pozno popoldne. Vsi so se me razveselili kot izgubljenega sina. Jedel sem same dobre stvari in teknilo mi je izvrstno. Ni bolj prijetne hiše kot naša in nič več mi ni Žal, da papa ni telovadec v cirkusu. Povsod dobro, doma pa najbolje. nosti, nakar pojasni Tosti, da je bil denar večinoma doma, ker se rabi. Kenda: »Denar ne sme biti doma. Naložen mora biti plodonosno. Na obrestih se je izgubilo 60 kron. Doma je denar zato, da ga načelnik lahko porabi v zasebna podjetja kakor n. pr. v tovarno sodovice.« Maček: »Dosti žalostno je za vas, da Vi kot odbornik kritikujete. Vi morate čmolčati in nimate nič tu govoriti, ker ste odbornik.« (Velik nemir in šum. Pritrjevanje.) Kenda: »Stvar revizorjev je, da nadzorujejo denarno poslovanje. Do 60 kron smo izgubili.« Maček: »Ali so vprašali, kako je denar naložen.« Tosti: »Noben-krat.« Maček: »Tako, kar se je izgubilo na obrestih, naj povrne načelnik enkrat, drugi odborniki pa po dvakrat.« (Veselost.) PoroSilo nadzornikov. Alojzij Pogačnik izjavi, da se je pri reviziji našlo vse v redu. (»Uho«-klici. Nemir.) Leon Pogačnik pristavi: »Falilo je v blagajni 380 kron.« Tosti: »To je laž!« Leon: »Po Tostijevi izjavi je bil posojen denar »Zadrugi sodovice«.« A.Pogačnik: »Rekli smo, da pridemo drugi dan zopet pogledat. Sicer je pa založil, kar je manjkalo g. Krisch brez vsakega podpisa.« Krisch: »Jaz sem samo zato založil, ker vem, da če imam dve kasi, lahko vzamem iz te, pa drugi posodim. Založil sem 349 kron in sicer zato, da mi ni bilo treba še drugi dan gledat hodit.« (Splošna veselost.) Maček: »To vendar ni nič hudega, če je posodil sodovični zadrugi, saj zadruga ne plača sodovični zadrugi vinarja za vporabo telefona. Jaz nisem poseben prijatelj Tostijev, ampak zaslug za gostilničarsko zadružništvo mu kot pravičen mož ne morem odrekati« Predlaga konec debate. Krapež: »To so neupravičeni napadi.« Predovič: »No, toraj Tosti ni ničesar storil, da bi bilo njemu v korist. Računi so bili v redu, ker če je Krisch posodil, je to ravno tako, kakor da bi bil Tosti sam segel v žep, pa pomolil denar Zadruga nima ficka škode.« Dachs: A. in L. Pogačnik sta poročala, da je bilo vse v redu, samo denarja ni bilo. Če bo obrtna oblast to izvedela, bo že vmes posegla.« Za konec debate nihče ne glasuje. Debate se še udeleže: Kenda, Maček, Tosti, Leon in Predovič, ki pravi: »Kar je bilo, je bilo. Maček ima prav, odborniki so zato, da tudi povejo načelniku, kar ni prav. Naj se že zaključi debata.«Dachs: »Želel bi, naj bi povedal svoje mnenje zastopnik obrtne oblasti.« Manipulacije, ki niso bile pravilne. Magistratni svetnik Sešek izjavi: »Tukaj nimam odločevati, marveč vzeti samo ad notam in poročati magistratu. A ker sem poznan, hočem izjaviti svoje mnenje. To, kakor se pripoveduje, da se je vzel denar iz blagajne in dal na posodo pridobninski zadrugi, je bila napaka. To se ne sme storiti. Največjo napako je pa storil odbor, ker ni ločil blagajništva od načelništva. Voliti se mora poseben blagajnik. Nadzorstvo vršiti enkrat ali dvakrat na leto ne zadostuje. Nadzorovati bi se moralo vsaj vsako četrtletje. Te manipulacije niso bile pravilne. Izvoliti se mora poseben blagajnik.« — Po izjavi svetnika Seška se računski zaključek odobri. Premenjena pravila. V imenu odbora predlaga Pintar, naj se § 14. pravil tako izpremeni, da bi znašala sprejemnina v zadrugo tako za lastnike kakor za najemnike koncesij po 100 kron. Predovič: »To je vendar prehud davek. Prosim, če ima morebiti koncesijo samo dva meseca.« Tosti: »Saj ima koncesijo celo življenje. Če jo ne izvršuje, jo dd lahko v najem.« Bončar: »Kakor vse kaže, bo znašala čez pet let vstopnina 1000 kron. Zni-žajmo rajši vstopnino nri najemnikih na 50 kron.« Soglasno se sprejme Bon-Čarjev predlog. Volitev zadružnega načelnika. Na vsporedu je volitev zadružnega načelnika, ker je Tosti izjavil, da odstopi, dasi še ni potekla njegova triletna funkcijska doba. Maček: »Vsi veste, da jaz nisem tak velik prijatelj Tostijev. A to pa le moram priznati resnici na ljubo, da je Tosti posvetil vse moči zadrugi in je mož na svojem mestu.« (Medklic: »To ni res!«) Maček nadaljuje: »Izreče naj se Tostiju za njegovo uspešno delovanje največja zahvala. Prosim Te, Tosti, da vzameš besedo nazaj in da ostaneš naprej načelnik.« (Pritrjevanje. Velik nemir in šum.) Dachs: »Ker je že tako, naj pa bo. Pred dvema letoma sva bila z Mačkom tukajle zoper Tostega. Čudim se, kako da sta zdaj taka prijatelja. Končno pa je čas, da dobimo mlajšega, modernega predsednika. Tosti je že ratal star in je štirikratni predsednik.« Maček: »Dachs jc imel deloma prav, ker me je obdelal. Kenda je takrat nama najbolj nasprotoval, danes bi pa Dachs rad imel, da bi bil Kenda načelnik in se je njemu pridružil. Vidite, gospodje, takole je, Kenda bi tudi rad nekaj zaslužil, ker v6, da se pri tem koritu nekaj zasluži. Vse, kar imamo, vidite, je napravil Tosti, saj veste, kako je bilo prej. Zdaj, ko je že vse Tosti prioravil, je lahko gospodariti.« Dachs: »Oni so se meni pridružili, ne jaz njim.« Krapež: »Sej je prav, da gredo enkrat liberalci in klerikalci skup.« (Veselost.) Medtem se zbirajo zadružniki za stolmi in se medsebojno živahno razgovarjajo. S poročevalskega mesta smo imeli vtis, da se je v gruči agitiralo; začujejo se iz gruče klici: »Listki! Listki!« Pintar šteje člane. Svetnik Sešek pravi, saj se je že sklenilo, da se voli vzklikoma, stopi z odra in vpliva na to, da zboro-valci zavzamejo sedeže, da bo mogoče konštatirati razmerje glasov. Počasi se poleže nervoznost, razburjenje se ne more reči, ker so sicer zadružniki živahno govorili med seboj, a o kakem viharju ali še o celo večjem nemiru ni bilo govora. Ko zasedejo zborovalci svoje sedeže, govori zopet Predovič, ki pravi med drugim: »Gospodje, poglejte, saj nam Tosti ni nič zapravil. Nobeden ni toliko storil, kolikor je Tosti storil. Ker že toliko časa to stvar vodi, je prav, da mu damo še naprej to zaupanje. Res je, da ni pravilno postopal, a v celi Ljubljani ni nobenega človeka, da bi nobene pregrehe ne napravil. Nič ne rečem proti Kendi. Naj gospod Kenda še nekoliko počaka, saj je še mlad, potem bo že prišel še gospod Kenda na tisti sedež, na katerem je danes Tosti.« (Veselost in nemir.) Kenda: »Konstatiram, da je odstopil Tosti sam pri seji. Kaj ga je do tega dovedlo, vd morebiti tudi gosp. Maček.« Takrat pri seji Kenda niti navzoč ni bil. Za svojo osebo izjavlja, da še ni nič sprejel. Le od glasovanja je odvisno, če postane načelnik. Kar se pa tiče jasli, naglaša, da je v poslovnem poročilu zahvala njemu, ker je brezplačno deloval za zadrugo. Reklo se je, da hočem h koritu, vsa pota za zadrugo sem pa storil na svoje stroške.« Dachs: »Večini odbora je popolnoma nemogoče delati s Tosti-jem.« Dachs je stavil predlog, naj bo izvoljen za načelnika Kenda Mač?k in Predovič sta pa predlagala Tostija. Pri volitvi je dal Tosti kot prvo na glasovanje svojo kandidaturo. Navzočih je .-bilo 54 zadružnikov, Tosti je dobil 28, Kenda 19 glasov. Dachs: »Ni bilo pravilno.« Svetnik Sešek: »Volitev je s tem pri kraju, če mislite, da ni bilo pravilno, se lahko pritožite.« Pri volitvi predsednikovega namestnika izjavi dosedanji predsednikov namestnik Krapež. da nikakor ne sprejme več podpredsedniškega mesta. Izvoljen je bil nato za namestnika Ivan Stritar. Manjšina odhaja. Kencla izjavi, da odstopi kot odbornik, za njim to zakliče več odbornikov. Kenda zapusti dvorano, njegovi pristaši odhajajo ž njim, tudi drugi člani zapuščajo dvorano. Magistratni svetnik Sešek: »Blagajnik se mora izvoliti.« Na Predovičev predlog se izvoli Josip Pollak, za odbornika pa na predlog Bon-čarjev Franc Kavčič, za namestnika Filip Jakob in Anton Bončar, v nadzorni odbor pomočniške blagajne Kavčič Franc. (Medklic: »Se dobr zastop na bukve.«) Za delegate »Zvezinemu« občnemu zboru se izvolijo na Tostijev predlog: Tosti, Stritar, Kavčič, Lam-pert, Pollak, Kenda, Kržišnik, Plankar, Petsche, Filip Jakob, Bončar, Škulj. Klic: »Kaj pa s tistimi, ki so odstopili.« Magistratni svetnik Sešek: »Odpoved mora biti pismena!« Nagrada načelniku. V odsotnosti Tostijevi se dovoli za-druženemu načelniku nagrada 400 K na predlog Mačkov. Predovič želi, naj se zadruga v vsaki zadevi strinja z magistratom. Predovič: »Načelniku in odboru bi jako toplo priporočal, da naj bi se od zdaj naprej v vsaki zadevi strinjal z mestnim magistratom. Če dovoli ali odkloni magistrat kako koncesijo, tako obrača vse do zadnjega lasu in že prav naredi. To ni pravilno. Če je dozdaj, bo tudi naprej mestni magistrat z ozirom na podelitev koncesij dobro gospodaril.« Tosti: »Proti pomnožitvi koncesij je zadruga vedno nastopala. V prvi vrsti je odbor nastopal proti vsaki pomnožitvi koncesij. Sploh je pa tu križ: Če rečemo da, ni prav, če rečemo ne, jih pa imamo zopet na glavi.« Predovič: »Želim in toplo priporočam, naj bi se zadruga vsaj z magistratom strinjala.« Proti posredovalnici. Maček predlaga, naj bi se opustila posredovalnica za službe, ž njim se strinja tudi Krisch. Magistratni svetnik Sešek izjavi, da to po postavi ne gre, ker je Mačkov predlog v protislovju s postavo. Medtem so zborovalci odhajali, Tosti zaključi skupščino, ko še naznani, da jo je brzojavno pozdravil zadružni inštruktor dr. Bloudig. Ko so odhajali zadružniki gostilničarji, so po stari čestitljivi navadi ljubljanskih gostilničarjev zbijali dobre in slabe šale. Eden je rekel: »Ves hrup je bil zato, ker bi bili vsi radi načelniki,« bučen smeh je pa spremljal opazko, napravljeno po zborovanju: »Danes je pohrustal maček jazbeca«. XXX O zborovanju poročamo strogo nepristransko, tako kakor se je vršilo. Naš list se v osebnosti med zadružniki gostilničarske zadruge ni vtikal in se ne vtika, kakor tudi ne naša stranka. Pač pa obsojamo tisto perfidno obrekovanje, ki se je širilo proti Tostemu, češ, da je bil podkupljen, kajti vemo, da je bila govorica popolnoma iz trte izvita. Velikanski vihar v Gorici. 31. marca 1910. Danes divja po Gorici velikanski vihar. Po hribih, celo v najbližji okolici mesta, mete in sneži. V Bohinju je že zjutraj zapadel globok sneg. Tudi po Gorici vihar cel dan nanaša sneg. Divja burja je divjala celo dopoldne. Višek pa je vihar dosegel opoldne. Takega viharja v Gorici še ni bilo. Po parkih in drevoredih lomi drevje. V ljudskem vrtu je podrlo en borovec, v Co-roninijevem parku eno drevo. Na državni postaji je popoldne preobračal ljudi, vozove, odnesel blizu državne po-staje s hiš dvoje streh in podrl dva dimnika v kurilnici na državnem ko-lodvoru. S hiš v mestu meče opeko, da je nevarno hoditi po ulicah. Kdor nima privezanega klobuka, ga odnese visoko nad strehami. V hiši, kjer je S. K. S. Z., je opoldne vihar podrl in dvakrat prelomil na vrtu rastočo debelo smreko, ki je padla z glasnim truščem na tla. Vrh smreke pa je vihar odnesel več metrov proč na streho. Zvečer ob šestih je vihar ustavil električni tramvaj proti državni postaji. Vihar traja sedaj ob 9. uri zvečer še dalje. Na ulici ni nič ljudi. Zanimiva biografija Slovenca v Trsta. 30. t. m. se je vršila pred tržaško sodno razpravo zoper uradnika filiale Avstrijskega kreditnega zavoda, Lupe-tina in nekega Gertscherja, ki je po rodu Slovenec — G r č a r. Šlo se je za goljufijo, oziroma poneverjenje 6000 K. Gertscher, reete Grčar je zelo zanimiva osebnost. Mož je nekoliko ekscen-tričen, »mističen idealist«, in zato so ga dali v preiskavo sodnemu izvedencu dr. Xydiasu, ki je psihijater. Izvede, nec je sicer dognal, da Gertscher ni umobolen, ima pa fantastične ideje, ki so pa opravičljive, ker ima mož jako interesantno preteklost: Stari oče Gr-čarjev je bil podčastnik dvorne garde v Milanu, ki je takrat bil v avstrijskih rokah, stara mati Grčarjeva pa je bila — neznanka, izredno lepa dama. Otrok je bilo iz tega zakona zelo veliko in vsi so bili krščeni pri krstilniku, koder so krščevali tudi nadvojvode. Botor Gr-čarjevega očeta je bil sam nadvojvoda Rainer. Stari oče je bil ob revoluciji zaklan z devetimi udarci z bodežem, pa je, žrtvujoč lastno življenje, rešil dvor laških revolucijonarjev. Ena teta ob-toženčeva je bila ljubimka kralja Viktorja Emanuela v Rimu, neka druga teta pa je dobivala letno penzijo od nadvojvode Maksimiljana, in ko je izgubila vid, je šla v samostan v Monte Varese, koder je postala prednica. Ob-toženčeva mati je imela 11 let v reji nezakonskega sina nekega maršala. Mnogo članov Grčarjeve rodbine je umrlo za dušnimi boleznimi, med njimi stara mati in teta v Rimu. Grčarjev oče je bil višji komisar neke policije na meji in je pred dvemi leti umrl vsled srčne napake, potem ko so ga zaradi »anarhističnih in mistično-idealnih nazorov« upokojili. — Ni čuda, da je tudi sin nekoliko eksaltiran, zlasti, ker je imel zelo mehkobno vzgojo od fine matere. Zanimiv roman! Veliki viharji ob Milil Iz Trsta se poroča: Po zelo milem vremenu je začela včeraj zjutraj razsajati v Trstu in okolici huda bora, ka-koršne že dolgo časa ne pomnijo ljudje. Temperatura je močno padla ter nale-tava od časa do časa suh, droben sneg. Včeraj zjutraj je znašala v>v~ina bore 70 do 80 km ter se je popoldne zvečala na 96 km na uro. NajhujSa brzina je dosegla 1X4 km. Morje je zelo viharno. Mnogo parnikov je bilo v nevarnosti, da jih odtrga ter so morali znatno pomnožiti vrvi. Pri več parnikih so se potrgale vrvi ter so mogli le z največjo težavo zasidrati ladje. Promet s par-niki je skoro popolnoma prekinjen. V novi Franc Jožefovi luki je bora odtrgala od električne centrale streho, kakor tudi od nekaterih dimgih lop. Ognjegasci izvršujejo rešilna dela. Bora je zagnala mnogo ljudi ob tla ter jih ranila. — Okoli 4. ure popoldne se je ponesrečil zaradi hude bore iz Trsta odišli vlak lokalne ozkotirne železnice Trst-Poreč, 150 metrov oddaljen od postaje Milje. Lokomotiva je skočila s tira s prvima dvema kolesoma, ostali vozovi so se deloma prevrnili, deloma pa so skočili samo iz tira. Vlak je imel 7 vagonov in okoli 180 potnikov. Kakor se poroča, so se ubile 3 osebe, 6 jih je težko, večina pa lahko ranjenih. Iz Trsta je odšel poseben rešilni vlak takoj, ko se je telegrafiralo iz Milj o nesreči. Poleg tega so se zdravniki in rešilno osobje peljali tudi z avtomobili na kraj nesreče, ki je oddaljen od Trsta kakih 15 km. Tudi ces. namestnik princ Hohenlohe in policijski ravnatelj pl. Manussi sta se odpeljala v Milje. Toliko je znano doslej o tej nesreči. — Kamniti steber na katerega je bil v pristanišču privezan Lloydov parnik »Baron Call«, se je vsled hude bore prelomil. Parnik je vihar zagnal na morje, ker pa je imel pripravljeno paro, so ga mogli krmariti. — Tudi iz Reke se poroča o močni bori. Po gorah je zapadlo veliko snega, Podrobnejl podatki o Železniški nesreči pri Miljah. — Mrtvi in ranjeni. Osebe, ki so bile pri železniški nesreči na ozkotirnici Trst—Poreč pri Miljah, kjer je burja vlak preobrnila, ubiti, so dr. Slmčič, sodnik ▼ Kopru, neki Sever, aradnlk pri »Ragusea« v Trstu in nek še neidentificiran trgovec iz Buj v Istri. Med težko ranjenimi so stražnik Zornada in g. Valentlč, av-skultant ubitega sodnika dr. Simčiča iz Kopra. Vlak na tej progi je burja že večkrat prevrnila. Med mrtvimi je bilo mogoče identificirati sodnika Simčiča iz Kopra. Nesrečnež je imel včeraj uradni dan v Dolini in je vstopil ob 3. uri 36 min. na Monte Castiglione. Četrt ure pozneje pa je bil mrlič! Sodnik Simčič je Slovenec, rodom z Goriškega. Težko ranjen na glavi je redar Dornoto, ki se je vozil na dopust. Lep dopust tudi to! Tega in dve težko ranjeni ženski so spravili v Koper, 15 ranjenih, med temi 5 težko, je ostalo v Miljah. Enega ranjenca so »pravili v Trst. To je Ivan Kolenc, pevec, star 33 let. Dobil je razne poškodbe Sn leži v bolnišnici. — Uradni komunike o nesreči se glasi sledeče: Današnji vlak lokalne železnice Trst-Poreč, obstoječ iz šest, s 180 potniki zasedenimi vozovi, je pograbil pri postajališču Milje izredno močan sunek burje in ga prevrgel. Pri tem so bili trije potniki ubiti, trije težko in dvanajst lahko ranjenih. Uvedena jo bila takoj pomožna akcija. Dva pomožna vlaka, od teh eden iz Trsta, drugi iz Kopra, so odšli takoj na mesto nesreče. Ranjenci so bili spravljeni kljub slabemu vremenu hitro na varno in odpremljeni v Gorico. Na mesto nesreče so došli hitro c. kr. namestnik princ Hohenlohe, c. kr. policijski ravnatelj dvorni svetnik Manussi in vodilni funkcijonarji c. kr. državnih železnic. Celo rešilno akcijo je vodil podravnatelj drž. železnic vladni svetnik dr. Aufedniček. Na delni črti Trst—Koper ostane promet do nadaljnega ustavljen. Burja v Trstu. Trst. Burja je v Trstu hudo divjala. Pri svetem Andreju je odnesla 60 kvadratnih metrov od strehe carinskega urada, 150 kvadratnih metrov pa od strehe električne centrale. Veliko drevja je polomljenega. Preobrnila in deloma zelo težko je ranila burja 23 oseb, kolikor je dozdaj znano; mnogo od teh je v bolnišnici. Vihar na morju. Iz Pulja poročajo: Tu se je vsled viharja na morju potopil nek pomorščak c. kr. ladje »Lacroma«. Dnevne novice. + Liberalna ozkogledost. Prismuknjeni »Narodni Dnevnik« te dni zopet napada dr. Šusteršiča, češ, »kako je s svojo opozicijo zoper viado zavozil« in »prinesel Slovanom lc neuspehe«, nemški listi pa pravkar povdarjajo, v kako obupnem položaju je pravkar vlada in »Tagespost«, komentirajoč dr. Suster-šičev govor v Mariboru, piše: »Slabot-nost, ministrstva Bienerth je moč »Slovanske Unije«, in ta zna položaj zase izborno izrabljati.« Vlada nc ve, kaj in kam, slovenski liberalci pa napadajo tiste, ki sc dosledno in uspešno zoper nemško vlado borijo in so jo spravili v tako zagato. Seveda je liberalna zagata zelo lahko umljiva. Na razpust zbornice sicer ni izlepa misliti, liberalci pa se ga le boje, zakaj nove volitve bi pomenile zanje strašno katastrofo. Zato pa bi radi, da Slovani odnehajo. To so tisti »možje, trdi, neizprosni in jekleni ...« -f Seja širšega odbora goriške S. K. S. Z. se je vršila 31. marca ob precejšnjem številu zastopnikov zunanjih društev. Navzlic skrajno neugodnemu vremenu je bilo 15 zunanjih zastopnikov. Govorilo se je o odsekih v naših društvih. Opozarjamo posebno društva v gorah, da se tozadevno obrnejo na »Zvezo« za pojasnila. — Sklenili so, kako naj se uredi naše narodno obram-beno delo potom izobraževalne organizacije. Da ne bo več istočasnih prireditev v bližnjih krajih, se je sklenilo, naj vsa pridružena društva takoj spo-roče »Zvezi« svojo namero glede kake prireditve. Želeti je, da bi v letošnjem poletju priredila društva po posameznih okrajih vcselice v večjem obsegu namesto preštevilnih manjših domačih. -f Mladeniški tečaj v Kranju namenjen za ves veliki kranjski okraj, se je zavoljo igre, ki jo ondi uprizorijo, moral preložiti. 4- Telovadba na srednjih šolah. Deželni šolski svet se je izrekel za splošno obligatorno vpeljavo telovadbe na srednjih šolah na Kranjskem s pogojem, da se vrše vaje kolikor mogoče na prostem v zvezi z igrami in v manjših oddelkih. Obligatorna telovadba naj bi se vpeljala sukcesivno od prve šole dalje. + Ljudsko šolstvo. Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta: Imenovana je Marija Tomšič za Novi Kot; na Muljavi se ustanovi enorazrednica, eno-razrednica na Lipoglavu, dvorazredni-ca v Št. Gotardu. -f- Imenovanje. Za sekcijskega šefa ln generalnega ravnatelja zemljiško-davčnega katastra je imenovan ministrski svetnik v finančnem ministrstvu g. dr. Vladimir Globočnik. + Hrvaško tehniko nameravajo zgraditi in otvoriti v Zagrebu, in sicer že leta 1910/11. Za stvar se posebno zanima novi ban pl. Tomašič. — »Kmečka zveza« za komenskl okraj je imela svoj občni zbor na velikonočni ponedeljek v Komnu. Udeležilo se ga je okrog 150 mož iz celega okraja. Predsedoval je g. Vinko Metli-kovec iz Volčjegagrada. Poslanec dr. Stepančič je upravičil svojo odsotnost. Govoril je poslanec g. Zlobec ter veleč, g. dekan Valentinčič. Zborovalci so postavili za kandidata za dopolnilne de-želnozborske volitve g. B a b i č a iz Ro-dika v sežanskem okraju. lj Konferenca za dekanijo ljubljanske okolice bo v sredo 6. aprila zjutraj ob 10. uri v Preski. — Žalosten nasledek predpustne veselice. V Rozmanovi gostilni na Koroški Beli se je dne 16. januarja t. 1. vršila predpustna veselica, kamor je tudi prišel delavec Janez Rebernik. Ker je ta vsled preobile zavžite pijače nekaj sitnaril, so ga navzoči fantje izti-rali v vežo in ga nekoliko obrcali. Končno je pa le na prigovor pametnejših odšel proti domu v Javornik. Kar opazi, da nekdo za njim teče, bil je fant Alojzij Tušar, videl je tudi, da je ta dvignil roko, da bi ga z neko rečjo udaril. V istem hipu je pa Rebernik s tako silo zamahnil z odprtim nožem nazaj, da je ojstrina predrla desno sence in ranila možgane, vsled česar je Tušar po preteku 19. dni vsled gnojenja možganov umrl. Sodišče ga je zaradi prekoračenja silobrana na 6 tednov ostrega zapora obsodilo. — Iz Logatca. Prejšnji teden so vozili mladi ljudje precej glasno na večer proti našemu kolodvoru. Srečajo duhovna, a ker ga v mraku dovolj ne spoznajo, posveti eden z električno svetil-nico iz voza. Ko žarki razsvitle po cesti mimo idočo osebo duhovnika, tedaj se razlega iz voza krohot, nekaj znanih zabavljic, potem pa ostudna pesem, kakršne še nismo slišali. Ljudje so se vpraševali, kdo je na vozu. Voznika so poznali, da je iz Idrije, potem tudi spoznali, da se dijaki idrijske realke vozijo na počitnice. Če bodo tudi v rojstnem kraju kazali tako oliko, jih gotovo starši ali sorodniki ne bodo veseli, pa naj bodo še tako radikalni naprednjaki ali socialni demokrati. Saj olika se ne kaže v grdih besedah in ostudnem pso-vanju osebe, ki je toliko študirala, kakor realec nikoli ne bode, osebe, ki mu ni nikoli nič žalega storila, pač pa mu bila velikokrat na uslugo. — Mi bi tega ne omenili, ker verno, da mlad človok velikokrat ne v6 kaj počenja, tudi jo razvnet kipečega veselja, ko se vozi na velikonočne počitnice k svojim, zato smo celi teden o tem molčali. Ta torek so se pa zopet vračale v idrijsko mesto razne osebe. Pred sodnijo vidijo duhovnika, ki ga je službena zadeva klicala k našim uradom, in glej, take surove opazke sc slišijo raz voza, da so se ljudje povpraševali, kdo pa so ti. In zopet je bil odgovor: voznik je iz Idrije, torej gotovo stalne prebivalce in nekatere že bolj priletne od ondot vozi. Mi smo na kmetih, a vendar znamo več olike, kot taka jara gospoda iz mesta. Mi pustimo vsakemu svoje prepričanje in vsaki stan spoštujemo. Tu se pa zadirajo ob osebe, ki jih niso najbrž še nikoli videli, le eno vedo na njih, da so katoliški duhovniki, in zadosti je povoda, da glasno ponavljajo one psovke, ki so si jih nabrali iz naših umazanih listov. S tem menijo, da kažejo svojo izobrazbo in razširjajo prosveto med slovenskim ljudstvom. Gorje našemu narodu, ako se bode taka surovost kazala kot omika in napredek! — Iz Adlešič, 28. marca. Naj pripomnim k Vašemu poročilu v sobotnem »Slovencu« pod naslovom: »Pogumen slovenski policaj v Ameriki«, da je Jožef Ivec iz naše župnije, in sicer iz Tribuč hiš. št. 55. Star je 40 let. Ra-zun njega sta v Ameriki še druga dva brata Matija in Ivan in sestra Ana. Mati Kata, stara 62 let, pa še živi v Tribučah pri omoženi hčeri. — Pred nekaj leti pa je poročal »Ameriški Slovenec«, da je zalotil Ivec nekega zloglasnega vlomilca, s katerim se je tudi hudo boril, in je prinesel ob tej priliki tudi njegovo sliko. — O kolonizaciji v državi Sao Paulo v Braziliji se piše »Družbi sv. Rafaela« sledeče: Cena posameznih posestev varira nied 100 in 120 milreis-ov za hektar. Čelo posestvo, katerega cena je sploh odvisna od kvalitete lesa in od večje ali manjše oddaljenosti od železniške proge, stane 2500 do 3000 milreisov. 1 milreis je 2 K 65 vin. našega denarja, torej je vredno posestvo od 6625 do 7900 kron. V Jorge Tibirica stane posestvo od 25 ha 1200 do 1500 milreisov in v Coude do Pinhal posestvo v velikosti I2V2 ha 250 milreisov. — Plačati se mora od novo došlih kolonistov prvi obrok, to je eno desetino vrednosti zemlje v gotovini pri prejemu posestva, drugi obrok po končani tretji žetvi ali v četrtem letu, tretji obrok v petem letu, četrti obrok v šestem letu itd. do desetega obroka, katerega plačilo sledi v 12. letu od dne koncesije. — V tej državi morejo računati na uspeh le mali kolonisti, mlajši sinovi kmetskega stanu, ki so že od mladih nog vajeni na težko delo, imajo na razpolago nekaj lastnega premoženja in ki se zamorejo tamošnjim kli-matičnim razmeram privaditi. Z denarjem se lahko naseli v bližini glavnih prometnih prog ali trgov, vendar morajo v enem kraju dalje časa bivati, da prouče zemljo, kjer se hočejo naseliti, kajti mnogokrat se je dogodilo, da so morali kolonisti po večletnem delu na posestvu, pridobljenem s pridnostjo in težavo, isto vsled premalega dobička zapustiti. Za novo došlega kolonista je radi tega priporočljivo sprejeti s posredovanjem »Agencie Official de C.olo-nisacao e Trabalho« službo pri kaki plantaži za kavo in si šele čez nekoliko časa, ko si je tamošnji jezik in običaje, kakor tudi obdelovanje ondotne zemljo prisvojil, nabavi svojo kolonijo. Kolonist v Sao Paulo si razmeroma lahko pomore do denarja, katera okolščina mnogo vpliva, da postane neodvisen in samostojen v vsakem oziru. — Kakor je iz predstoječega razvidno, so pogoji in položaji naseljencev le za one brez premoženja jako težavni. Edine nepri-like so le s posestniki plantaž za kavo, ki ne izplačujejo redno zaslužka, oziroma krajšajo istega delavcem, vendar se tudi to dandanes le redko zgodi. Ko se je ustanovila »Agencia Official de Colonisagao e Trabatflo«, stavila si je dolžnost, vseljencem pomagati s pravnim varstvom in s pomočjo proti delodajalcem. — Tujski promet v Bohinja. Kakor vse kaže, sc bo začelo kmalu ob bohinjskem jezeru živahnejše življenje in se bodo začela graditi razna poslopja, vile, kopališča, letovišča itd. Kdor bi potreboval za zidanje pripravnega kamenja, naj se obrne na Janeza Medja, posestnika in kamnoseka v Češnjic; št. 57, pošta Boh. Srednja vas. Njegov kamnolom se nahaja v bližini sv. Janeza ob jezeru in hrani še mnogo iz-bornega kamenja za zidavo. — Srbska akademija znanosti in jugoslovanska enciklopedija. Akademija znanosti v Beleradu je odklonila sodelovanje pri sestavi jugoslovanske enciklopedije, ker se jo je povabilo sa-mo kot enostavno sotrudnico in se jc ni hotelo priznali za enakopravno šo-izdajateljico. Srbi so tudi zato razža- ljeni, ker enciklopedija ne bo izšla tudi v cirilici. — Treščilo je minoli torek popoldne v zvonik podružnice v J urni vasi v župniji Podgrad na Dolenjskem. Strela je napravila precej škode. —Poročil se je g. Ivan Žnideršič, profesor v Gorici, z gdčno. Ido Nemec z Nabrežine. — Pazite pri nakupu srečk! Po za-nesljivih poizvedbah se je dognalo, da se bavi veliko denarnih zavodov (bank) na Nizozemskem (posebno v Amsterdamu in Arnheimu), na Danskem (v Kodanju) in na Nemškem (v Hamburgu in Frankobrodu) s prodajo pre-mijskih in serijskih sleparskih srečk. Svarimo prebivalstvo v njegovem interesu pred nakupom teh papirjev. Štajerske novice. š Grobokop pozabil na mrtveca. V vitanjski mrtvašnici so našli truplo otročiča, ki je že smrdelo. Zločin je izključen. Grobokop jc pozabil na dete v mali rakvi. š Smrtonosen padec. Na Paki je ribičev Peter tako hudo padel po stopnicah, da je čez dva dni umrl. š Samoumor deklice. V Dravo je skočila pri Pobrežu v Mariboru 17-letna šivilja Kristina Klejnšek in utonila. Imela je razmerje s sinom nekega trgovca, ki pa ni bilo srečno. š Brezsrčni pazniki. V Gradcu so zaprli dva paznika blaznice v Feld-hofu, ker sta bolnika Engelbrechta tako poškodovala, da je takoj nato umrl. Človekoljuba se pišeta Schuperl in Hallner. š Stavka krojaških pomočnikov grozi v Gradcu. Danes se vrši odločilni sestanek, na katerem se bode odločilo, ali bodo pomočniki stavkali ali bodo pa mojstri popustili. š Mož nI brezpogojno porok za dol-gove svoje žene. Te dni se je vršila pred okrajnim in civilnim sodiščem v Gradcu zanimiva pravda, kjer je bilo rešiti vprašanje: je-li mož brezpogojno dolžan poravnati dolgove svoje žene. Gra-ška tvrdka Vollenhals in Egger je tožila nekega slikarskega pomočnika za plačilo kosa platna, katerega je od nekega agenta kupila njegova soprogi na obroke. Soproga obtoženca je na naro-čilni listek zapisala ime svojega moža. Zastopnik tožeče tvrdke je trdil, da je mož kot glavar družine porok dolgov svoje žene. Sodnik je opozarjal na to, da se § 91. meščanskega kaz. zakonika, po katerem je mož kot glavar družine dolžan skrbeti za ženo v polni meri in visočini svojega premoženja in jo v vseh zadevah zastopati, ne more tudi tukaj smatrati pravomočnim. Če se hoče, da postane tudi mož porok, morajo biti to predmeti, kateri so v hiši neobhodno potrebni in za katerih nakup je slednji pritrdil. Obtoženec pravi, da se je od žene sprejeto blago naročilo brez njegovega dovoljenja in vednosti. Nato je tožnik odstopil od obtožbe. Toženec pa je prosil za izrek obsodbe, da zamo-re zahtevati odškodnino za zamujeni čas. Sodnik mu je pojasnil, da je upravičen, tudi če je tožnik odstopil od obtožbe, zahtevati odškodnino zamujenega časa. Toženi zahteval je nato 8 K 64 vin. odškodnine. š Slovensko gledališče v Mariboru. Na belo nedeljo se igra veseloigra v treh dejanjih »Klofuta za stotisoč frankov«. Igra jo francoskega izvira in vzbuja zelo veliko smeha. š Nemški sodni cenilci. Sodni cenilec "VValland v Celju je pred dvema letoma cenil posestvo Lahnhof v Celju na 250.000 K. Takrat se je šlo za neko posojilo. Letos je prišlo posestvo na dražbo. In isto posestvo z istimi priti-klinami je isti cenilec VValland cenil letos na 56.000 K. In pri tem je treba pomisliti, da so sodni cenilci zapriseženi. š Shod državne zveze avstrijskih gostilničarjev se vrši od 25. do 28. apr. v Gradcu. Obenem ima svoj občni zbor zveza štajerskih gostilničarskih zadrug. Za stvar bi se morali zanimati tudi Slovenci. LJiiMlansKe nov ce. lj Spored mladeniškega tečaja Orlov iz Ljubljane, Brezovice, Viča, Dobrove pri Ljubljani in Hrušice, ki se vrši 3. in 4. aprila t. 1.: Nedelja 3. aprila: ob 8. uri sv. maša v cerkvi 00. frančiškanov; od 9. do 11. ure telovadba (orodna telovadba P. Kržan); ob 11. uri dopoldne predavanje (Terseglav); ob 12. uri kosilo; od 3. do 6. ure telovadba: redovne in proste vaje (A. Jeločnik); ponedeljek 4. aprila: Ob 8. uri zjutraj sv. maša v cerkvi 00. frančiškanov; od 9. do 11. ure telovadba (nadaljevanje redovnih in prostih vaj (A. Jeločnik in P. Kržan); ob 11. uri dopoldne preda- vanjo (J. Jovan); ob 12. uri kosilo; Od 3. do 6. ure popoldne telovadba (rodovne in proste vajo, orodna telovadba; A. Jeločnik in P. Kržan). Tečaj se vrši s predavanji vred v telovadnici ljubljanskega Orla v hotelu »Union«. lj »Rokodelskemu domu« v Ljubljani je poslal za piruhe 10 K preč. gospod Valentin Aljančič, kn.-šk. duhovni svetnik in župnik v Hrastju pri Kranju. Bog plačaj blagemu dobrotniku! lj Umrla jc na Starem trgu St. 16 gdčna. Ana Zalar, pomočnica v trgovini. lj Z novim listom je osrečil Ljubljano neki Schumi, ki mora biti zelo obžalovanja vreden človek. List, ki je pisan nemški, se imenuje »Jehova« in njegov izdajatelj piše — v imenu boga! Namreč: Dobesedno v imenu boga. Večji del lista je pisan v tonu, kakor da govori ali pa diktira bog sam. V prvem Članku n. pr. pravi: »Sedaj stopam (Bog!) z novo nalogo pred vas: Od i0. oktobra 1909 sem kaj pridno delal s Schumi jem (Bog s Schumi jem!) in dal sestaviti in spisati krasne knjige itd. . - .« No, te vrste obsegajo samo hudo blaznost. Ampak na koncu lista stoje še nekoliko drugačne besede — seveda zopet v imenu boga, odnosno Jezusa: »Podpirajte Schumija z denarjem za izdajo od mene narekovanih knjig, kakor bi bil jaz Jezus sam, plačilo za to Vam pride od mene, kajti po Schumiju delujem jaz . . .« Tu je že poleg blaznosti napad na žepe. Psihiater bi bii tu krvavo potreben. lj Mestna posredovalnica za delo in službe bo v soboto 2. aprila radi sna-ženja uradnih prostorov za stranke zaprta. lj Poskušen vlom v vinsko klet. V noči na 31. sušca so na Stari poti poskušali neznani tatovi vlomiti v vinsko klet gostilničarke Marije Trilerje-ve. Tatovi so prelomili ključavnico, potem pa z delom prenehali. lj Prijeti nepridiprav. Od jeseni lanskega leta je bilo v mestu iz različnih zaklenjenih izložbenih oken pokradeno različno blago, kakor klobuki, smodke, razglednice, denarnice, važne, potne torbice itd., ne da bi se bilo moglo priti storilcem na sled. Pred nekaj dnevi je pa ustavil na Dunajski cesti službujoči policijski stražnik dva mlada fanta, ker sta se mu zdela sumljiva. Starejši je imel pod pelerino medno naklo in je takoj zbežal na »figovčevo dvorišče«, kjer so ga zopet ujeli. Pri aretovancih se je našlo na stanovanju različno ključarsko orodje in ključe za odpiranje izložbenih oken. Vse to orodje je bilo ukradeno v neki tukajšnji tovarni. Ker sta sumljiva, da sta izvršila zgoraj omenjene tatvine, sta se izročila c. kr. deželnemu sodišču. lj XXIII. redni občni zbor bolniškega in podpornega društva pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko se vrši jutri zvečer ob pol 8. uri v gostilni pri »Novem svetu« v Prešernovi sobi. Člani se še enkrat opominjajo, da se ga polnoštevilno udeleže. lj Nesreča. Dne 29. sušca je zvečer na Trnovskem pristanu padla mestna uboga Uršula Tomčeva ter se na desni nogi tako poškodovala, da so jo morali drugi dan prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj Sumljiv pes. Včeraj je hodil po Bleiweisowi in Tržaški cesti nek rjav, velik pes brez gospodarja in nagobčnika te se zaletaval v mimoidoče. S stražnikovim posredovanjem je bil pes oddan konjaču. lj Stalni dopisnik »Ruskega Slova« v Ljubljani. V torek je prišel v Ljubljano g. A. Zolotarev, dopisnik v Moskvi izhajajočega »Ruskega Slova«. G. Zolotarev se stalno nastani v Ljubljani kot dopisnik svojega lista za avstrijski slovanski jug. G. Aleksij Zolotarev se je nastanil v hotelu »Tivoli« z ženo, tremi otroci in dvema služkinjama. lj Podeliti sta dve ustanovi podad-mirala barona Bernarda Wiillerstorf-Urbaira v znesku po 140 K. Do teh ustanov imajo pravico mornarji (matrozi), ki so v aktivni službi tako zboleli, da se jih je moralo odpustiti iz c. in kr. mornarice in ki se izkažejo, da so sedaj brez vsakih sredstev, odnosno podpor. Ustanovi se podelita za eno leto na dan ustanovnikove smrti t. j. 10. avgusta, a ni izključeno, da se jih ne pridrži, tudi za nadalje. Prošnje katere je opremiti z dokazilom, da so bili prosilci iz c. in kr. mornarice odpuščeni zaradi bolezni in z ubožnim spričevalom je vlagati do 1. julija pri c. in kr. okrajni pomorski oblasti v Trstu. Razne stvari. Ruska država in narodno gospo* darstvo. L. 1903 je Busija izdala za narodno gospodarstvo, to je poljedelstvo samo 1,200.000 rabljev, a preteklo loto je izdala 54,000.000 rubijev. Torej OOkrat več. Zakaj neki verujemo neprijafe-Ijem Rusije, ki vedno pišejo, kako propada Rusija? Medtem ko sc tako povišujejo izdatki za produktivne stvari, pa so izdatki za vojsko za leto 1910 manjši za 2,000.000 rubijev kot v letu 1909. Smrt v slavi. Poročni par Killer v Berolinu je slavil dne 20. t. in. 65-lot-nico svoje poroke v prisotnosti 50 gostov, ko se je naenkrat zgrudila na tla slavljenka, ki je bila stara že 87 let. Soprog se jc nato, ne da bi zinil besedico, približal truplu svoje družice, ki je bilo položeno na divanu, pokleknil in vzel roke pokojnice v svoje. Prisotni so ginjeni čakali, da dovrši starec molitev. A ko je ta molitev dolgo trajala, in ni dal starec nobenega znamenja, da se bo dvignil, so se mu približali, toda mogli so samo konštatirati, da jo nenadna smrt soproge umorila tudi njega. In tako ju je našla smrt v nju-nini slavi. Uzorni zastopniki ljudstva morajo biti občinski svetovalci mesta Pittsburg v Ameriki. Aretovanih jih je bilo nič manj nego 60, ker so obdolženi, da so podkupljeni. Sanatorij za praške občinske urad* nike v Dalmaciji. Na otok Brač je do-šel praški župan dr. Groš z mestnim fizikom dr. Prohasko, da izbere primerno mesto za zdravilišče, kamor bi se hodili zdravit praški občinski uradniki. Delniško društvo za izkoriščanje sadja v Rosni. V Sarajevu se snuje delniško društvo »Pehar«, prva bos.-herc. kuhalnica sadja, tovarna sočivnih kon-serv in podjetje za prodajo sadja. Glavnica znaša za sedaj 500.000 K, a se lahko poviša na 1.000 000 K. Delnice so po 100 K nom. vrednosti. S solno kislino je polila svojega moža ločena žena Margareta Haase v Berolinu. Mož je prišel 23. t. m. v njeno stanovanje z namenom, da bi se zopet pobotala, a žena mu je hipoma butila v obraz večjo množino solne kisline. Mož bo najbrže izgubil vid in je tudi sicer grozno opečen. Skoro gotovo bo ranam podlegel. KRVAVI VOJAŠKI IZGREDI. Iz Krakova poročajo: »Nova Pefor-ma« poroča iz Tarnopola, da je pi-išlo tamkaj v sredo zvečer do krvavih izgredov, ki so se jih udeležili vojaki 56. pešpolka in tamkajšnji dragonci. Vojaki so se hoteli maščevati, ker je bil njihov drug v neki gostilni pi-etepen. Vojaki so hodili z golimi bajoneti in sabljami po cestah ter napadli stražnike in vsakogar, ki so ga srečali. Nekateri izmed izgrednikov so udrli v zasebna stanovanja in trgovine, na kar so ljudje zaklenili mnogo hiš in trgovin. Ranili so devet oseb, med njimi mnogo težko. Več vojakov so radi izgredov že zaprli. ANARHISTI V CARIGRADU. V trenutku, ko je dospel bulgarski kraljevi par na carigrajsko železniško postajo, je policija aretovala dva človeka, ki sta se sumljivo obnašala. Pri preiskavi so našli pri obeh revolverje, nože in več kompromitujočih pisem. Dognalo se je, da sta oba aretovana nemška podanika. Nemško poslaništvo je kmalu zvedelo za celo zadevo in odločno protestiralo, ter je bil eden izmed aretovancev samo eksterniran, a drugega so oddali nemškemu poslaništvu, in kmalu za tem je izginil. Cari-grajski ravnatelj policije Galib-bej in bulgarski poslanik Sarafov sta imela radi tega dogodka dolge pogovore v zunanjem ministrstvu. Sklenilo se je, da se tridesetim tajnim policajem, ki so prišli s kraljem Ferdinandom, pridruži še veliko število turških detektivov, da bi pazili na varnost bulgarskega kraljevega para. Telefonska in brzojavna poročila. ZMAGI! Šmarje pri Jelšah, 1. aprila. Pri občinskih volitvah je v tretjem razredu zmagala katoliška stranka z vsemi svojimi kandidati. Vipava, 1. aprila. Pri občinskih volitvah na Erzelju je zmagala S. L. S. Naš je drugi in tretji razred. PARLAMENTARNA VEST. Praga, 1. aprila. Parlamentarna komisija čeških agrarcev je brzojavila predsedniku državnega zbora, da protestira proti vsaki izpremembi dnevnega reda brez seje klubovih načelnikov. VREME. Dunaj, 1. aprila. Vremenska opazovalnica naznanja oblačno, nestanovitno vreme, lahke vetrove, zelo hladno temperaturo. MAŽARI SE HOČEJO POROLJŠATI? Rudimpešta, 1. aprila. Ogrska vlada hoče pri političnih tožbah mileje postopati. Danes bi se morala radi »hujskanja« pri demonstracijah za volivno reformo vršiti obravnava proti dvema socialnima demokratoma, a državni pravdnik je po nalogu justič-nega ministra ustavil tožbo. Tako se zgodi tudi s politično tožbo, ki je napovedana na 9. aprila proti nekomu socialnemu demokratu. Novi justični minister se je proti zastopniku »Pesti Naplo« izjavil, da se to zgodi tudi proti narodnostim, ki so se upravičeno pritoževale, koliko stotisoč kron in koliko let ječe so morale trpeti. Ko je on na stopil svoje mesto, je bilo v teku 148 takih tožb. Milejše so bo postopalo pri tožbah radi političnih zadev, večina takih tožb se ustavi, pa večjo svobodo se bo dalo tudi časopisju ter ustavljeno mnogo političnih tiskovnih pravd. NEMIRI NA GRŠKEM. Atene, 1. aprila. Položaj v Tesaliji je neizpremenjen. V okraju Larissa je aretovanih 40 upornih kmetov in trije duhovniki. Kmetje so nameravali napasti mesto Larissa, a je ta napad preprečilo vojaštvo, kakor tudi napad kmetov na mesto Carditza. Železniške vlake straži vojaštvo. RUSKI DRŽAVNI SVETNIK ARETO-VAN. Peterburg, 1. aprila. Šefa preiskovalnih zaporov, državnega svetnika Košnovskega, so aretovali zaradi znatnih poneverjenj ter ga zaprli v samotno colico SRBSKI KRALJ V ŠVICI. Belgrad, 1. aprila. »Mali Journal« poroča, da bo potoval kralj Pefcr v bližnjem času v Švico zaradi svojega zdravja. i«: o*- rs t Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta l. aprila. Pšenica za april 1910.....13 55 Pšenica za okt. 19iO.....13 53 Pšenica za mai 1910......11 23 Rž za april 1910.......8 55 Rž za okt. 1910.......8 49 Oves za april 1910......7 30 Koruza za maj 1910......6 12 Efekti v: mlačneje. Meteorologično poročilo. Višina n. morjem 306-2«, sred. zračni tlak 736-0 mm. Ca« opazovanj* 9 zve£. 7. zjutr. 2. pop. Sredn Stanje barometri » mm Temperatura „ P« Celzija Vetrovi Nebo ih 738 9 0 3 sr. svzh. | sneg 741-1 0'8 si, jvzh. , oblačno 0 6 740 7 4 7| sr. jug [skoro obl.j a včerajšnja temp. 0'9°. norm. 6 6°. Proda se dobro ohranjen glasDuir eventualno tudi na obroke. — Blagohotna vprašanja naj se naslavljajo: Tovarna barv v Dolu pri Ljubljani. 930 3—1 D* Gallatia ne ordlnira do 6. aprila 1910. pridna, z boljšo šolsko izobrazbo, se sprejme takoj v večjo modno trgovino. Deklica, vešča šivanju ima prednost. -— Ponudbe naj se stavijo pod šifro »Prihodnjost 1910", Ljubljana poste restante. 935 2-1 Hišo se proda v večjem mestu na Kranjskem, pri« pravna za vsako obrt, radi pričetja. drugega obrta; dosedaj je v hiši že nad dvajset let gostilna, zelo dobro obiskana. — Interesentom so :: dokazi prometa na razpolago. :: Naslov se izve pri upravništvu »Slovenca". Za sloDonm in prebolele : je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino MUC najbolje sredstvo. BR. NOVAKOVI C, Ljubljane. se sprejmejo v trajno delo v kranjski železu nski tovarni v Kamniku. 9ts ISče se gospodična hI bi mogla samostojno poučevali večji zbor v Ljubljani u tamburanju Ponudbe z natančnimi navedbami zahtev naj se pošiljajo na upravo „Slovenca". U 3Ja se nemebllrana, 926 (i) lepi imBrcmn—jHnm, mum na najlepšem prostoru. Več pove iz prijaznosti upravništvo ..Slovenca". Pri podpisanem generalnem zastopu c. kr. priv. zavarovalne družbe Avstrijski Feniks na Dunaju oddati je službo manipulanta. Reflektuje se v prvi vrsti na moško, v pisarniških zavarovalnih zadevah izurjeno moč. Plača po dogovoru. Prošnje, katerim je priložiti krstni in domovinski list, šolska in službena izpričevala, naj se vlože , , do 6. aprila 1910 pri podpisanem generalnem zastopu. 935 2-1 Generalni zastop c. kr.priv. zavarovalne družbe avstrijski Feniks v Ljubljani. Gradbeni razpis. V Svibnem pri Radečah se bo vršila dne 1«. aprila letos ob 1. uri popoldne zmanjševalna dražba za oddajo del pri zgradbi nove eno- oz. dvorazredne ljudske šole Gradbeni stroški so proračunjeni na 27.354 K 68 h. Surov materijal preskrbi krajni šolski svet. Načrti in proračuni so na vpogled pri predsedstvu krajnega šolskega sveta, kjer se vrši tudi zmanjševalna dražba. Deln se bodo oddajala posamezno, ter si krajni šolski svet pridrži pravico podeliti delo poljubnemu ponudniku. Krajni šolski svet v Svibnem, dne 24. marca 1910. Josip Povše, 888 * A predsednik. „\i ftžnena Korotana." »Slov. Narodu« z dne 16. marca t. 1., št. 61., se je za vredno in spodobno zdelo, v svojem uvodniku nagromaditi kopo laži in zavijanj. Dotični članok je naslovljen: »Iz tužnega Korotana«. Za slovenske liberalce je zares tužno, da na Koroškem še niti živeti niso začeli in nimajo sploh nobenega vpliva, kljub temu, da izhaja njihovo glasilo »Korošec« že tretje leto. Ako analizujemo omenjeni članek točko za točko, pa bo za liberalce Še bolj »tužno«. Torej začnimo! Liberalni dopisnik omenja zadnje občinske volitve v velikovškem okraju Grebinj, Vovbre in Rudo, češ, da smo jih Slovenci izgubili, kar je seveda zlagano, kakor je pisal »Slovenec« že poprej, ker te občine še nikoli niso bile naše. Kaj pa če bi primerjali Št. Ilj na Štajerskem ali celo Šoštanj, kjer so večjidel Slovenci napredne stranke, zakaj pa naprednjaki te zadnje občine niso rešili? Dalje piše »Slov. Narod«, da je branik slovenstva v Velikovcu in krog njega »Narodna šola« v Št. Ru-pertu. Zakaj pa ne omenja največje slovenske posojilnice na Koroškem, našega velikovškega denarnega zavoda, ki ima 1,200.000 K prometa, ali pa izobraževalnega društva »Lipa« in drugih izobraževalnih društev v velikovškem okraju? Je-li to nepristransko? »Če bi omenjene šole ne bilo, bi bila narodnostna meja že čez Dravo,« tako trdi »Slovenski Narod«. Da, mnogo je že rešila ta šola, toda ne pod vodstvom liberalizma, ampak le na katoliško-narodni podlagi. Sicer pa drugod tudi ni takih šol, in vendar še meja ni šla čez Dravo. »Z narodno šolo v Št. Rupertu stoji in pade slovenstvo na Koroškem,« tako si domišljuje »Narodov« dopisnik. Kako naj ena sama šola vzdrži Slovence na Koroškem, to je liberalen čudež, četudi ti ljudje ne verujejo v čudeže! Da šola v Št. Rupertu ni »liberalna« šola, to tudi mi trdimo, in zato je do sedaj tudi kaj dosegla. Če pa bi ne bil vodja te šole č. gosp. župnik T r e i b e r in učiteljice šolske se-* t r e, bi bila šola domalega prazna. Da nemški časopisi g. učitelja A. Peseka kot Slovenca napadajo, to obsojano tudi mi. Da pa bi »rodoljub« (tako »Slov. Narod«) v Velikovcu, gosp. ka-aonik Dobrove v družbi z Nemci napajal gg. Peseka in Hudelista, to pa odločno zanikamo. Kot Slovencev se ju aikoli ne bo napadalo. Toda mi nismo »amo Slovenci, mi smo tudi katoliški Slovenci. Gosp. Dobrovca imenuje dopisnik s navajljajem »rodoljuba«. Seveda tak rodoljub kanonik Dobrove ni, ki bi zadajal k nemškonacijonalnim »Silve-jterfeier«, kakor g. dr. Vinko Hudelist, tudi ne tak »rodoljub«, ki bi bil, kakor dr. Hudelist, najintimnejši prijatelj faemškonacijonalnega c. kr. sod. svetnika A. Galingerja, bivšega Kapuna, ki je pred par meseci v šoli slovesno povdarjal, da naj učiteljstvo na mestnih ljudskih šolah, kjer je do 60 % slovenskih otrok, poučuje deco »in deutschem und freiheitlichem Sinne«, (tudi ne tak »rodoljub«, ki bi zahajal k »šulfereinskim« veselicam (dr. Oblak), ali ki bi vlagal nemške tožbe (dr. Miil-ler), ali ki bi jemal v zakon Nemke (profesor Rostaher) itd. »Narodov« dopisnik prisvaja zasluge za Šolarsko kuhinjo v Št. Rupertu edino le g. Peseku, resnica pa je, da je to misel že pred štirimi leti sprožil in jo po močeh skušal udejstvovati »rodoljub« kanonik Dobrove. »V korist šolarske kuhinje je hotel gosp. Pesek v družbi z g. dr. Hudelistom prirediti gledališko predstavo,« piše »Slovenski Narod«. Resnica je, da je prvotno bil namenjen čisti dobiček v korist velikovške podružnice sv. Cirila in Metoda. Ali ni g. A. Pesek nekaj slutil, če bi bil ostal pri prvotnem namenu? Naravnost gorostasna pa je laž, da bi dosedaj bile dovoljene le gledališke »igre« s samo moškimi ali samo ženskimi vlogami. Prva »igra«, ki smo jo uprizorili pri prvi predpustni veselici, kojo je aranžiral ravno kanonik Dobrove pred petimi leti, je bila z mešanimi ulogami. Kaj ne, g. dr. Hudelist, ko so prišli igralci iz Celovca? Predlanskim so priredili krščansko-socialni dijaki v Št. Rupertu igro »Za pravdo in srce«, ki je tudi z mešanimi ulogami. Ravno tako zadnje velike počitnice, ko se je uprizorila igra »Zaklad«, kjer so tudi moške in ženske uloge; in _ o liberalna kratka pamet — zadnji pust ni večer sta ravno gg. Pesek in Hudelist priredila igro z mešanimi vlogami. Ali ni bila to »igra« »Raztrescnca«? Kmalu bo pregovor: »Liberalci imajo dolge jezike, pa kratko pamet«. Tudi je zlagano, da bi bil g. Dobrove g. Peseku glede žaloigre »Mlinar in njegova hči« rekel »dft«, da se sme uprizoriti dne 20. marca; pač pa je omenil, da on nima nič proti temu, toda stvar mora priti pred odborovo sejo »Hranilnice in posojilnice«, koje last je gledališki oder v »Narodnem domu«, in izjavil, da bo priporočal pri seji, da se prepusti oder v om?njeni namen. Zlobna laž pa je sledeče: »Ko so igralci že svoje uloge znali, ko so vabila in drugo že došla, je g. Dobrove v »Slovencu« napadel g. Peseka in g. di\ Hudelista, češ, da hočeta ugnezditi na Koroškem liberalizem ... To je priobčil »Slovenec« dne 8. t. m., dne 9. t. m. je bila odborova seja posojilnice, ki je lastnica »Narodnega doma«, in odbor ni dovolil uprizoritve dne 20. t. m., češ, da je postni čas, pač pa je dovolil, da se sme igra uprizoriti na velikonočni ponedeljek.« Dotični članek je gosp. Dobrove poslal »Slovencu« že šest tednov poprej, predno je še kaj vedel o igri »Mlinar in njegova hči«. Seveda liberalec si nekaj zamisli in potem že priseže, da je res. Tudi ni res, da je odbor posojilnice dovolil igro »na velikonočni ponedeljek«, resnica je, da se je dalo dovoljenje za uprizoritev igre kadarkoli po Veliki noči. Liberalni dopisnik dvomi, da bi bil g. Dobrove pri odborovi seji priporočal uprizoritev omenjene igre, ker rabi izraz »baje«; da — pri liberalcih je pač vedno tako, ker resnico vedno merijo po sebi. Gosp. Dobrove je v istini priporočal in se potegoval s še enim odbornikom za uprizoritev igre na cvetno nedeljo. Ne uprizoritev nedolžne igre »Mlinar in njegova hči« je ugnezdenje liberalizma, kakor vpraša »SI. N.«, pač pa drugo obnašanje gg. Hudelista in Peska. To smo dolžni danes dokazati. G. dr. Hudelist je nasprotoval že pri ustanovitvi društva »Lipe«, da bi se imenovalo katoliško in da bi bilo na katoliški podlagi; pri vsaki priliki brani in zagovarja slovenske naprednjake (ali kar je isto, kakor liberalci); pred dvemi leti je na občnem zboru »Hranilnice in posojilnice« stavil predlog, da si posojilnica naroči pet izvodov »Korošca«; za ta predlog je glasoval same eden udeleženec; g. dr. Hudelist, ali ni ravno »Korošec«, katerega vi tudi sicer razširjate, oni list, ki hoče napraviti razdor med koroškimi Slovenci s tem, da širi po Koroškem raztrgani slovenski liberalizem, ki so ga po drugih slovenskih deželah tako sijajno vrgli med staro šaro! Če dr. Tavčar na Kranjskem ni mogel rešiti liberalizma, ga tudi g. dr. Hudelist in drugi nikoli na Koroškem utrditi ne bodo mogli. Gosp. dr. Hudelist, ali se še spominjate, da ste rekli enkrat v družbi v »Narodnem domu«, predno je prišel g. dr. Muller na Koroško, natančno tele besede: »Dr. Miiller bo koroški Tavčar!« In vi ste njegov veliki prijatelj. In končno, kaj pa pomeni ustanavljanje slovenskega kluba v Velikovcu v nemško-nacionalni gostilni, ki ima napis v nemških barvah? Ali se spominjate gosp. doktor, da ste na kvaterno soboto v adventu pri prvem takem sestanku tam rekli: »Duhovnikov ne potrebujemo v klubu!« Ali ni to liberalno? Ali ni liberalno, zbirati se ob sobotah, posebno še kvaterno, drugi dan pa sladko počivati in zanemarjati svoje krščanske dolžnosti? Zato ste pa tudi doživeli pošteno blamažo. Dober tek! In g. učitelj Pesek! Ta deli med naše fante liberalni list »Slogo«, ravno tako tudi »Branik«, ki nikakor ni pisan v katoliškem duhu. Seveda naši vrli fantje za to ne marajo, kakor se tudi ne marajo odzvati Hude-listovemu in Peskovemu vabilu, ustanoviti slovenski klub »brez duhovnikov«. Da je gosp. Pesek že nastopil petkrat pri katoliških krščanskih socialnih društvih, je zelo lepo; toda čez-daljebolj smo se prepričavali o resničnosti znane basni o ježu in lisici. Kar je storil pri društvih in pri predpustni veselici v Velikovcu, za to smo mu prav hvaležni. Da bi pa edino njegova zasluga bila takega uspeha omenjene veselice, je pa vendar malo predrzna trditev. Kar zadeva ustanovitev slovenskega pevskega društva v Velikovcu, pa zopet moramo javnosti povedati, da hočeta gg. Hudelist in Pesek združiti v tem društvu tudi slovenske socialna demokrate. Morda zato, da bodo pri bodočih volitvah, kakor dozdaj vemo, zopet volili z nemško-nacionalno stranko proti Slovencem! Trditev, da se igra »Mlinar in njegova hči« kot »ljubimska« ni dovolila v postnem času, je popolnoma iz trte izvita. Pač je bil v tem oziru pri odbornikih merodajen edino le postni čas, zlasti še, ker bi se kmetje ne udeležili igre, slovenske inteligence pa še nimamo toliko, da bi mogla uprizoritev dobro uspeti. Odločno moramo zavrniti predrzno trditev, češ da Dobrove v »Slovencu« Ura i Vslec šlezij 36 u za zmerja igralce z lepim Imenom »odpadki«. Tega namena gosp. Dobrove v svojem dopisu že radi tega ni mogel imeti, ker takrat, ko je pisal dotični dopis še sploh ni vedel ničesar o omenjeni igri, še manj pa o igralcih; poleg tega so pa hoteli sodelovati pri tej igri tudi udje društva »Lipe«, in teh g. Dobrove, kot predsednik tega društva, vendar ne more imenovati liberalne »odpadke«. Liberalna domišljija je pač bujna, samo resnična je redkokrat. Kako je »nesebično delovanje« naših naprednjakov, katere hočemo »ubiti«, o tem škoda, da bi pisali! Zaradi napisa na »Narodnem domu« moramo omeniti, da je bil zares g. dr. Hudelist pred 5. leti, ki sc je na občnem zboru »Hranilnice in posojilnice« toplo potegoval za edino slovenski napis na gostilni (če je pa on prvi sprožil to misel, to ne vemo), a tokoj se mu je reklo: »Gospod dr., zakaj pa imate vi na svoji hiši nemški napis?« Posojilnica je poskrbela, da je na »Narodni dom« prišel poleg že prejšnjega napisa »Hranilnica in posojilnica« tudi v velikih zlatih črkah napis »Narodni dom«, in na prvem mestu (namesto prejšnjega samonemškega napisa) »Gostilna pri Orlu«, nemški napis pa je čisto na zadnjem mestu. Ravno tako jo posojilnica prejšnji dvojezični napis na cerkvenem trgu izpremenila v popolnoma slvenskega. Torej pri posojilnici je v tem oziru napredek. Kako pa pri g. dr. Hudelistu? Ni res, da bi imel g. dr. Hudelist prvi v Velikovcu slovenski napis. Pač pa ga je imela prva »Hranilnica in posojilnica«. Ko je g. dr. začel izvrševati svojo zdravniško prakso v Velikovcu, si je dal napraviti dvojezičen napis in stanoval v »Narodnem domu«. Ko si je pa kupil hišo, je sicer Vzil majhno dvojezično tablico s seboj in jo obesil na svojo hišo na desno stran, tako da se komaj bere. Pač pa jo dal napraviti na sredi hiše ravno nad vhodom velik samonemški napis »Praktischer Arzt und Zahnarzt« s pol-meterskimi črkami, da se napis more brati že od daleč. Pri posojilnici torej napredujemo, dočim g. dr. Hudelist, odbornik edinega slovenskega obrambnega društva »Družbe sv. Cirila in Metoda«, glede slovanskih napisov nazaduje, kljub temu, da je slovenski na-prednjak, kakor se imenuje sam. Radi napada na šolske sestre v Št. Rupertu, češ, da kličejo dr. Hudelista, pa bomo še govorili. POSESTVO z gostilno in pekarno se proda v slovenski vasi na Koroškem. — Več pove upravništvo „Mira" v Celovcu. 874 4—t 922 3-1 se išče pri parni žagi : tisrjašBce graščine : Pošta Studenec pri Mnbljant. BEKLICH z dežele, ki zna nekoliko kuhati in likati, želi kake primerne službe pri kaki krščanski boljši rodbini kot pomočnica kuharici. Ponudbe pod šifro »Marijanca 200" na upravo tega lista. 916 3—1 Lep zaslužek doseže lahko vsakdo na brzopletilnem stroju »Ilirija«; oddaljenost ni zapreka. Navodila 874 in prospekte pošilja vsakomur 4-1 Demača pletllna industrija na strole v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. M. posteljno vlago odstrani zajamčena takoj! Slovita priznanja in pohvale. Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: Zavod ..Sanifas" Velburg P 347 Bavarsko. 284 31 l- Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja Slezijska tovarna: 1 prekrasno pozlaCeno, 36 ur idoCo precizijsko-anker-uro z lepo verižico za samo K 2*—, ter 3 letnim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K 5*50, 5 kosov K 9'—. PoSilja proti povzetju prus.~šlezijska izvozna tvrdka A. GELB, Krakov 340. 2561 Za neugajajoče denar nazaj. 1—1 O/erravallo ši železnato J