Poštnina plačam t Leto LXXX, št. 23$ LJubljana, sreda 19. oktobra I038 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje ln praznika. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst A Din 3. večji Inseratl petit vrsta Din 4-—. Popust po dogovoru, mseratnl davek posebej. — >Slovenaki Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnico: MARIBOR, Grajski trg 8L T — NOVO MESTO, ^JottjanBka telefon št- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva unca 1, telefon St, 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, tatefon št. 390 — JESEN1CB; Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani St. 10351 Neuspela madžarska spekulacija: čsL-madžarski spor v ednarodni luči Različno gledanje Nemčije in Italije na madžarske zahteve In poljske načrte — Spor se ne bo reševal po istih načelih, kakor nemške zahteve, marveč s širšega evropskega vidika, ki onemogoča izpolnitev madžarskih računov Ženeva, 19. okt. br. V tukajšnjih mednarodnih krogih z veliko pozornostjo spremljajo razvoj češkoslovaško - madžarskega spora. Pri tem na-glašajo, da igra ta spor važno vlogo v splošni mednarodni politiki in da zaradi tega zasluži pozornost vseh mednarodnih krogov. Če tudi gre v tem primeru za odcepitev enega dela češkoslovaškega ozemlja, je vendar treba to stvar presojati z docela drugačnega vidika, kakor pa odcepitev sudetsko-nemških pokrajin. Politični položaj v Srednji Evropi se je zadnjih 14 dni tako izpremenil, da madžarske zahteve, čeprav slone na istih osnovnih načelih, na katerih so bile postavljene nemške in poljske zahteve, nimajo izgleda za izpolnitev. Nemčija, ki je z odcepitvijo sudetsko-nemških pokrajin od ČSR dosegla svojo največjo zmago brez orožja, svetuje sedaj Madžarom čim večjo zmernost. V svrho pravilnega razumevanja vsega problema je treba presoditi etnografsko, politično in evropsko stran češkoslovaško-madžarskega spo- ra. Etnografska >va Edina plat tega problema, ki je oficijelno v razpravi, je njegova etnografska osnova. Madžarska zahteva oficijelno vrnitev onega ozemlja v Slovaški in Pod-karpatski Rusiji, na katerem je naseljena madžarska manjšina. Gre za manjšino, ki je po oficijelnem štetju leta 1930 štela 692.000 duš. Ta manjšina je naseljena na treh področjih, od katerih pripadata dva Slovaški, eden pa Podkarpatski Rusiji in se raztezajo v ozkem pasu od Bratislave do rumunske meje. To ozemlje je bilo priključeno Češkoslovaški z mirovnimi pogodbami deloma iz geografskih in prometno tehničnih razlogov, deloma pa zaradi velikega števila slovanskega prebivalstva, ki je bilo šele zadnja desetletja pred svetovno vojno nasilno pornadžarje-no. Pri pogajanjih v Komamu je slovaška vlada pokazala dobro voljo za sporazum s tem, da je pristala na simbolično zasedbo dveh mest po madžarskih četah. Po neuspehu komarnske konference sta bivši madžarski ministrski predsednik Daranvi in državni podtajnik grof Czaky odpotovala k Hitlerju, odnosno Mussoliniju, da ju pridobita za madžarsko stališče. V dodatku monakovskega sporazuma je določeno, da se bodo zopet sestali zastopniki štirih velesil, če bi direktna pogajanja v treh mesecih ne rodila uspeha. Za enkrat je gotovo le toliko, da sta Hitler in Mus-solini izrazila željo, naj bi se pogajanja nadaljevala in uspešno zaključila- Nasprotja, ki obstojajo med CSR in Madžarsko, so več ali manj taktičnega značaja. Madžarska se pri svojih zahtevah, enako kakor so to storili tudi Nemci, sklicuje na ljudsko štetje iz leta 1910, dočim CSR ugovarja, da je bilo to štetje v dobi, ko je bila madžarizacija na višku in da torej podatki tega štetja ne odgovarjajo dejanjskemu položaju. V svojih predlogih je ČSR pristala na koncesije, v kolikor so združljive z življenjskimi interesi republike ter se postavila na stališče, da ne sme slovaška manjšina na Madžarskem biti večja kakor bi bila madžarska manjšina na Slovaškem Po uradnem poročilu so zahtevali Madžari odcepitev 11.258 kvadratnih kilometrov ozemlja z 1,122.000 prebivalci na Slovaškem in 1982 kvadratnih kilometrov ozemlja z 218.000 prebivalci v Podkarpatski Rusiji, kar bi pomenilo, da bi nad 630.000 Slovakov prišlo pod Madžarsko. Češkoslovaška delegacija je ponudila odstop 5780 kvadratnih kilometrov s 397.000 prebivalci. Vprašanje, ali naj bi se to ozemlje odstopilo brez nadaljnjega ali pa naj bi se izvedel plebiscit, še ni rešeno. Takšna je trenutna etnografska plat tega konflikta. Politična stran Vpoštevati pa je treba tudi politično stran tega problema, ki se oficijelno sicer ne poudarja. Madžari upajo, da bodo na etnografski osnovi zopet prišli v posest Podkarpatske Rusije ali vsaj velikega dela te pokrajine. Gre za naj vzhodne j ši del češkoslovaške republike, ki loči Madžarsko od Poljske in ki tvori zvezo med CSR in Romunijo. Po štetju leta 1930 je na tem ozemlju 725.000 prebivalcev. od tega 446.916 Rusinov in Ukrajincev, 109.472 Madžarov, 91.255 Zidov, 33.961 Slovakov, 13.249 Nemcev, 12.641 Rumunov in 1357 ciganov. To ozemlje, ki meri 12.686 kvadratnih kilometrov, je bilo z mirovnimi pogodbami priključeno Češkoslovaški po sklepu takratnega osrednjega narodnega sveta Ukrajincev, na drugi strani pa zaradi pretežno slovanskega značaja prebivalstva in iz strategičnih razlogov, da se je na ta način ustvarila zveza med Romunijo in Češkoslovaško. Oficijelno madžarska delegacija pri pogajanjih v Komarnu ni postavila zahteve po odcepitvi tega ozemlja, marveč je reklamirala samo priključitev madžarskih manjšin v CSR. Madžarska javnost in madžarski tisk sta sicer neprestano podcrtavala zahtevo po odcepitvi Podkarpatske Rusije in tudi Mussolini je v svojem govoru v Benetkah naglasil potrebo po skupni meji Poljske in Madžarske, kar je tudi osvojila poljska vlada. Madžarska računa s tem, da bo te svoje zahteve, ki ne spadajo v okvir etnografske osnove, marveč imajo izrazito političen in strategičen značaj, uresničila s svojimi etnografskimi zahtevami. Takšna je politična stran tega problema. Evropski pomen Evropski pomen tega vprašanja pa prikazuje ves problem v docela drugačni luči. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji se opaža, da med Italijo in Nemčijo sicer ni nikakih očitnih nasprotstev, vendar pa Rim in Berlin različno gledata na Srednjo Evropo in tudi na različen način podpirata madžarske zahteve. Nemčija podpira samo upravičene etnografske zahteve Madžarske, dočim je Mussolini označil priključitev Podkarpatske Rusije k Madžarski za upravičeno zahtevo. Lahko se reče, da je nastal v Rimu v zadnjih dveh mesecih v presoji srednje-evropskega položaja precejšen preokret. Italija je od vsega začetka zagovarjala razdelitev češkoslovaške republike. Sedaj, ko je ta razdelitev v korist Nemčije postala dejstvo, želi Rim, da bi se tudi drugi dve sosedi CSR, Poljska in Madžarska s tem okoristili in dobili svoj delež, ki gre daleč preko etnografskih načel, s katerimi so se opravičevale nemške zahteve. Ta razlika prihaja do izraza v stališču Nemčije in Italije do madžarskih zahtev. Ce bi prišla Podkarpatska Rusija zopet pod Madžarsko, potem bi se okrog Nemčije ustvaril povezan pas držav od Baltskega morja preko Poljske, Madžarske in Jugoslavije vse do Italije. Ta pas' bi lahko imel tri možne naloge in vplive. Prvič bi se na ta način Rusija docela odrezala od Evrope, drugič bi lahko skupno z Rusijo oviral nemško ekspanzijo proti vzhodu in jugovzhodu, tretjič pa bi lahko preprečil, da bi se avtonomna Podkarpatska Rusija razvila v jedro ukrajinske države, ki bi vsekakor imela velik vpliv na Številno ukrajinsko manjšino na Poljskem Italijanska diplomacija ne nasprotuje nobeni teh možnosti, ker bi taka ureditev Srednje Evrope lahko ovirala tudi Nemčijo, če bi ta smatrala za potrebno dati prevelik poudarek svojemu vplivu na vzhodno in južnovzhodno Evropo. Dočim bi torej ta pas držav Italiji samo koristil, bi lahko bil Nemčiji sedaj, ko je padla češkoslovaška trdnjava, zelo nevaren. Spričo takega položaja je razumljivo, da hodijo velesile okrog tega problema kakor mačka okrog vrele kaše. Zato je malo verjetno, da bi Madžarska s svojimi zahtevami prodrla. Zadrega Madžarov vedno večja Vlada bi rada prevalila odgovornost za svoj neuspeh na velesile BUDIMPEŠTA, 19. okt. e. Po dosedanjem slanju razgovorov med Budimpešto in Prago je pričakovati, da bo češkoslovaška vlada, stavila madžarski vladi nove predloge za rešitev vseh obstoječih vprašanj. Predlog bo vseboval odgovor na rove zmernejše madžarske zahteve, ki so bile te dni sporočene Pragi- Po sprejetju češkoslovaških predlogov se bo madžarska vlada odločila, aH pristane na obnovo pogajanj. Madžarska stoji na stališču, da je ponovna konferenca madžarske in češko- slovaške delegacije mogoča se—P tedaj, če je podano Jamstvo za uspeh, V pričakovanju češkoslovaškega odgovora z madžarske strani razvijajo nenavadno živahno diplomatsko akcijo, ki gre v prvi vrati za tem, da velefidle prepričajo o upravičenosti madžarskih zahtev in da jih pridobe, da bi podprte Madžarsko. Vsi madžarski napori so koncentrirani na to, vendar , v poilttčate krogih ne goje posebnega ; upanja na uspeh in smatrajo, da bi bHo j za vlado, zlasti glede na notranje re ugodnejSe, če se likvidacija tega spora prepusti velesilam, ker bi bila vlada na ta način odvezana odgovornosti za popuščanje, ki je že nedvomno in neizogibno. Kaj dela Becfc v Bukarešti? Berlin, 19. okt. br. V tukajšnjih političnih krogih je izzval silno presenečenje nenadni odhod poljskega zunanjega ministra Becka v Bukarešto, kamor je odpotoval sinoči. Dasiravno cilj tega potovanja ni znan, prevladuje v berlinskih krogih vtis, da se Poljska zelo zanima za bodoči razvoj Po-dunavja in razmer južno od Karpatov. Razgovori Becka v Bukarešti se bodo nedvomno nanašali tudi češkoslovaško-madžarski spor in poljsko-italijanske načrte glede ureditve Srednje Evrope. Slovaška intervencija v Berlinu Ministra dr. Tiso in Turčanski zopet odpotovala v Berlin na posvet s Hitlerjem Davidovic PRAGA, 19. oktobra. AA. (Reuter). Po vseh okoliščinah izgleda, da se bodo v najkrajšem času spet začela češkoslova-ško-madžarska pogajanja. Kolikor se je moglo izvedeti, slovaška vlada ni pripravljena, da za osnovo novih razgovorov sprejme ono, o čemer se je zunanji minister Chvalkovskv razgovarjal o priliki svojega obiska pri Hitlerju in ostalih nemških državnikih. Poročilo Chvalkovske-ga o teh razgovorih v Nemčiji je bilo včeraj izročeno slovaškim delegatom in so o njem včeraj popoldne razpravljali na se- . ji slovaške vlade, kjer je bilo sklenjeno, da odpotujeta predsednik vlade dr. Tiso in minister industrije Turčanski danes v Miinchen. da bi se o vseh podrobnostih še enkrat posvetovali s Hitlerjem in zastopniki nemške vlade. Prav tako je bilo sklenjeno, da edeci izmed članov voditeljev slovaške vladne stranke odpotuje' jutri v Varšavo. Slovaška vlada sicer želi, da se kolikor mogoče izboljšajo odnosa ji z Nemčijo, vendar hoče za vsako ceno ohraniti Slovaški Košice, o katerih se je govorilo, da pridejo pod madžarsko oblast. Madžari zopet vežbajo teroriste Uradne ugotovitve slovaške vlade — Aktivni madžarski oficirji vežbajo teroriste v pose trnih taboriščih in jih pošiljajo preko meje BRATISLAVA, 19. okt. p. Notranji minister je pozval vse prebivalce iz južnih krajev Slovaške, ki so pobegnili pred madžarskimi teroristi, naj se vrnejo domov, ker je povsod vzpostavljen red in mir. Zaradi neodgovornih elementov, ki so prešli iz Madžarske v Slovaško ter skušali izzivati incidente in povzročati nasilja, je slovaška vlada proglasila v južnih slovaških krajih z Bratislavo vred obsedno stanje. Sl°va$Ke oblasti so dale listom na razpolago obširno gradivo z dokazi o nasiljih, prekoračenju meje in terorističnih podjetij oboroženih madžarskih tolp. To poročilo pravi, da početje madžarskih terorističnih tolp na ozemlju Slovaške in Voti-karpatsKe Rudije ni slučajno. Organizirali so ga pripadniki onih skupin, k| se vežbajo v posebnih terorističnih oddeiKjh v Kišvardu, Tarpi, Gdcu in madžarskem Komarnu. poveljstvo nad terorističnim taborom v Kišvardu ima podpolkovnik Mil-mDs E jas, ki je vodil tudi napad na že- lezniško postajo oršovo-Mužijevo. Te teroriste so vežbali aktivni in rezervni oficirji ter imajo tudi svoje uniforme. Bataljon podpolkovnika Avreia Hajoaa je zlasti dobro opremljen s strojnicami, strojnimi puškami in ročnimi granatami. Drugi bataljon je pod poveljstvom Ferenza Julija Molnarja in Se je vOfcbal zlasti v metanju ročnih granat ter je dobro preskrbljen s strelivom. Orožje in razstreliva dobivajo iz madžarskih državnih zalog. Pripadniki teh terorističnih taborišč so madžarskj državljani raznih slojev. Po naredbi, ki jo je 6- t. m. izdal podpolkovnik Ejas, je naloga terorističnih oddelkov, da vznemirjajo obmejne kraje z napadi na češkoslovaško ozemlje in z izzivanjem neredom Končno zagotavlja poročilo slovaške vlade, da so češkoslovaške oblasti energično obračunale s teroristi, ki jih je v boju mnogo padlo in jih je bilo mnogo tudi ujetih. Generalni napad na Jeruzalem Energična akcija Anglije za obnovo reda in miru v Palestini Jeruzalem, 19. oktobra. Angleška vlada se je odločila s energičnimi ukrepi napraviti konec arabskemu terorizmu v Palestini. Včeraj je izšel odlok, s katerim je vsa oblast v Palestini izročena vrhovnemu poveljniku vojaških čet, kateremu so podrejene tudi vse policijske in upravne oblasti. 2e to je dalo naslutiti, da bodo sledile radikalne akcije. To se je sedaj tudi uresničilo. Davi je Izdal vrhovni poveljnik nalog za generalni napad na staro mesto, koder so se zabarikadirali arabski teroristi. Dva polka sta obkolila staro mesto in polagoma prodirala v notranjost. Za vsako posamezno stavbo se vodijo krvave borbe. Angleži postopajo zelo previdno in se sproti utrjujejo v zavzetih zgradbah. Pri napadu sodeluje tudi letalstvo, ki bombardira glavne postojanke teroristov. Velik del starega mesta je že popolnoma porušen. Tudi v pokrajinskih mestih je začelo vojaštvo energično razganjati taborišča arabskih teroristov. V vseh večjih mestih so postavljeni posebni vojaški guvernerji, ki imajo nalogo v svojem delokrogu vzpostaviti red in mir. Skupno nastopata sedaj dve popolni diviziji angleškega vojaštva ter večji letalski oddelki, tako da upajo, da bo v enem tednu zavladal v deželi red in mir. Daladier se pripravlja na volitve Po obsežni preosnovi vlade bo poslanska raapuičena in razpisane volitve Pariz, 19. okt. p. V pohtičnm krogih se trdovratno širijo vesti, da bo prišlo do velikih izprememb v francoski notranji poh-tikL Doslej še ne ve nihče ničesar točnega, vse pa kaže, da proučuje Daladier sam možnost izhoda iz sedanjega položaja, ki je s vsakim dnem bolj nevzdržen. Govore, da gre za preosnovo vlade. Na mesto vojnega ministra bi imel priti general, Daladier pa bi poleg ministrskega predsedstva prevzel finančno ministrstvo in vodstvo splošne finančne politike. Od tega ministrstva bi se ločilo zakladno ministrstvo, ki bi se poverilo kakemu strokovnjaku, Govore tudi o možnosti ustanovitve posebnega ministrstva za oboroževanje, ki bi se prav tako poverilo kakemu strokovnjaku, Kombinacije o imenovanju izvenparlamentarnm osebnosti za člane vi ade zbujajo mnogo nezadovoljstva v parlamentarnih krogih. Dmkdierj« pripisujejo tudi namen razpusta poslanske zbornice in razpisa novih volitev. To žele tudi na desnici m proti temu niso niti socialisti niti komunisti. Vse pa kaže, da mom Daladier v tem pogledu računati z opozicijo v senatu. Trdijo celo, da je psoti razpustu parlamenta sam predsednik poslanske zbornice Herriot, častni predsednic radikal no-socialistične stranke. Rasen tega razpust poslanske zbornice ne bi bil običajen v francoski parlamentarni praksi, sprožil pa bi tudi vprašanje novega voHInega zakona. Ce bi ostal v veljavi stari voJM zakon, bi se namreč v poštansko xboiukx> vrnili isti ljudje m iste skupine v približno Istem razmerja moči. Vprašanje voKme reforme je že dolgo na dnevnem reda m nekateri celo mislijo, da bo rešeno -x t asi m rt uredbo* predsednik bivše demokratske stranke in eden izmed voditeljev beograjske združene opozicije, ki sodeluje v volilnem bloku opozicijskih skupin Kemal Ata Turk na smrtni postelji CARIGRAD, 19. okt. AA. (Reuter). T zdravniškem Sporočilu, ki je bilo izdano ob osmih, se ugotavlja, da »e je zdravstveno stanje predsednika republike Romala Ata Turka močno poslabšalo. Kandidatura dr. Preissa Praga, 19. okt. e. Glede volitev preziden-ta republike so vse politične stranke pristale na to, da naj bo edini kandidat predsednik 2ivnostenske barnke dr. Jaroslav PreLss. Potreben je še pristanek slovaških in pod karpatski h skupin, da bo volitev popolnoma soglasna. V tukajšnjih političnih krogih pričakujejo, da bo takoj po doseženem sporazumu med vsemi političnimi skupinami sklicano narodno predstavništvo za volitev predsednika republike. Spremembe v čsL ljudski stranki Praga, 19. akt e. Včeraj je imela češkoslovaška ljudska stranka svojo konferenco, na kateri je msgr. Stotšek skupaj z vsemi funkcionarji podal ostavko z motivacijo, da se izvoli nova uprava z novimi ljudmi, ki jih zahtevajo sedanje razmere. Za predsednika je bil spet izvoljen msgr. Stošek, za podpredsednika inž. Dostalek, za Člane uprave Košek, Peharšek m drugi. Razen Stoška so v upravi sami rolajSi ljudje. Muslimanske žene za Arabce KATRO, 19. oktobra. AA. Na kongresu m i mHtti ati aik th žena, ki se zavzemajo za arabsko samostojnost, je bilo sklenjeno, da se odpošljejo brzojavke Hitlerju, Mus-sobniju, Chamberlainu, Dala (ii eni ter poglavarjem vseh krščanskih cerkva, kakor tudi musUmanskrm vladarjem s pozivom, da posredujejo v palestinskem sporu. Prav tako je bilo sklenjeno, da se odpošlje posebna nota angleški vladi z zahtevo o razorožitvi Židov ter nota predsedniku Zectt-njenih držav Severne Amerike Roosevetta z obsodbo ameriškega starJsča, ki je nasprotno arabskim zahtevam. Nov cerkveni statut v Rusiji MOSKVA, 19. okt br. Včeraj je bil objavljen novi statut za cerkvene občine v Sovjetski Rusiji. Bo tem statutu smejo biti člani verskih občm samo oni, ki so stari najmanj 18 let. Otrokom ta mlado-tetmkom je prepovedan Oblak cerkvenih prireditev. Za kršitev te prepovedi so odgovorni star«, katerim groze hude kazni Vse cerkveoo premoženje je proglašeno za last države, cerkvene Občine pa morajo za upornim ceafcev m drugfli prostorov plačevati državi najemnino. Borzna poročila. CCntm, 19. oktobra, Beograd 10. — Paste 1SL34&, Mađall 20.976, New York 440. — Bruselj 7440. MIlan 23.20, Amsterdam 299.76, Bernn 176.40, Praga 15-15, Var-redta &2& Stiuu 2 »SLOVENSKI NARODc, sreda, 19. oktobra 1938. 8tev. 235 Samo za klet in temelje nad milijon din Ce poide'vse po srefi, bo palaia Bare do junija Ljubljana. 19. oktobra Zakaj stavbna dela pri Bati ne napredujejo hitreje? Na to vprašanje pse Lahko zelo hitro odgovore ljudje, ki gledajo na stavbišče samo izza plota na Aleksandrovi cesti in ki ne vidijo nobene razlike med stavbnimi deri. Pri nas prevladuje med ljudmi napačno mnenje, da se naša stavbna podjetja ne morejo meriti z inozemskimi 7 organizacijo dela, delavstvom in napravami ter da zato gre pr» nas vsako delo zelo počasi od rok. V resnici pa na^a podjetja niso nič slabša od inozemskih, zlasti ne večja, ki so rudi Že dobro opremljena z modernimi stroji. V splošnem je znano, da je treba nase delavstvo uvrščati med najboljše. Zdaj pa moramo odgovoriti, zakaj stavbna dela ne napredujejo hitreje pri Bati. Stavbišče. ki meri nad 1000 kv. m. obkrožajo od treh strani stare hiSe. Temelji teh hiš ne segajo globoko izpod cestnega tlaku, zato so jih pri kopanju temeljev za novo hišo povsem odkopali in so jih morali poglobiti, podbetonirati, da se sosedna poslopja niso začela podirati na stavbišče. Kopanje temeljev za novo hišo je bilo že zaradi tega otežkočeno. Delati so morali zelo previdno, kajti najmanjša neprevidnost bi lahko postala usodna. To velja zlasti za kopanje temeljev ob hiši Rojine in ob ostanku Batove hiše. Na vogalu sedanje Aleksandrove ceste in šelenburgove ulice je bil v prešnjem stoletju hotel »Stadt \Vien«, ki je segal ob Aleksandrovi cesti še v prostor, kjer je zdaj Rojinova hiša. Med obema poslopjema je bil skupen zid, kar se je pokazalo, ko so podirali s-taro hišo. Tega zidu zaradi tega niso smeli podreti v vsej širini, ker bi sicer prodrli v sosedno trgovino. Ko so pa kopali temelje za novo hišo. tik ob starih sosednih, so morali podpreti stare hiše z lesenimi oporami, tako da »o stara poslopja slonela na lesenih oporah, ko se niso mogla več opirati dovolj na svoje temelje in staro Batovo hišo. Zdaj še sloni na lesenih oporah vogal Rojinove hiše ob Aleksandrovi cesti in del stare Batove hiše. Toda kopanje temeljev ob sosednih hišah je le del težkoč, ki so jih morali premagati, preden so novi hiši lahko zbetoni-rali solidne temelje. Pomisliti moramo predvsem, da je ves proster med starimi hišami in Aleksandrovo cesto zazidan ter da ni ostalo za deponiranje materiala niti kvadratni meter prostega prostora. Temelji nove hiše segajo 7.60 m pod cestni hodnik. To se pravi, da so morali izkopati vso zemljo tako globoko na površini nad 1000 kv. m, niso pa imeli prostora za deponiranje tega izkopa. Zato so morali material premetavati, odnosno prevažati po samem stav-bišču. Ko so na prvem delu stavbišče izkopali in zbetonirali temelje, so morali pre-metati ves izkop z drugega dela. da so tam „Pot štirih na Oplenac" Ljubljana, 19. oktobra Kdo vse danes že ne piše knjig! Napisati so jo hoteli tudi štirje mladi bivši dijaki, ki so pa hoteli že poprej nekaj zaslužiti. Dušan, Franci. Zvonko im Viktor so dolgo časa razmišljali, ka.Prodane navasUi in »Daliborja« najbolj znana ln priljubljena Smetanova opera. Tatvine v mesto Ljubljana, 19. oktobra V sobo Marije Memetovič na Cesti 29. oktobra se je podnevi vtihotapil zlikovac, ki so mu morale biti razmere v hiši dobro znane. V sobi je vlomilec pretaknil vse omare, ni pa odnesel drugega kakor zlat damski prstan z 10 vdelanimi biseri, vreden 1000 din. Enak neprijeten obisk je imela v stanovanju v Selenburgovi ulici Marija Peterca. Tudi v njenem stanovanju je tat vse prebrskal, odnesel je pa samo zlato enokrovno damsko uro in domsko srebrno uro v skupni vrednosti 1200 din. Iz stanovanja Rozalijc Potočnik na Gosposvetski cesti 14 je ukradel najbrž neki mladenič, ki je po hiši beračil, kromiran hranilnik, v katerem je bilo za 400 din kovancev. Tz sobe Anice Kušar na Tržaški cesti 91 je ukradel nekdo zlato zapestno dnmsko uro na črnem traku, vredno 400 din. To pa tatu ni zadostovalo in je brskal nanrej. dokler ni našel še 1250 din v bankovcih in kovancih, ki jih je tudi pobasal v žep. V stanovanje Franca Martinca na Pmlah 8 je prišel oni dan ponoči tat, ki je odnesel zelene športne hlače, 4 pare skoraj novih moških čevljev. 3 pare Že ponošenih čevljev, več parov nogavic, veliko perila in nekaj orodja, v skupni vrednosti 1100 din. Josip Selak je predsnočnjim prenočil v znani češnovarievi gostilni v Kolodvorski ulici, kjer je odložil kovčeg. V njem je imel lepo sivo obleko, športne hlače. 9 različnih srajc, več spodnjih hlač, nekaj samo-veznic, par črnih čevljev, par ?andal. nekaj nogavic in brisač, nikljasto žepno uro in razne dokumente. Kovčeg mu je pa nekdo ukradel. Radoslavi Šuštanevi na Dolenjski cesti 12 je nekdo odnesel 400 din vreden foto-npa-rat znamke Agfa. NTa trgu 'e bila te dni izvršena velika tatvina na škodo Valentina Koha. Zmanjkala mu je velika usniata torba na zadrgo, v kameri je imel 16.200 din v bankovcih, zraven pa je bila tudi vložna knjižica Zadružne gospodarske banke z vlogo 37.000 din. Iz stanovanja Tvanke §tahel v Dobrilovi ulici 30 je tat odnesel veliko zlato brošo. par zlatih uhanov, ovratno verižico in 100 din. Tat je mimogrede smuknil tudi v sobo Zdravke Soklič, ki je tik sobe Stahelove in še tam ukradel 100 din vredno zlato bro-šo. V neki kavarni je zmanjkala oni dan stavbniku Ivanu B. listnica s 1000 din. V Stanovanje Ivana Hrovata in Ivana Petka na Celovški cesti 43 se je spla/il ponoči znan zlikovec, ki je pa pravočasno pobegnil. Odnesel je več obleke in nekaj dokumentov na ime Hrovat, v skupni vrednosti 1000 din. Izpred Majarončkove gostilne na Zaloški cesti pa je nekdo odnesel iz avtomobila Albina Zaletlja 100 din vredno sivo karirasto odejo. S (Hmh&ega platna — Kino Matica: Nevarno poznanstvo. Paramountov film iz Holly\vooda o gang-sterju Recku (Akim Tamirov), ki živi dvojno življenje kot ugleden finančni mogotec, ki se mu klanjajo vsi. m kot zločinec, ki z mirno vestjo pošilja na oni svet vse. ki ga kakorkoli ovirajo pri opravljanju zločinskih in nezločinskih poslov. Samo policijski inšpektor Brandon ve za vse Recko-ve zločine in čaka na ugodno priložnost, da ga razkrinka. To se zgodi, ko se gangster zaljubi v Margareto Van Kase in jo hoče vzeti za ženo. da bi se / njeno pomočjo dokopal v boljšo družbo. Zločinćevi pomagači ugrabijo Margaretmega zaročenca. Podoba je. da je zaročenec pobegnil z vrednostnimi papirji, ki so mu bili poverjeni. Ko ga policija izsledi, mu ne verjamejo, da je bil ugrabljen, temveč ga zapro. Margareta ga reši s tem, da obljubi Recku postati njegova žena. Reckova ljubosumna prijateljica Kitajka Lan Ying (Ana May Wong) obvesti policijo in ji razkrije Re-ckov zločin ter se vpričo zločinca zabode. Inspektor Brandon opravi svojo dolžnost. — Film je prirejen po kriminalnem romanu Edgarja Wallacea, je spretno režiran z dobrimi igralci ter je tudi zanimiv po svoji zamisli: zločinec se prej ali slej ujame, na svoji poti se spod takne v trenutku, ko se mu zdi, da je najbolj varen. Navadno je vsemu kriva ženska. Ker ljubi Reck razen moči. denarja in žensk tudi glasbo, je v film vpletena smiselno lepa glasba. Fihn ima torej vse, kar človek zahteva od dobrega kriminalnega filma, sicer je pa — kriminalni film. Mnogi kinoobiskovalci si ga bodo samo zaradi tega ogledali. Iz Celja —c Prvo predavanje Ljudskega vseučilišča v novi sezoni bo v četrtek 20. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Ob 201etnici Jugoslavije bo predaval divizijski general v p. g. Vladimir Belič iz Beograda o Jugoslovenih v svetovni vojni. Opozarjamo na to zanimivo predavanje. —c V proslavo 701etnice grafične organizacije bo v nedeljo 30. t. m. ob 16. v mali dvorani Celjskega doma koncert pevske in orkestralne Grafike iz Ljubljane. V isti dvorani bo v nedeljo 6. novembra ob 9. dopoldne slavnostno zborovanje. —c Napad m dve nesreči, v neki gostilni na Ločici pri Polzeli so se v noči na ponedeljek okrog ene sprli fantje. V prepiru so trije bratje napadli 341etnega po-sestnikovega sina Alojza Storila z Ločice ter ga z noži hudo poškodovali po glavi, hrbtu in rokah. V nedeljo okrog 18. je padal ISletni elektrotehniški vajenec Franc Majcen iz Zagrada pri Celju tako nesrečno, da je priletel na nož in si prereza! desno dlan. V torek okrog 10. se je peljal Matija Kreuh, trgovec s starino iz Šoštanja, s kolesom po Krekovi cesti v Celje. Pri Glaziji je dohitel nekega voznika. Ko je hotel voznika prehiteti in je krenil na levo, je prrvozTJ iz mesta avtomobil tovarnarja Antona atefeta iz Kranja. Kreuh je zadel 8 kolesom od strani v avtomobil. Pri karambolu se je Kreuhovo kolo zdrobilo. Kreuh pa je dobil hule poškodbe na desnem stegnu in na levem kolenu. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. —c Propagandni lahkoatletski miting kot prireditev po dolžnosti bo priredila SK Jugoslavija v Celju v nedeljo 23. t. m. s pri četkom ob 9. dopoldne na GlazijL Pravico nastopa imajo vsi verificirani in ne- verificirani atleti klubov, članov JU4S. Prijave s priloženo prijavnlno 2 dm aa točko ln tekmovalca je treba postati na - naslov: SK Jugoslavija, Celje, Frane Dobni k, Oelje, Breg 32, najkasneje eno uro pred prt četkom mitinga. Nagrade so: pri 5 tekmovalcih v poadmi disciplini dva priznanici, pri več ko 6 tekmovalcih v po-edini disciplini pa tri priznanice. Tekmovanje bo po pravilih in pravilnikih JLAfl. Na sporedu so naslednje discipline: tak na 100 m za senior je ter juniorje C in B, met krogle aa senior je ter juniorje C in B, tek na 800 m za seniorje, tek na 1000 m aa juniorje C in B, skok v visino z zaletom za seniorje C, tek na 400 m za seniorje, met diska za seniorje ter juniorje C in B, skok v daljino z zaletom aa seniorje ter juniorje C in B, tek na 1600 m za seniorje, met kladiva za seniorje in juniorje C, skok s palico za seniorje in juniorje C ter tro-skok za seniorje in juniorje C. —c Predavanje o proboju solunske fronte leta 1918 bo priredilo Sokolsko društvo Celje-matica v potok 11. novembra ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Predaval bo gen e ralžtabn i polkovnik g. Dragoljub Mihailovič, poveljnik 39. pp. v Celju. Opozarjamo že danes na to zanimivo predavanje. —c Vaja za zatemnitev mesta Celja bo v nočd od ponedeljka 24. t. m. na torek 25. t. m. —c Umrla je v soboto na Glavnem trgu št. 12 v starosti 78 let hišna posestnica ga. Vilma Lazičeva. roj. Adolphova, tašča admirala g. Poliča. —c Brezplačen zajtrk za revne šolarje. Mestni svet je. kakor lani, tudi sa prihodnjo zimo odobril prispevek aa brezplačen zajtrk za približno 100 revnih učencev na LE. drž. deški narodni šoli v Celju. Tatvine v prodajalni »livar« Celje, 19 oktobra Včeraj smo poročali o tatvinah v prodajali.) * Tr'^ra v Celju, ki je last trgovca Karla Vrečica. Tatvine je izvrševal 18-letni Vrečičev uslužbenec Ivan K., ki je v zadnjih mesecih kradel v trgovini samovezlice, nogavice, obieke in plašče. Ukradeno blago je prodajal delno sam. delno pa njegov pomagač, 20-letni mesarski pomočnik Karel R. iz Celja. Policija je aretirala še nekaj drugih oseb. ki so kupovale ukradeno blago. V afero so zapleteni neki celjski obrtnik in hišni posestnik ter dva posestnika iz Levca pri Celju in Stranic pri Konjicah. Ivan K. je na policiji priznal tatvine in izjavil, da znaša vrednost ukradenega blaga okrog 26.000 din. Nekaj ukradenega blaga so našli, ostalo škodo pa bodo morali kriti Ivanovi in Karlovi sokrivci, ki so imoviti. Ivan K. se je bil vdal igralski strasti. Pri kvartanju je skoraj vedno izgubljal. D;i bi kril dolgove je začel krasti v trgovini svojega delodajalca in tako se je začela vrstiti tatv;na za tatvino. Aretiram 18-letni Ivan K. je med drugim izpovedal, da je prodal blago, ki ga je bil ukradel svojemu delodajalcu trgovcu Vre čiču tudi raznim osebam v Stranicah pri Konjicah. Zato sta se odpeljala vodia kriminalnega oddelka celjske policije nadzornik g. Zavec in policijski agent g. Rojnik v torek dopoldne z aretiranim Ivanom K. v Stranice, da izvršita tam preiskavo. Pri posestniku Sodinu sta našla zaboj, v katerem je bilo za 3000 din ukradenega blaga, ki ga je bil K. prodal Sodinu. Posestnik je izjavil, da je kupil od Ivana K. še za 5000 din blaga in ga prodal naprej. Sodin je podpisal in izročil g Zav-cu izja\-o, da bo poravna' trgovcu Vrečiču teh 5000 din. Tudi neki drugi moški, ki se prav tako piše Sodin. je podpisal izjavo, da bo povrnil 2500 din, ker je kupil od Ivana K. ukradeno blago v tej vrednosti. Gg. Zavec in Rojnik sta hotela izvršiti preiskavo še pri dveh posestnikih, toda posestnika sta bila medtem že pobegnila. Sedaj ju išče orožništvo. Ivan K. ne kaže ni-kakih znakov kesanja. marveč se venomer smehlja in vneto pomaga policiji pri razčiščevanju afere. Pri njem so tudi našli ponarejene ključe, s pomočjo katerih je ponoči prihajal v Vrečičevo trgovino in odnašal iz nje ukradeno blago. Preiskava je doslej ugotovila, da je v afero zapletenih 17 oseb v Celju ter v bližnji in daljni okolici. Vrednost blaga, čigar tatvino je Ivan K. doslej priznal, znaša okrog 28.000 din. Iz škof f e Loke — pogreb re»t»vratcxja g. Antona J« ka. Nenadna smrt splošno znanega re-stavraterja g. Antona Jenka je našla najširši odmev, pa tudi globoko obžalovanje, sele smrt je pokazala, koliko zvestih prijateljev in srpoetovalcev je imel pokojnik. Krsta je bila zasuta z lepimi venci in rožami, v žami sprevod v sredo pa se je uvrstilo toliko ljudi, da takega pogreba Reteče že dolgo ne pomnijo. Pred šolskim poslopjem je bila zbrana deca z upraviteljem g. Korenčanom, službo božjo je daroval duhovni svetnik g. Meršolj. Čeravno ni bilo mkaJdh zunanjih slovesnosti, je ostalo malokatero oko suho, ko je »prejela zemlja v varstivo telesne ostanke moža, ki mu razburkani svet ni mogel dati miru. Naj mu bo lahka zemlja! — Ova »ptičja brez gnezda« sta šoferja Oman Pavel s Sfuftte in Kalan Peter m Boste. Obema Je šola deveta briga. Pa ne samo šola, tudi dom ju prav nič ne mika in tako se te dneva v Ban klatita po gmajnah in hostah, preživljata se pa kakor pač nanese. Ljudje sočuvsbvujejo s otroki. Toda ta dva ne zasluzita namflje-nja. Kdor bi jn izsledil, naj jn Jarod oblastem, najbolje kar prvi orožniaka postaji. _ Starši prosijo železniško diseketjo, naj bi se zopet uvedel na gorenjski progi vlak P »38, ki pa naj bi odhajal iz Ljubljane že ob 13. Raaflogi. ki narekujejo to željo staršem, so zelo tehtni in res uvafce-vanja vredni. Iz Škofje Loke potuje sleherni dan v Ljubljano v Sole okrog 75 dijakov. Pouk na Šolah se konča ob 12.30. Dijaki morajo potem čakati na vlak p 916 do 15. Več dijakov ostaja tako v Ldutoljam brez kosila, pa tudi brez primernega nadzorstva. Potikajo se po cestah, zapravljajo dragoceni čas in posedajo brez potrebe. V zimskem času je še huje, ker morajo zmrzovati. Naj omenimo, da vestjo prav v vse smeri vlaki ugodneje: proti Zidanemu mostu ob 13.32, proti Rakeku ob 13.40, proti Vrhniki ob 13.50 in na Dolenjsko Ob 14j07. Le OMMBgfc* Je I Naj bi as ta stvar aredTJa v korist dijakov in staršev. Kakor čujemo, je pokre-njena akcija tudi s strani občin, da se vusbbI nad spremeni. — I/V9anl »o vnett aa Trst! 82 izletnikov ae prijavilo pri TOD. — 8J«vo SoJcoiskega pr©svetau*ja. Bra Gorieok je deloval med nami komaj pičlo leto, pa al je že pridobil srca nas vseh. Zaupali smo mu mesto prosvetarja, ki ga je vodil prav vestno in z ljubeznijo pravega Sokola. Brat Oorieek odhaja. Prevzeme ravnateljsko mesto na meščanski soli na Rakeku. G. Gorfeek pa ni bil le kot Sokol, marveč tudi kot Šolnik mož na svojem mestu. ga je očetovsko vzljubila, bil ji j« učitelj, vodnik in svetovalec vse v najlepšem pomenu besede. Ko odhaja od nas, mu iskreno želimo, da bi čim preja dosegel izpolnitev svojih zelja, predvsem pa najnjesiitev v Tržiču, kjer mu živi družica. — Poročil se je v soboto v pravoslavni cerkvi kapetan I. planinskega polka v Škof ji Loki g Dejan Suvajdžlć z gdr\ Ksenijo R upnikovo, hčerko di vizi jak e g a generala Lava Rupnika. Kot priči sta Vila poveljnik I. planinskega polka, polkovnik g. Ivan Markulj m generaletabni polkovnik g. Orlovič iz Ljubljane. Mlademu sokolskemu paru naše iskrene čestitke! e$ntcct KOLEDAR Danes: Sreda, 19. oktobra katoličani: Peter Alkant. Etbin DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Nevarno poznanstvo Kino Sloga: Taras Buljba Kino Union: Pomladna parada Kino Moste: Ana Karenina — Grotn Garbo in 3 žurnali Ljubljanska sadjarska ln vrtnarska podružnica: predavanje nadzornika stroklja o »Sadnem drevju na naših vrtovih^ ob 1P. v kemični dvorani na I. državni realni gimnaziji v Vegovi ulici Sokolsko društvo Ljubljana IV. obćni občni zbor ob 20. v salonu pri Marenc* tu na Dolenjski cesti DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčlč, Sv. Jakoba trg !>. Ramor, Mikloiščeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. drohne sporede vseh evropskih radijskih postaj ta obilo TTP,ll">wwg* ittva dobite ▼ tedniku srn radio, gledališče tn film »NAS VALc Ljubljana, Knafl jeva attca 5. Četrtek, 20. oktobra 12: Operetni venčki (plošče).- 12.45: Poročila. _ 18: Napovedi. — 13.20: Duet bratov Golobov. — 14: Napovedi. — 18: jDutcff spored radijskega orkestra. — 18.40: Skrvenečma za Slovence (g. dr. Rudolf KolariČ). — 10*. Napovedi, poročila, — 19.30: Nae, ura: Predav. min. za telesno vzgojo naroda. — 19.50: SO minut zabave: Dovtipov zmes in godba vmes. — 20: Koncert taantnreJkega aspteta. — 20A0: Koncert ruske glasbe (radijski or-0. — 22: Napovedi, peroOBa. — 22.15 fplo#fieš>. — Konec ob Stev. 235 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, lft. oktobra 18S8. Stran 3 DANES: vsako sredo in soboto: domače pogsrttoa, krvavice, jetrne in prleške-hajdinske klobase! POSEBNOST: sladka rebula Is sononlh brd pri Gorici. Vljudno vabi »KlCt ZVCZfld« DNEVNE VESTI — Decentralizacija licitacij. Minister za javna dela je izdal v sporazumu s finančnim ministrom odlok, da se lahko vrše licitacije za javna dela iz 4 milijardnega posojila istočasno na večih krajih. Tako bodo lahko licitacije istočasno v ministrstvu v Beogradu ter na banski upravi v Zagrebu ali Ljubljani ali v kakem tretjem mestu. Tako bodo elaborati dostavljeni istočasno z razpisom licitacije vsem onim uradom, kjer bo licitacija. Ponudbe bodo prenesene po licitaciji po kurirju ali pa poslane ekspresno ministrstvu v Beograd, kjer bodo vse istočasno pregledane. Licitacija bo odobrena, če bo skupno Izročenih toliko ponudb, kolikor jih predpisuje zakon o državnem računovodstvu. — Naš izvoz grozdja. E>o 13. t. m. je Slo iz nase države okrog 2.500 ton svežega namiznega grozdja in sicer v Nemčijo 1734 ton, dočim znaša kontingent 2000 ton, v bivšo Avstrijo 620 ton, dočim znaša redni kontingent 800 ton, posebni pa 600. Razen tega je šlo precej našega grozdja v Švico, Češkoslovaško, Poljsko in Slesko. Za plašče, kostume, obleke /. i. Mer kur«, Glavne zadružne zveze, Zveze zdravstvenih zadrug, Lekarniške zbornice, Lekarniške zadruge in lekarniških sotrudnikov. — Sestanek ravnateljev higienskih zavodov. Po odredbi ministra socialne politike in narodnega zdravja se sestanejo v petek 21. t. m. na Sušaku ravnatelji higienskih zavodov in načelniki oddelkov za socialno in zdravstveno skrb banskih uprav. Obravnavali bodo vprašanje organizacije in dela higienskih zavodov, posebno razširjenja medicinsko socialnega dela na kmečko prebivalstvo. Določen bo tudi način sodelovanja vseh panog zdravniške službe pri zatiranju bolezni in povzdigi narodnega zdravja. — Zračna zveza med Jugoslavijo In Ameriko. Dve ameriški družbi za zračni promet Panamerican Airways in Ameriška zrakoplovna družba sta sklenili otvoriti redno zračno progo med Ameriko in Evropo. Francija in Nemčija bosta povezani z Ameriko po zračnih progah obeh družb. Ameriška zrakoplovna družba bo skrbela za zračni promet med Ameriko in državami ob Sredozemskem morju, zapadno Azijo do Perzijskega zaliva, Albanijo, Bolgarijo, Jugoslavijo in Severno Afriko. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 84 z dne 19. t. m. objavlja uredbo o Geološkem institutu kraljevine Jugoslavije, I ■ I1?«^KA Pomladanska paradaKin", S"ion Predalu*c ob 16., 19. in 21. uri._(MARIKA) Najboljša opereta sezone I — Prošnja poštni upravi. V ponedeljek popoldne je bilo oddano v Mariboru na pošto ekspresno pismo za naše uredništvo. Pismo je prispelo na naslov včeraj popoldne ob 15.40. Zadaj je poštni pečat pošte Zagreb 2. 12 Maribora je torej romalo ekspresno pismo v Zagreb in preko Za-jrreba je srečno pri romalo v Ljubljano, seveda s primerno zamudo. Prosimo poštno upravo, da ugotovi, kje je krivda in da v bodoče take kričeče anomalije v poštnem proraetu odpravi. Ovitek ekspresnega pisma je poštni upra\-i na razpolago v našem uredništvu. SPECIJALIST ZA KIRURGIJO , Us Dr. Peršič Ivan je otvoril privatno prakso Ordinira za splošno in otroško kirurgijo od 2. — 4. Ljubljana, Ungarjeva 2 (pri Magistratu) — Planinci' Polovična vozu ina je odobrena udeležencem letošnjega kongresa Zveze planinskih društev 23. t. m. v Beogradu. Vozna olajšava za potovanje v Beogiad bo veljala od 20. do 22. oktobra in za povrat ek od 23. do 30. oktobra ti. Vsakdo si kupi na odhodni postaji celo vozovnico ter železniško legitimacijo K-13, katero mora predložiti dne 23. t. m. vodstvu kongresa Zveze planinskih društev v Beogradu. S kupljeno vozovnico in potrjeno železniško izkaznico K-13 ima pose tnik kongresa brezplačen po v rat ek na železnici do izhodiščne postaje. — V Primorju cvete sadno drevj«\ V Dalmaciji imajo zadnje dni pravo pomladansko vreme. Tako lepe jeseni že dolgo ne pomnijo, čez dan je tako vroče, da ae-de ljudje najraje v senci. Mnogi se Se kopljejo kakor poleti. Ponekod je sadno drevje v cvetju, kakor pomladi. Posledica izredno toplega vremena je tudi ta, da se dobi na trgu zeleni grah in zgodnji krompir, kakor ga sicer prodajajo samo pomladi. — Obisk grobov v Julijski Krajini ob Vseh svetih. Zveza za tujski promet v Sloveniji je prejela z raznih strani želje, da omogoči Slovencem obisk grobov sorodnikov v Julijski krajini. Zato je pripravila 4 potovanja z avtobusi v Gorico, Idrijo in Trst v dneh 29. t. m. do 1. novembra in z vlakom v Trst 1. novembra. Spored je sestavljen tako. da bo zadovoljil vse želje. Spored dobite pri Putniku. — Gradnja novih železniških prog. Od leta 1935 je bilo zgrajenih v naši državi 301 km novih železniških prog. Stroški so znašali 633.4 milijona din. Zdaj se gradi 296 km novih železniških prog, iz 4 milijardnega posojila se bo pa gradilo ee 537 km železniških prog, med njimi železnica Črnomelj—Vrbovsko. Ta bo dolga 47 km in stroški bodo znašali 140 milijonov din. uredbo o rudarsko-geološkem odboru, pravilnik o delu in poslovanju v Nacionalnem institutu za gorivo in rude, odredbo o prevedbi kemičnega laboratorija oddelka za upravo drž. rudniških podjetij v sestav oddelka za vrhovni rudarski nadzor kot odsek z nazivom »Nacionalni institut za gorivo in rude« in razne objave iz >Službenih novin«. — Zagreb dobi Oficirski đoni. Na vogalu Deželičeve ulice in Trga kralja Aleksandra v Zagrebu bo zgrajen Oficirski dom. Stroški bodo znašali najmanj 7 milijonov din. Toliko denarja je že na razpolago. — Naznanilo. Avtobus Ljubljana—Bled bo vozil nepretrgoma vso zimo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo zjutraj megleno, nato deloma oblačno, a stanovitno vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu 25, na Rabu 24, v Sarajevu in Splitu 23, v Zagrebu in Dubrovniku 21, v Ljubljani 19, v Mariboru 17.2, na Visu 17. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.3, temperatura je znašala 6.8. — Tatvina obleke In posteljnine v Gri- žah. Pred dnevi je bilo vlomljeno v hišo posestnika Ivana Gnusa v Grižah. Tatovi so odnesli več odej, veliko posteljnega perila, dve ženski torbici, več moške in ženske obleke, nekaj plašcev. precej ženskega in moškega perila, nekaj parov čevljev in rokavic ter 600 din. škoda znaša nad 3500 din. Tatvino so zagrešili najbrž cigani, ki so se dolgo klatili po okolici. Cigani so takoj po tatvini pobegnili in sicer najbrž proti Mariboru. — Pretresljiva družinska tragedija. V vasi Kablar na Hrvatskem se je odigrala v ponedeljek pretresljiva rodbinska tragedija, 20-letni Mate Peršin, ki se je šele nedavno poročil, je med prepirom zaklal svojega očeta Toma. čim se je sin oženil, so se začeli doma prepiri. Stari Tomo ni imel rad snahe, ker ni hotela delati. Sinu je večkrat očital, zakaj se je oženil. V ponedeljek sta se s sinom zopet sprla. Med prepirom je sin potegnil nož in ga zasadil očetu v prsi. — Samomor 80Iernega starca. V ponedeljek se je obesil v Starem gradu pri Karlovcu kmet Mile Kekič, star 80 let. Ko so šli domači z doma, je odšel starec na kozolec in se obesil. Kekiča so mučile razne bolezni, zlasti revmatizem. Ko je njegova žena Mara, stara 70 let, zagledala mrtvega moža, si je hotela tudi sama končati življenje. — V smrt zaradi bolezni. V ponedeljek ponoči se je obesil v Varaždinu bivši mestni uslužbenec Franjo Ferenčak, star 63 let. Dolga leta ga je mučila neozdravljiva bolezen in večkrat je pravil, da si bo končal življenje. — Uboj zaradi dekleta. Včeraj zjutraj je bi! v Apatinu blizu Sombora ubit 20-letni Gjorgje Ador. Fant je bil na veselici, kjer se je sestal s pekom Antonom Som- KINO SLOGA telefon 27-S0 Danes ob 16., 19. in 21. Po istoimenskem Gogoljevem romanu! TARAS B (J L J B A Najizrazitejša legendarna osebnost ruske književnosti, v kateri je poosebljen ponos in čustvenost kozaka heroja HARBV BACE, J. PEERRE AUMONT, DANIELLE DARKI EUX. ] borcem. Fanta sta st. . __ ta. Iz prepira se je razvil pretep, med katerim je Somborac zabodel Adora t hrbet, tako da je obležal mrtev. — Kmetje ujeli — orla. Na Tre- beviču in Jahori v Bosni ottt večkrat napadajo drobnico. V ponedeljek se kmetje ranili in ujeli velikega orla, ko se je spustil na jagnje. čez krila meri 2.50 m, težak je pa 12 kg. Kmetje so ga prodali t Sarajevo sa 90 din. V nedeljo 23» oktobra 1938 vsi na Gasilsko tombolo na Viča. Tombola se vrši na trgu pred Gasilskim domom. Glavni dobitki: 10 moških in ženskih dvokoles, kuhinjska oprava i. t- d. Začetek ob 14. uri. Cena tablici Din S.— Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Iz Ljubljane —lj Novo hotelsko poslopje pred pošto m promet. Plot ob novem hotelskem poslopju je padel in v glavnem je že urejen hodnik. Zdaj lahko presodimo, koliko se bo izboljšal, odnosno razbremenil promet na križišču pred pošto. Hodnik ob Tyrše-vi cesti je zdaj prav tako širok kakor je bil prej, ker novo poslopje ni bolj umaknjeno. Cesta je torej ostala prav tako široka, a tudi hodnik ni razširjen. To velja tudi za Prešernovo ulico. Največja prometna ovira je bil prej vogal starega hotela pred poŠto. Pri novem poslopju je vogal zaokrožen, s čimer je postal ovinek preglednejši in hodnik so lahko na vogalu umaknili vsaj za dobrega pol metra, da ne sega tako daleč na križišče. Hodnik sam na sebi se pa zdi kljub temu preozek in vogal bi kazalo posneti nekoliko bolj kakor so ga. Križišče pred pošto bo sicer še znatno razširjeno ob Batovi hiši, a kljub temu bo pretesno predvsem zaradi ozke Prešernove ulice, ki je ne bodo več razširili, ker pošta že stoji v stavbni Črti. —lj Adaptacija lokalov in obnova pročelij. Zdaj je še vedno tako živahno stavbno gibanje kakor sredi stavbne sezone. Nekaterih stavbnih del je še celo več kakor sredi sezone. Precej je tudi adaptacij in še vedno obnavljajo pročelja, kar je nekaj nenavadnega za oktober. Ker je bilo v Ljubljani prejšnja leta adaptiranih zelo mnogo trgovskih lokalov skoraj po vsem starejšem mestu, so nekateri mislili, da je lokalov že preveč in da adaptacije ne bodo več potrebne. Toda prav zaradi naraščanja števila modernih trgovskih in pisarniških lokalov je bilo potrebno iz konkurenčnih razlogov začeti obnavljati tudi zastarele lokale. Nekateri lokali v starejših hišah so na zelo dobrem prostoru, a se primerno ne rentirajo prav zaradi tega, ker ne ustrezajo več povsem dandanašnjim potrebam. Zadnje čase adaptirajo dva večja lokala v hiši na vogalu Tvrševe ceste in Tavčarjeve ulice (K. Prelog) in v hiši Kmetske posojilnice na vogalu Tvrševe ceste in Dalmatinove ulice. Med hišami, ki jim obnavljajo pročelja, je treba omeniti trinadstropno hišo Državne hipo-tekarne banke na vogalu Tvrševe ceste in Frančiškanske ulice in dvonadstropno hišo na vogalu Ceste 29. oktobra in Emon-ske ceste (Jelačin). —lj Med slovanskimi violinskimi virtuozi zavzema prav gotovo eno prvih mest Zagrebčan Zla tko Baloković. Odličen umetnik, poznan po vsem širokem svetu, bo koncertiral v Ljubljani prihodnji ponedeljek 24. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Na svojem sporedu bo imel dvoje del iz jugoslovenske literature in sicer Miloje- vićevo sonato v h-mol u in Lhotkovo Hrvatsko rapsodijo. Poleg tega igra v prvem delu Vivaldijevo sonato v d-duru, v drugem delu pa nekaj krajših skladb in sicer: Chausson: Poem, Granados: Pesem slavca, De Falla: Španski ples, in Debussv: Min-strela. Umetnika spremlja na klavirju njegov stalni spremljevalec N. Sluasnv. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. —lj Pxn ofloielnl koncert v proslavo 20-letnice našega osvobojenja ln zedinjenja bo v ponedeljek 7. novembra. Pevski zbor Glasbene Matice bo prvič javno izvajal najnovejše Skerjančevo delo za soli, zbor in veliki orkester — Zedinjenje. Besedilo sta dva Gradnikova soneta iz njegove zbirke De prorundis. Na koncertu sodelujejo 4 sonati, simfonični orkester Ljubljanske filharmonije, dirigira ravnatelj Mirko Polič. O delu samem, ki je eno najpomembnejših del naše glasbene literature sploh, bomo se poročali. —lj Društvo »Sočas-matica v Ljubljani. Domača ljudska univerza, ki si je v teku Skoraj 30 let pridobila mnogo prijateljev-poahišalcev na rednih sobotnih predavanjih, bo otvorila 22. t. m. (v soboto) ob 20.30 v salonu »Pri levu« 19. sezono. Ta večer proslavi >Soča< 201etnico jugoslov. države s predavanjem predsednika g. dr. Dinka Puca. Sodeluje tudi oddelek pevskega zbora »Sloge« pod vodstvom g. M. Premelča. Vabimo vse Sočane in prijatelje društva, da se polnoštevilno udeleže patriotskega večera. Vstop prost. —lj Novi »n. začetnlški plesni tečaj za novince-dame in gospode« se otvori jutri v četrtek ob 20. uri v Jenkovi šoli, Kazina. Vpisovanje in informacije tudi za posebne plesne ure istotam vsak dan. Dijaki in dijakinje imajo popust. —lj Vid vašib oči si obvarujete le z optično Čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. —lj Za predvajanje turističnega filma »Jugoslavija« v naravnih barvah dne 21. t. m. ob 20. v frančiškanski dvorani, si preskrbite pravočasno vstopnice po 3 din v pred prodaji pri »Putniku« na Tvrševi cesti. —lj Angleško društvo v Ljubljani opozarja svoje člane na današnji prvi kon-verzacijski večer s čajem. Večer bo kot običajno v društvenem lokalu na Kralja Petra trgu 8 ob pol 21. —lj SmušKa telovadba SPD prične dre- vi ob 19. v telovadnici EL državne realne gimnazije na Poljanski cesti. Prijave se sprejemajo tudi pred telovadbo v telovadnici. u— Upravni odbor Prirodoslovnega društva najvljudneje vabi člane, da se udeleže izrednega občnega zbora, ki bo v petek 21. t. m. v balkonski dvorani univerze ob 17.45. Edina točka dnevnega reda: Sprememba pravil. —lj Pred frančiškansko cerkvijo je zS-sps|. S no ca ob 19. se je prima jal po Marijinem trgu neki mladenič, ki je krenil naravnost proti vhodnemu stopnišču frančiškanske cerKve, kjer je legel in zasmr-čal Seveda pa njegovo spanje ni trajalo dolgo, kajti ljudje so se pričeli zgražati in so hitro pozvali stražnika, ki je le s težavo dvignil pijanca ter ga spravil na stražnico. —lj Pogrešan inkasant. Z doma v Ger-bičevi ulici 16 je že 14. t. m. odšel 28 letni in kasan t mestne elektrarne France Vrenk. Zmešalo se mu je in si je pred odhodom poreza? vse gumbe na črni zimski suknji, nato pa s kredo označil nove gumbe na suknji. Pogrešani Vrenk je visoke postave, podolgovatega obraza, črnih, nazaj počesanih las in razoglav. Kdor bi kaj vedel o njem, naj to javi policiji, odnosno na naslov v Gregorčičevi uHci. PRISTOPAJTE K J C LIGI! f.'< • Sargov KALODONT proti zobnemu kamnu Iz Maribora — Usodna Igra z vžigalicami. V Rogozi na Dravskem polju je zgorela stanovanjska baraka Štefana Fuksa. Ugotov'li so, da sta ogenj zaneti?a 8-letni Fuksov sin in 6-letna hčerka, ki sla se igrala z vžigalicami. Goreča vžigalica je padla med seno, ki se je vžgalo in hipoma je bila vsa baraka v plamenih. — Vlom v avtomobilsko delavnico. Danes ponoči so vdrli vlomilci v avtomobilsko delavnico ing. Fradaua, zastopnika tovarne Opel v Mlinski ulici. Odpeljali so železno blagajno, ki je bila pa prazna. V delavnici so odprli več omaric za orodje, našli pa niso tega, kar so želeli, namreč denarja. Davi so ljudje našli mnogo odnesenih predmetov razmetanih po Mlinski ulici do Drave. Za storilci poizvedujejo. Na kraj vloma je pr šel tudi policijski daktilograf Grobin, ki je posnel prstne odt se. — Z motiko nad lasta. Posestnik Ivan Kron vogel se je spri s svojim zetom. Prepir je bil vedno huJAi, naposled je pa zet pograbil motiko in udaril tasta po glavi tor ga občutno poškodoval. Kronvogel se zdravi v bolnici. — Prva operetna premiera letošnje sezone bo v soboto 22. t. m., ko bodo vpri-zorili Suppejevega »Boccaccia« v režiji Vla-dimirja Skrbinška in pod vodstvom kapelnika Herzoga. — Med spanjem obrađen. Mesarski pomočnik France K. ic Kozjega je pred glavnim kolodvorom utrujen na klopi zaspal. To je izkoristil spreten tat, ki ga je temeljito preiskal in mu izmaknil vse listine, klobuk in rekaj denarja. SOKOL — Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola, ki je svoj oder na novo popolnoma preuredil otvarja v nedeljo dne 23. t. m. svojo sezijo z veselo čarovniško igro »Ga-šperček čarovnik«, začetek točno ob 15. uri popoldne (vhod B;el\veisova cesta). Na repertoarju so v letošnji seziji popolnoma nova dela, največ prevodi iz češke lutkovne umetnosti: »Avtomobilska princezac, švanda dudak«, »Dva brata«, »GaSperček pilot«, 3>Lutkovni kabc.ret«. K obilni udeležbi lutkovnih predstav vabimo vse prijatelje lutkovne umetnosti. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din Nepremočljive Hubertuse trenčkote in vse vrste dežnih plaščev, oblek, perila i. t. d. najboljši nakup pri P R E S K E R, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. M I B A pridi v sredo. 2445 50 PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, m ono gramov, gumb ni c Velika zaloga perja po 6.75 din. »Julijanac. Gosposvetsks e. 12. POSTELJNE MREŽE Izdeluje in sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovic Gregorčičeva ul. 5 (Gradišče). 2250 VRTNE OGRAJE železobetonske, hitra dobava. Načrte, proračune, vsa stavbna dela poceni in solidno izvršuje RUDOLF TERCELJ, stavbeno podjetje pri novi cerkvi v Šiški pri Ljubljani. 2420 PRODAM Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek >* Din JABOLKA najfinejših vrst nudi po nizki ceni An t. Haberman, Ptuj. — Naročila sprejema: Ciril Tušek, Tvrseva 8 (Delavska pekarna). 2440 La OREHI tanke lupine, 50 kg Din 330.—k jedrca I.a 10 kg Din 240.—, La bosanske suhe češplje zaboj 26 kg Din 180.—, vreče 50 kg Din 305.— franko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 2435 ŠTAJERSKA JABOLKA veliko zalogo proda po ugodni ceni trgovina Martine, Tvrseva c. 17. 2436 SLUŽBE Posoda 50 par. davek posebej. Najmanjši SMSSSSJ 8 Din SAMOSTOJEN TRGOVEC vsestransko verziran, želi sodelovati kot družabnik pri dobro ldočem podjetju. Ponudbe na upravo Usta pod »za male procente«. 2398 Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica itev. 5 "Moj mož ni mogel verjeli svojim očem!*/*™; da sem videti za 10 let mlajša "V1^"..* tTk» POGLEJTCf KAKO bile Vladkove bese- SEM TO DOSEGLA de. Se pred d verni meseci sem imela brazda in gube na čem, okrog oči m ust — veekalnor sem imela videz žene v ■SSSdSSJjfa letih«. Danes pa se vse moje znanke drvijo moji gladki, dekliški koži in čisti polti. Vsak večer uporabljam rožnato hranilo sa kožo Tokalon. Ta vsebuje Biocel. presenetljivi vitalni element mladosti — odkritje slovitega profesorja dunajskega vseučilišča. Cez dan uporabljam kremo Tokalon bele barve, ki napravi kožo čisto in gladko ter zajedal ce in razširjene znojni ee. RAZPIS s rez Brežiški, r No. 3843/15-38 OBČINA ČATEŽ, mesto občinskega delovodje ustrezno čl. 12 uredbe o občinskih uslužbencih. — obrazna: štirje razredi srednje aH njej enake z završnim izpitom. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene s UsHisunl po ČL T. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih je vložiti v roku 10 dta po objavi tega razpisa pri podpisani (Mri. Čatež, dne 25. novembra 1888. Delovodja: Oerdovtč s. r. Stran 4 »SLOVENSKI NARODi, sreda, 19. oktobra 1938. Stev. 235 Zagoneten napad na moravškega kaplana Domnevni krivec in član družbe, ki je napadla « Ferkulje oproščen zaradi pomanjkanja dokazov o krivdi Ljubljana. 19. oktobra Pred sodnikom poedincem okrožnega sodišča je sedel v ponedeljek slušatelj med. fakultete 1. 1916. rojeni Slavko Janežič. Z razsodbo proti njemu je bila likvidirana nenavadna afera, ki se je skuhala lani v marcu in o kateri je bilo toliko govorjenja v Moravčah in v okolici. Medicinec Slavko Janežič se je samozavestno zagovarjal in trd;l, da jc nedolžen. Poslušalci v sodni dvorani so se zagledali v obtoženčevo lepo negovano glavo s črnimi lasmi in brado, v njegovo obleko, ki je bila podobna smokingu z mehko srajco brez kravate. Obtožnica, katero je prebral namestnik državnega tožilca g. Fran Sever, je očitala Janežiču sledeče: Proti Slavku Janežiču vlaga državno tožilstvo obtožbo, da je bil udeleženec mno-ffote ljudi, ki se je zbrala in storila s skupnimi močmi nasilje osebi tako, da je dne 8. marca 1. 1937. v Moravčah pred 23. uro napadla (mnogota namreč) vrata Zadružnega doma, v katerem se je nahajal kaplan Jožef Ferkulj, in ko se je po odstranitvi ovire kaplan Jožef Ferkulj napotil v kapla-nijo, začela za njim metati polena. Ko je imel kaplan Ferkulj pos-ia z odpiranjem vrat kaplanije. ker so mu ključavnico prej zabili, ga je mnogota dejansko nap-idla in mu zbila iz rok električno svetilko, nakar se je kaplan Ferkulj pred napadalci moral skriti v kaplanijo.' Zakrivil je obtoženec s tem prestopek zoper javni red in mir po § 154-1 k. z. in naj se kaznuje po tem kazenskem določilu. (§ 154 določa: Vsak udeleženec mno-goie ljudi, ki se zbere in stori s skupnimi močmi nasilje osebam ali poškoduje in opleni tuje stvari, sc kaznuje s strogim zaporom.) Državno tožilstvo je obtožnico proti Ja-režiču utemeljilo takole: Dne 8. marca 1937 zvečer okrog 8. ure je šel kaplan Jožef Ferkulj v Zadružni dom v Moravčah k učiteljici Francki Šusteršič radi razgovora o delu v Prosvetnem društvu. Ko je odhajal okrog 11 .ure, je našel vrata zaprta in zunaj zavezana tako. da ovire od notranje strani ni bilo mogoče odstraniti. Ko pa je Stanko Jerman odstranil drog, ki ;c bil privezan za kljuko, je !wplan Ferkulj odšel proti kaplaniji, a so ga med potjo obdolženčevi tovariši napadli,, metali za njim polena in mu je nekoo iz obdolžerčeve družbe pred vrati kaplanije zbil električno svetilko iz rok, nakar je kaplan Ferkulj zbežal in se skril. Obtoženec zanika, da bi bil tploh kakorkoli udeležen pri napadu na kaplana Ferkulja in se zagovarja, da je kritičnega večera bil v Zadružnem domu pri godbeni vaji in jc okrog 10. ure odšel s svojim bratom Petrom domov naravnost spat. Obtoženčcvcmu zagovoru pa ni verjeti, ker sta priči Urbanija Ivan in Urbanija Ančka soglasno izpovedali, da jima je osumljenec sam pripovedoval, da se je hotel nad kaplanom maščevati in je zato ob-toženčeva družba zavezala vrata Zadružnega doma in je nato čakala, da bi prišel kaplan Ferkulj skozi okno in bi ga pretepli. Ko je Stanko Jerman vrata odprl, so kaplana podili proti kaplaniji in ga napadli, kakor že opisano. Dalje je slišala priča Marija Petere, da je kritično noč nekdo lomil planke pri njeni hišni ograji in jih metal za nekom, nakar je več moških steklo za nekom. Pri« ča Antonija Šusteršič pa ie izpovedala, da je kritičnega večera dobila obtoženca pred sobnimi vrati svoje sestre učiteljice Francke Šusteršič v Zadružnem domu in jo je obtoženec vprašal: Kajne, Ferkulja je notri? ter se je nato odstranil. Upravičen sum. da je obtoženec pri napadu na Ferkulj o sodeloval, podkrepljuje dejstvo, da je obtoženec Francki in Antoniji Šusteršič izjavil, da se bo maščeval, ker je Francka Šusteršič odklonila njegovo ljubezensko ponudbo. Priča Peter Jane-žič ml. sicer izpoveduje, da je odšel z obtožencem kritičnega večera iz Zadružnega doma skupaj domov spat in da se ni obtoženec nikamor odstranil, a priča Janežič Peter je obtožencev brat in govori v bratovo korist. Sodnik je zaslišal devet prič, med temi tudi kaplana Ferkulja. Večina prič je izpovedala razbremenilno za medieinca Jane-žiča, ki ga je branil dr. Tomšič. Sodnik Jože Kokalj jc izrekel oprostilno sodbo po § 280 k. p., ker ni bilo dokazov za krivdo glede delikta, ki ga je obtožnica očitala Janežiču. OTROKA JE POVOZIL Šofer Kazimir B. iz Ljubljane je bil obsojen na mesec dni zapora prgojno za dve leti, ker je dne 20. aprila na Šmartinski cesti tako neprevidno in naglo vozil, da ni mogel ob pravem času avta ustaviti ter je podrl dečka Alfreda Otrina in ob robu ceste še Franca Držaniča. Otrin je zadobil težje poškodbe po glavi, Držanič pa samo odrgnine po telesu. Šofer se je zagovarjal, da je Otrin stekel čez cesto in s tem zakrivil nesrečo, a sodnik je verjel pričam, ki so dogodek opazovale in izpovedale obremenilno za šoferja. Japonci molijo za živalske duše Japonci molijo tudi za duše mrtvih živali in vseh živih bitij — Spomenik ostrigam Kakor vsako leto. so tudi letos v juliju Japonci proslavili veliki praznik mrtvih O-bon. V teh dneh se Japonci ne spominjajo samo umrlih rodbinskih Članov, temveč tudi mrtvih mačk, psov, ptic ter celo polomljenih punčk in zlomljenih igel. Trikrat v letu se Japonci spominjajo vsega, kar je umrlo in sicer zgodaj spomladi, ko razcvete prvo cvetje in ko sc zima umika toplemu solncu, v juliju, ko je vse v polnem razmahu in v pozni jeseni, ko se pripravlja narava na zimsko spanje. V tem času prihajajo po veri Japoncev duše umrlih čez nebeško reko na dragi breg v raj zapada, da si poiščejo tam nova bivališča za prihodnje mesece. V tem času so mrtvi blizu živim. Svečanosti trajajo vedno po tri dni. Mrtvi lahko vidijo hiše, kjer so živeli in za kratek čas se lahko celo vrnejo na kraj. ki jim je bil v življenju najljubši. Zato ni čuda, da si živi prizadevajo napraviti mrtvim čim večje veselje. Po žalnih obredih na pokopališčih odidejo ljudje v Saishin-ji ali Morimachi na veliko živalsko pokopališče, kjer molijo z duhovščino tudi za duše mrtvih živali in njihovo srečo na onem svetu. Razen pokopališč vzdržujejo duhovniki tudi budhi-stično svetišče. Zažiga sc kadilo in ljudje 6KOROES OHNET: se ustavljajo pred visokim; belimi letvami, s katerimi so označen: grobovi psov, mačk ali ptic. Na letvah so napisana ime-i živali, imena njihovih bivših lastnikov in lep stih ali nekaj nezmh besed. To pa še ni vse. Procesije pobožnih Japoncev se napotijo rud' na polje, kjer molijo ljudje za žuželke, hrošče, kobilice itd., skratka za vsa živa bitja, ki niso pokopana v zemlji. Nobeni običaji in obredi ne kažejo tako lepo. kako tesno je Japonec povezan z naravo, kakor prazniki vsega mrtvega. Ob koncu procesije krenejo še na pokopališče, kjer so pokopane lutke, nekoč prebujene k življenju, k; pa so se razbile in postale brez pomena. Najpobožnejši Japonci še vedno molijo tudi za zlomljene igle, ker so tudi te koristile človeku. In večkrat so bolje poznale pravo pot pri šivanju, kakor pa roka, ki jih je držala. Na Japonskem imajo tud' več spomenikov in svetišč, posvečenih ostrigam. V Morimachi na otoku Kokkaido stoji krasen spomenik, posvečen dušam slanikov, ki jih ujamejo vsako leto okrog severnih otokov Nippona ogromne količine. Rezbarji slo-novine molijo za pokoj duš slonov, ki so morali umreti, da so oni dobili material za svoje delo. V bližini velikega veterinarske- ga zavoda v parku Ueno je pokopališče za živali, ki umro med zdravljenjem ali pa v poskusne svrhe. Japonec časti in moli za vse, kar je bilo kdaj človeštvu koristno. V Osaki živi Japonec, ki ima veliko trgovino z mrčesom. Njemu love nalašč v ta namen najeti ljudje mrčes, ki ga pripravlja za ribolov, za muzeje in za druge svrhe, pri tem pa dobro služi. V zahvalo naroči vsako leto za svoje muhe in druge vrste mrčesa službo božjo, ki ji prisostvujejo celo zastopniki oblasti. Omenili smo že, da pokopavajo Japon- ci tudi lutke. Zdaj je to samo še šolski običaj. Ob določenem dnevu prirejajo otroci pogrebe svojih razbitih lutk. Ta običaj je imel prvotno globlji pomen. V slavnih viteških časih na Japonskem cesar Sauinin ni hotel, da bi bili modri možje prezgodaj zapisani smrti in zato je ukazal pokopavati namestu njih velike lutke. Tako je nastal na Japonskem običaj pokopavati tudi razbite lutke. V tem svetu, ki se nam zdi na prvi pogled tako nerazumljiv, ima vsaka stvar svoj globoki pomen. Švedska 249, Italija 188. Danska 168, Kitajska 144, Belgija 125, Norveška 105, Bolgarija 110. Vse druge države manj kot 100 bank. Ljubezen moža železnih živcev Eddy Hoover, ki je ukrotil tolovaja Dillingerja, se bo poročil s kraljico jazza Ginger Rogersovo Ne samo Amerika, temveč ves svet pozna, šefa slavnih G-menov, sovražnika ameriških tolovajev številka 1, kakor naziva ameriški zločinski svet Eddy Hoove-ra. On je ukrotil Dillingerja in več nevarnih razbojniških tolp. Hoover dela noč in dan. Ko je nedavno pojasnil težak zločin, se je onesvestil, ker je štiri noči zapored preču!, V njem vidijo Američani najboljše jamstvo, da bodo tolovaji končno ukročeni. Zadeva, ki se je loti Hoover, je gotovo kmalu z uspehom pojasnjena. Zato je zanimivo presenečenje ameriške javnosti, ko je zvedela, da se namerava Hoover oženiti. Mož železnih živcev pozna tudi čuvstva. Dillinger Ta vest je bila tem preseneti jivejša, ko je javnost zvedela, da je Hooverova nevesta plavolasa Ginger Rogersova, dolgoletna partnerica F. Astaira, kraljica jazza, brez* konkurence. Zaljubljenca bi ne bila Američana, če bi se ne bila našla pri razvozil j avam ju zločina. Pred dobrim letom, ko je šel sijajni film Ginger Roger-sove >Ali bomo pelsati?« po vsem svetu, je dobila plesalka med množico najrazličnejših P"sem svojih čestilcev in če-stilk tudi izsiljevalno pismo. Neki mladenič, ki je priložil pismu celo svojo sliko, ji je pisal: Pošljite mi takoj 50.000 dolarjev, oglejte si dobro sliko moža, kj zahteva od vas ta denar če denarja ne dobim, boste najbrž že čez teden dni mrtva. Rogersova se je pismu smejala, toda čez teden dni je prišlo drugo: Jutri boste mrtva, če bom končal potem svoje življenje na električnem stolpu, se bo vam po moji smrti prikazoval moj duh, dokler ne zblaznite. Tedaj se je jela Roger-sova bati. Obrnila se ie na policijo, ki jo je napotila na zbor G-menov. Zadevo je vzel v roke sam Hoover in čez nekaj dni je aretiral v Chicagu 18 letnega sla Johna Bizasa. Policija je našla pri njem orožje in fant je izjavil, da bi bil Rogersovo ubil. Tako je Hoover rešil življenje kraljici jazza in ni čuda, da se je potem njeno srce vnelo zanj. Kdo bi verjel, da je bila lepa in nadarjena plesalka nekoč učiteljica v Texasu? V podeželskem mestu je poučevala otroke siromašnih poljskih delavcev. In poklic se ji je zdel dolgočasen. Kot pristna hči Texasa je imela rdeče lase in ni bila posebno lepa. Nekega dne so priredili v mestu tekmo v čarlstonu in prvo nagrado si je priborila učiteljica Rogersova. Kmalu si je priborila plesno prvenstvo vsega Texasa. To je bil začetek njene kariere. Potem je pustila solo in sklenila postati plesalka. Rdeči lasje so jo ovirali. Toda ta ovira se je dala lahko odstraniti. Rogersova je dobila lase platinastega odtenka. Najprej je nastopala v elegantnem nočnem lokalu na Broadway, potem je pa odšla v Hollywood in tam je napravila kariero, kakor Joan Crawfordova, ki je tudi začela kot plesalka. Rogersova je pa ostala plesu zvesta in Se zdaj kraljica modernega plesa, dočim se je Crawfordo-va izneverila plesni in posvetila filmsBci umetnosti. Rogersova se bo omožila že tretjič, čeprav je stara šele 27 let. Njen prvi mož je bil newyorški igralec Jack Pepper. Ta* zakon pa m trajal dolgo. V Hollywoodu se je Rogersova omožila z mladim igralcem Ben Ayresom, ki je igral glavno vlogo v filmu »Na zapadu nič novega«. Pred dvema letoma se je pa dal ločiti in Rogersova je našla tretjega moža. Hoover bo imel pa malo časa za svojo ženo. Na tem se je razbila tudi njegova prva zakonska zveza, in prav zdaj, ko se mu je posrečilo pojasniti eno največ' ^hunskih afer, je utegnil misliti tu- ljubezen. Radio in gramofon v eni roki Ena največjih ameriških radijskih družb »Columbia Broadcasting Svstem-r je storila oni dan edinstven korak v zgodovini ameriškega radia. Kupila je namreč podjetje »Američan Record Corporation«, ki izdeluje svetovno znane gramofonske plošče »Columbia«, »Bnmswick« in »Vocali-on«. S tem je dobila v roke mnogo gramofonskih ateljejev v raznih ameriških mestih, dve veliki tvornici, dragocene zveze z evropskimi gramofonskimi tovarnami ter neposredno udeležbo in kontrolo nad mnogimi izdelovalnicami gramofonov. Ta zveza radia s proizvodnjo gramofonskih plošč bo gotovo imela dalekosežne posledice, saj ni dvoma, da bo rabila družba Columbia Broadcasting System v bodoče gramofonske plošče za propagando svojih pred mikrofonom nastopajočih umetnikov, pa naj gre za pevce, orkestre ali druge umetnike. Obenem bo lahko bolje izkoristila svoje umetniške moči, ker ne bodo nastopali več v radiu, temveč tudi za gramofonske plošče- Tako bosta pridobila radio in gramofonska plošča. Druga med največj'ml radijskimi družbami The National Broadcasting Corporation je že dolga leta v tesnih stikih z gramofonsko družbo Vic tor (v Evropi His Masters Voice). Toda to se tiče bolj finančne strani, kakor tesnega sodelovanja v umetnosti. Korak družbe Columbia Broadcasting System je torej novost in morda tudi začetni znak tega. da bodo vse panoge reproducirane glasbe v bodoče združene v težko celoto. Izkazalo se je, da so imeli prav tisti, ki so trdili, da radio ni sovražnik gramofonske plošče, temveč nasprotno, da morata radio in gramofon čim tesneje sodelovati. V letalo je treščilo Tragična nesreča se je pripetila nedavno v bližini vasi Dorrington pri mestu Slea-ford v Angr'ji. Angleško vojaško letalo je zašlo v nevihto in pilot se je hotel hitro spustiti na zemljo. Bil je še tri metre od tal, ko je naenkrat treščilo v letalo. Strela je zdrknila po krilih in zadela pilota, ki je bil takoj mrtev. Njegov spremljevalec, poročnik angleškega letalstva, je bil še toliko priseben, da je zaprl dovod plina in tako preprečil požar. V naslednjem trenutku je letalo treščilo na tla in poročnik je bil težko ranjen. Na svetu je 19*759 bank Društvo narodov je izdalo zanimivo statistiko, ki prvič obsega tudi vse banke sveta. Na svetu je zdaj 19.759 bank brez hranilnic In Narodnih bank. Amerika sama ima 15.000 bank. Takoj za Ameriko je Rumunija. ki jih ima 893, Jugoslavija jih ima 610, Japonska 466, Madžarska 421, Radiobrzojavni višinomer Ameriška elektramiška družba je prijavila izum radiobrzojavnega vi šinom era, ki sproti beleži višino letala nad zemljo. Take višinomere dobe zdaj vsa letala družbe United Air Lines, pozneje jih pa dobi na razpolago vsa ameriška letalska industrija. Iz Trbovelj — Nogometna tekma. V nedeljo popoldne sta nastopila v ostri borbi SK Amater in reprezentanca II. razreda iz Trbovelj. To tekmo je odredil LNP za podsavezni športni dan. SK Amater je zmagal z lepim rezultatom 5:0, kar priča, da termično še vedno visoko nadkriljuje vse ostale klube v revirjih. Moštvo SK Amaterja je sicer nastopilo v precej spremenjeni postavi, kljub temu pa je tehnično nadkriljevalo nasprotnika. SK Amater je imel ves čas tekme situacijo krepko v rokah,, tako da nasprotnik ni mogel izbiti niti najmanjšega uspeha, četudi je bila reprezentanca, ki so jo tvorili tukajšnji klubi DASK, Retje in SK Trbovlje, dobro sestavljena. Moštvu reprezentance pa se je na vsakem koraku poznalo, da le malo trenirajo, kajti drugače bi poraz, kakršnega so doživeli, ne bil mogoč. Tekmo je vodil ss. g. Dorčec stiogo in objektivno. — Zadnje Čase se opaža, da nogometni pokret v naši dolini naglo peša. Ni več med športno mladino one vneme in borbenosti, kakor jo je kazala še lani in prejšnja leta. Ne mislimo take borbenosti, kakršno smo že večkrat grajali, pač pa res prave idealne in res športne borbenosti, katere namen je. da se igralcem da pogum in jih spodbudi k svežemu elanu za uspeh in napredek športne misli. Očividno velik del naše mladine ne pojmuje pravilno prave športne ideje, kajti sicer bi se je z večjo vnemo in ljubeznijo oprijela. Treba bi bilo mladini pravilno pojasniti pravi, plemeniti namen športnega pokreta m v ta namen bi se morala prirejati od časa do časa razna predavanja in diskusije, na katerih bi športni in telesno vzgojni strokovnjaki pojasnjevali naši mladini namene in cilje športnih gibanj, zlasti pa koristi sporta za zdravje naroda. V velikih kulturnih državah so široke plasti, naroda prav dobro poučene o koristih, ki jih nudi zdravo športno udejstvovanje mladine za narod, a pri nas mnogi sicer borbeni in vneti športniki niti ne vedo za pravi smisel športnega gibanja. Treba je torej najprej športnike vzgojiti, nato naraščaj pridobiti in ne naposled tudi ljudske množice o športni ideji pravilno poučiti, nato bomo šele lahko govorili o krepkem razvoju in trdnosti naših športnih pokretov, vse dotlej, dokler tega ne storimo, pa pomeni pri nas sport le provizorij, kl vsak čas lahko izhira, ker ne bazira na zdravi podlagi, ki jo lahko ustvari edinole sistematična priprava športne organizacije. — Zračni napad, ki je bil v nedeljo popoldne tudi na našo dolino, bi lahko zahteval v primjeru resničnosti velike žrtve. Četudi je bila reševalna služba in proti-zračna obramba docela na mestu, se na drugi strani prebivalstvo še vedno ne zaveda važnosti teh vaj. Ko Je bil dan znak vzbuna in so kmalu nato pribrnela z zapada nad našo dolino tri letala, se mnogi niso prav nič zmenili za to »nevarnosti: in so mirno šli svojo pot po cestah, potih in drugod. Treba bo resnega svarila na račun take lahkomiselnosti, ki se utegne nekoč hudo maščevati nad posamezniki, kar seveda ne želimo, toda treba se je že danes resno zamisliti, kaj bi bilo, če bi nekoč napočil ta strašni trenutek resničnosti in nas našel nepripravljene in lahkomiselne. Iz Ormoža — N