328. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 24. novembra 1912.
i*eto I.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1‘50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10’—, četrtletno K 5-—, mesečno K T70. — Za inozemstvo celoletno K 30*—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.	:::
:::	Telefon številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
• •• • ••
Balkanska vojna.
Pismo iz Belgrada.
B e Ig rad 8. (21.) nov. 1912.
Predvčerajšnjem proti sedmi uri zvečer zbrala se je velika množica ljudstva, da manifestira zavzetje Bitolja in zopetno zmago nad I urki. V sprevodu so nosili baklje in trobojnice m bojne pesmi so navduševale vedno naraščajočo množico, ki je skoraj neprestano vzklikala patrijotične slava- in živio-klice na balkanski savez, na srbsko armado, na kralja Petra, na srbski narod itd. Dernonstrantje so se ustavili pred kraljevo palačo, pred vojnim ministr-S*ib0n2> Pred stanovanjem ministrskega predsednika Pasica in pred ostalimi ministrstvi. Pozno v noč so se manifestanti mirno razšli.
Isti večer je prišel v Belgrad tudi gospod Zupančič, geometer iz Kranja. V kavarni »Moskvi« smo se sešli. In seveda ta večer smo proslavili, bilo nas je trojica Slovencev, v hotelu »Takovo« pri koncertu dunajske damske kapel«.
Drugi dan, v sredo, smo naredili izlet v Topčider, ki leži pičlo uro oddaljen od Belgrada. Tu so priljubljena izprehajališča Belgrajčanov.
V senci košatih dreves se vijejo s peskom posute stezice, ob katerih raste cvetje in druge vrtne rastline, umetniško razsejane. Seveda vse to je sedaj oropano svoje krasote, vendar sledovi pomladanske razkošnosti še niso izbrisani popolnoma. Velik ljudski park je bil danes popolnoma zapuščen, pač pa je ob toplih letnih večerih tu polno življenja in velikomestnega vrvenja.
Peljali smo se tja s tramvajem, ki je pa celo pot jako slabo funkcijoniral. Vsak trenotek smo se ustavljali, vozili nazaj in zopet dalje, kakor kako muhasto kljuse, ki se plaši svoje sence. Končno smo vendar prišli v Topčider, med potom pa smo opazovali kraljevo srbsko tovarno duvana (tobaka), skladišča lesa, vojašnico staro in novo, vojno ministrstvo, državni parlament (narodna skupština), dolg, železen most čez Donavo za železnico, ki veže Srbijo z Avstrijo, razne druge tovarne in kar nas ]e najbolj zanimalo, straže ob železniških progah. Te straže Se rekrutirajo iz »narodne odbrane«, nekaka vrsta »Landsturma« in »Bilrgergarde«. Vsi so Že starejši možje, ki nimajo na sebi nič dru-zega erarja, kot dolgo staromodno puško z dolgim koničastim bajonetom, ki presega vse skupaj visokost visoko rastlega moža. Ti možje hodijo ob progi s puško na rami ter odganjajo Vsakogar, ki bi se hotel približati železni cesti. Po kratkem odmoru pri turški kavi v vrtni kavarni, vrnili smo se zopet v Belgrad, kjer smo privezali dušo v »Mali kazini« z razmeroma nedragim obedom, nakar smo jo mahnili med Arnavte in Turke v trdnjavo. Prešli smo troje vrste straž brez nadlegovanja v dobro in z visokimi nasipi in zidovjem zavarovano trdnjavo. Takoj pri vhodu v trdnjavo nas je iznenadilo za zidovjem glasno rožljanje verig. Tam so se namreč ravno izprehajali zločinci, ki delajo tu pokoro za svoje grehe. Hujši zločinci nosijo na nogah težke verige in pri vsakem koraku delajo okovi čuden, pretresujoč vtis na prisotnega.
V trdnjavi je tudi kavarna, nasproti njej pa je pisarna dedžurnega komandanta posadke in straže v trdnjavi. Te hiše sva sc izognila, ker
smo dobro vedeli, da je vhod k vjetnikom tudi novinarjem strogo prepovedan. Na levo velikega prostora v gornjem delu je poslopje generalnega štaba, zraven je vojni muzej, kjer se nahajajo cevi starih topov in težke, železne, votle, topovske kroglje. Pred nami je bolnišnica, kjer so ranjeni Arnavti in Turki. Na desno pa je bolnica, kjer so ranjeni Srbi, nekaj Bolgarov in tudi nekoliko Arnavtov in Turkov, katere straži straža noč in dan. Na širnem prostoru se je izprehajal en turški paša, en hodža (turški duhovnik) in dragoman (turški tolmač). Bili so v živahnem pogovoru. Iz okna jetniške bolnice jih pozove turški častnik ter govori ž njimi v turškem jeziku, poleg častnika na oknu sta sloneli tudi dve krasni mladi golobici — strežnici. Visoki turški paša in njegov spremljevalec so se odstranili. Pristopil sem k oknu in vprašal strežnice, smemo li pogledati v notranjost, ker smo tuji časnikarji. Ker nas je vprašala odkod smo, smo ji povedali, nakar je nam dovolila vstop, ne pa tako njena koleginja, končno se je tudi ta vdala. Toda na vratih je stal dragoman, ki nas ni pustil v bolnico ter dejal naj se obrnemo na dr. Stokiča, glavnega zdravnika tega oddelka. Gospoda dr. Stokiča smo dobili ravno pri čaši kave v družbi mlade strežnice, mogoče svoje soproge, dasi je on že postaren gospod, upadlega obraza in s kozjo, sivo brado. Prijazno nas je sprejel, pregledal moje legitimacije in takoj odšel z nami v bolnico. V bolnici je okrog 200 vjetnikov, ki pa so večinoma malo ali celo nič ranjeni, ker jih je več tudi takih, ki so bolni vsled velikih naporov, prezebljenia itd. V bolnici jim je dobro, jed imajo boljšo kot ostali zdravi vjetniki ter se v ničem ne razlikuje postrežba od postrežbe v ostalih bolnicah srbskih vojakov. Vsi prostori so čisti, istotako tudi posteljno perilo. Prijazen gospod zdravnik nas je peljal na to v majhno sobico, kjer se zdravita dva turška častnika. Eden izmed njiju je spal, vsaj zdelo se nam je. Obžaloval seni, da smo bili tako indiskretni, da srno vstopili ravno v trenotku, ko je drug lep visoko rastel turški častnik, še mlad fant sedel na postelji, imajoč na vsaki strani po eno. že znano nam strežnico, ki ste istotako sedeli pri njem na postelji. Cvetoča lica mladih deklic so se pordečila, povesili ste oči in sramežljivo skočili v stran, toda bilo je že prepozno. Videli smo jih in zatrdil sem eni izmed njih. da tega nikomur ne povem, kar mi pa seveda ni verjela. Turek je v vidni zadregi poklical k sebi drago-mana ter mu nekaj povedal. Dragoman nam je raztolmačil, da so Turki popolnoma zadovoljni z vsem s postrežnim osobjem. zdravhiki in z drugimi domačini, nikoli ne slišijo žal besede in postrežba je izborna. Skratka oni se nahajajo v raju in se Srbom, ki so zelo dobri ljudje, prisrčno zahvaljujejo za vse dobrote. Tako je trdil turški vjetnik in verjel sem mu, ker vsak bi mu zavidal njegov položaj. In kdo ve, kako se postopa z vjetimi Srbi in Bolgari. Turki in Arnavti, kar so jih dobili, so jih gotovo na strahovit način mučili in ubili. Ker to je dognano, da je bilo več Srbov in Bolgarov od Turkov vje-tih, ni pa od njih nikake vesti ali žive ali ne, medtem ko imajo Turki na razpolago dopisnice, ki so poštnine proste ter ž njimi obveščajo svojo rodbino o svojem položaju. Poslovili smo se ter se zahvalili za vse podatke in odšli dalje na do-
LISJEK.
M. ZEVAKOr
V senci Jezuita.
(Dalje.)
Aleš Lemahu je stopal tri korake za njo, z bodalom v roki.
»Moj oče! Svojega očeta hočem videti!« je viknila Žileta, ki se je začenjala plašiti.
»Takoj ga boste videli! Samo pojdite, pojdite vendar!«
Deklica se je poizkusila upreti.
»Gospod Lemahu!« je zaklicala vojvodinja, začutivša odpor.
Aleš Lemahu je skočil k njima.
»Pomagajte gospodični, da bo laže hodila ...«
Soldat je razumel vojvodinjo po glasu, kaj hoče. Surovo je zgrabil Žileto za roko in jo vlekel s silo dalje.
»Madam!« je vzkliknil nesrečni otrok', »kam me vedete? Oh, ta človek ravna z menoj surovo !«
Toda vojvodinja ji ni več odgovorila.
Žileta je zaslutila bliskoma, da jo vlečeta proti nečemu strašnemu. Skrčila je ude, hotela je planiti nazaj . . .
. »Na pomoč!« je viknila. »Na pomoč!«
»Šarpo!« je dejala vojvodinja hladnokrvno.
»Na pomoč!« je kriknila Žileta še enkrat — poslednjikrat.
To je bil zadnji krik, ki ga je mogla zagnati v noč: kakor bi trenil, ji je Aleš Lemahu, izveden človek v takih rečeh, zamašil usta.
Dvajset minut nato sc je ustavila vojvodinja Etanpska v ulici Franz-Aršč ... Po njenem navodilu je šel oficir gor in se vrnil kmalu z Margentino.
Vojvodinja je prijela blaznico za roko.
»Ali vidiš to dekle?« je vprašala.
»Vidim jo . . .«
»To je hči hudobne ženske, ki ti je zakrivila toliko trpljenja . . . Darujem ti jo . . .«
»Kaj pa moja hči! . . .«
»Videla jo boš, ne boj se . . . Dotlej pa se maščuj nad tem dekletom . . .«
Aleš Lemahu je zdaj odmašil Žileti usta.
Blazna Margentina je pristopila k njej in jo zagrabila; trepetaje je začutila Žileta roko, ki se je ovila okrog njenega pasu ter jo vodila, odvlekla, bolje rečeno, odnesla v nekakšno temno luknjo.
Ko jc zapazila strme in tesne stopnjice s črvivimi in razpokanimi deskami, je postala njena groza še večja.
Zazdelo se ji jc, da če pojde po teh stop-njicah navzgor, se ne vrne nikoli več, in da je potem konec njene mladosti, njene lepote, njene ljubezni, njenega življenja.
»Gospa!« je zajecljala.
In hotela se je odmekniti.
Instinktivno se je obrnila proti vratom.
Vse bi bila dala v tej minuti, samo da bi bila mogla oditi svobodno po nočnem zraku in gledati zvezdno nebo.
Čutila je, da se nahaja v strašni ječi. Že jo ie dušilo v prsih.
»Gospa, jaz hočem ven, jaz . . .«
A preden je dogovorila, jc začutila, da jo je dvignilo dvoje žilavih rok kakor majhnega otroka.
Blazna ženska jo je bila zagrabila in odš!;< z njo zmagoslavno po .stopnjicah navzgor, sme-
lenji del trdnjave. Straža nas je ustavila, češ, da ne smemo dalje. Pokazal sem mu legitimacijo, skliceval se na g. dr. Stokiča, a vse nič ni pomagalo, dokler ni prišel neki gospod, ki je pojasnil straži, da imamo dovoljenje od ministrstva. Tako smo srečno prišli dalje. Postaren, bradat turški kavalerijski maršal s širokimi rdečimi portami na hlačah se je izprehajal z drugimi častniki v različnih uniformah ter zbujal s svojim dostojanstvom občo pozornost. Nagovoril sem enega častnika a me ni razumel, govoril mi je nekaj turško, a tudi jaz sem zmajal z glavo, poslovil se in odšel naprej. Na oknih v prvem nadstropju velikega poslopja, kjer je zaprtih 2800 Turkov, so bila okna polna vjetnikov. Opazovali smo njihove obraze, ki so nekateri res strašni, ostali pa so še dovolj prijazni ljudje. Pod okni in na vratih so razpostavliene straže. Pomaknili smo se nazaj proti hiši, kjer stanujejo vjeti turški častniki. Toda tu pride nam straža naproti ter nas odganja od poslopja, češ, da je zdravnik prepovedal vsakomur približati se hiši, ker so se v njej pojavili nekateri slučaji »boginje«, nekake nalezljive bolezni. Odšli smo ter se seznanili z gosp. Iličem, ki jc bil tudi v Ljubljani nekaj let. Neki narednik nam je pripovedoval, da je mnogo turških vojakov tudi v Kragujevcu, Nišu in drugih mestih, kjer jih je mnogo tisoč. V soboto baje pridejo oni iz Bitolja. Prijateljsko razgovarjajoč sc smo dospeli zopet v mesto ter se poslovili.
V	Bitolju je bil strašen boj, baje še hujši kot na Kumanovem. General Putnik je brzojavil, da so Turki, ko so bili obkoljeni, napravili strahovit in obupen izpad še potem, ko so se predali. Bojevali so se junaško na življenje in smrt, toda Srbi so bili še močnejši in končno se je posrečilo razorožiti 45.000 Turkov. To je bil strahovit boj in v tem boju se je izkazala hrabrost srbskega vojaka v polni meri.
Danes zvečer pridejo ranjenci iz Bitolja, dopoldne pa je bil veličasten pogreb padlega nadporočnika Ainara, ki jc bil ubit v boju pri Velesu. O tem pa drugič!	Mars.
PRnGANJAN.lt PRLiViauANE TURŠKE VOJSKE PRI BITOLJU.
Btlgrad, 22. novembra. Ker se še niso združila vse komande srbskih čet, ki operirajo okolu Bitolja. še vedno niso znane podrobnosti bitke. Govori se, da je okolu 40.000 Turkov v velikih skupinah pobegnilo na vse strani in jih sedaj Srbi neprestano preganjajo. Srbske čete so dobile strog ukaz, da ne smejo poprej mirovati in se ne poprej vrniti, dokler ne razbijejo in razorožijo vse turške begunce. Srb-skj čete, ki so bile po štiridnevni bitki odposlane, da preganjajo Turke in so odšle preko Nalovišta na jezero Prespa, so najbrže zadele na močne turške mase. Vsled hude kanonade, katero je čuti od Bitolja, se smatra, da se je najbrže zopet razvila nova bitka. Sinoči zvečer se je razširil v Belgradu glas, da so tudi te čete vjete. Večji srbski oddelki so zasedli Dibar. Tu so Albanci razorožili Turke in se na to pričeli sami klati med seboj. Mnogi Turki, ki so pobegnili v gore, se vračajo in se trumoma predajajo Srbom. Kaj je s turško četo, ki beži proti jugu Grkom nasproti, še ni znano.
AVSTRIJSKO-SRBSKI KONFLIKT.
Pariz. 22. novembra. Srbski poslanik v Parizu, dr. Vesnič se je napram žurnalistom
joča se z lokavim, tihim smehom.
Njeno sovraštvo, ki je čutilo, da se mu bliža utešenje, ji je dajalo neodoljivo moč.
Dospevša na prag brloga, v katerem je tako dolga leta kričala noč in dan v gluhe mrakove: »Dajte mi mojo hčer nazaj!« je razklenila roke in spustila Žileto na tla.
Z mehko, mačjo hojo je stopala Margentina po čumnati semtertja.
Zapehnila je denina vrata, ki so vodila na hodnik. Nato je prižgala svetiljko, vzela jo v roko in se približala prestrašeni deklici.
»Videti hočem, ali ste lepi,« je dejala Margentina.
Njen glas je trepetal od notranje radosti, ki je ni mogla popolnoma prikriti.
Zdrav in mladosten izraz je bil pokril njeno obličje.
Ponovila je:
»Videti hočem, ali ste lepi!«
Postavila je svetiljko na mizo in se vrnila k Žileti.
»Lepi ste! Zelo lepi ste!« je dejala.
hi Žileta jc vzdrhtela. Začutila je, da ravno njena lepota povečava neizprosnost tega bitja, čigar ostri pogledi so se polnili z gnevom.
»Tudi jaz sem bila nekdaj lepa. Tako lepa sem bila kakor vi. Moj ljubček mi je zatrjeval, da sem nailepše dekle na vsem svetu.«
Mahoma pa je stopila tik pred njo:
»In kaj je ostalo od moje lepote?«
»Lepo vas prosim, gospa,« je zajecljala deklica.
»Ah, ah! Kaj mi je ostalo od moje lepote?«
In ko ni bilo odgovora, je nadaljevala Margentina:
■•■Pr/letela je v burji. Preveč so plakale mo> oči Prcvc; so prosila mola usta. Moja 4 kolena so se obrabila na kamenju.«
Posamezna številka 6 vinarjev,
:::	Uredništvo in upravništvo:	:n
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
Telefon številka 118.	:::
Sultandv konec.
Iz turških dvornih krogov se sliši da je sultan Mehmed dobil krče od strahu, ko jc slišal, da Bolgari naprej marširajo. Sultan se ie moral z alkoholom omamiti. Ker so njegovi osebni zdravniki odšli, mu nihče več ne brani piti. O tem, da bo izgubil evropski del Turčije, informirajo sultana evnuhi in haremske dame. Poročilo listov.
Ko je turški sultan zvedel, da bo vse Bolgar mu vzel -se je kar za mizo vsedel vinc piti je začel.
Drugega mu ni kazalo, kaj pa revež naj počne, kdor se ga naleze malo — lahko vsaj pozabi vse.
Da bi lažje vse pozabil, kar doživel je nesreč, vse huriske je povabil ki so bile mu kaj všeč.
Z njimi pil do zjutraj rano in zabaval sc lepo, ko je bilo vse pijano —
Jim govoril je tako:
»Modro Mohamed govoril — vse karkoli je učil — eno le ni dobro storil — namreč — da ni vina pil.
Da ni pil — da prepovedal ga je piti Turkom vsem — prerok pač se ni zavedal, kaka je tolažba v njem.
Kaj, da so dobili zmago pravite — kristianski psi, bodo jo plačali drago — če mi pridejo v pesti.
Kje pa je armada naša, kje veliki je vezir, kje je Zekki, kje Goltz paša da napravijo mi mir.
Ce ne uženejo mi kmalu te uporne gjaure pse •— glavo jih bo to veljalo — jaz pobesiti dam vse.
rnmm-------1 —...."	"r 1 1 1.* nr~TMTt
»Plamen pekla je opalil mojo nežno in belo kožo. Trnje ob cesti mi je izpulilo lase.«
»Blazna Margentina je bolj blazna, nego si mislijo ljudje. On pravi, da je bila nekdaj lepa!«
Zagrohotala se je z dolgim, pohotnim in zloveščim grohotorn.
Žileta jo je gledala s prestrašenimi očmi.
V	svoji zmedenosti ni bila zapazila dotle] ničesar, kar bi jo bilo poučilo, v kako strašno nevarnost jo je bilo spravilo sovraštvo Ane Pislčške.
Vprašala se je samo neštetokrat, zakaj Ji hoče ta ženska zlo.
A zdaj je razumela!
Vojvodinja Etanpska jo je bila Izročila blazni ženski, samo da bi bila gotova, da jo bo trpinčila, brez usmiljenja do konca! . . .
Margentina je hodila po tesni čumnati semtertja, sukaje se okrog Žilete. In zopet se je zaslišal njen zapovedujoči glas:
»Koliko ste stari, lepa gospodična?« »Sedemnajst let.«
Žarek pameti se je posvetil v njenih možganih.
Obraz se ji je zresnil za trenotek, in ponovila je:
»Sedemnajst let!«
Nato pa je zdajci pokrila njene Črte tesnoba. Kaj je zbudilo nenadoma toliko trpljenja? Česa se je izkušala spomniti?
»In kako vam je ime?«
Žileta je začutila, kako se je porodil v njeni duši up. Blazničin glas je bil postal prijaznejši. Ni se smejala več s tistim krutim smehom, odi katerega ji je ledenela kri. Ni je gledala več s tistimi divjimi pogledi, ki so ji prodiraH do mozga.
Ali se ni vojvodinja morebiti prevariia s svojih
Dajte, vina mi nalite, da se jeza poliladi, pijte Turki, vino pite,
'Alah vam vse odpusti.
Zdaj bo konec — zdaj živimo še ni konec Turčije — saj to lahko govorimo, tudi če drugače je...«!
Sultan pil je prav do dneva’ in napil se je hndo — potlej ostal je nboga reva ‘n govoril je tako:
»Pojdi Selima mi draga ti edini up si moj, ti me spremiš tja do praga pojdeš v Azijo z menoj.«
Culo sultan skup je spravil in na pot se je podal — vso državo je zapravil — kdo bo zdaj denarja dal?
Selima pa ga tolaži:
»Nič se. sultan moj, ne boj, kakor hočeš, le ukaži — me ostanemo s teboj. „
Vino tam boš mogel piti in ljubiti noč in dan in tako vse pozabiti, kar skrbi ima tvoj stan.
Vladati — to je težava — vino piti težko ni, lahko bi bolela glava od velikih te skrbi.
Zdaj boš — lahko prost počival -kakor tebi bo ljubo —
’ahko boš penzjon užival — drugi naj pa vladajo.«
Sultan pravi: »Res je taka, kaj bi se za to jezil —«
Težko revež zdaj koraka, ker preveč je vino pil.
izrazi! o avstrijsko-srbskem konfliktu sledeče: Prepričan sem, da je srbska vlada pri preso-jevanju mednarodnega prava ravnala korektno. Vesti, da je konzul Tachy iz Mitroviče pobegnil, se berejo zelo romantično. Zveza konzulov z njih vladami ni bila, kolikor je meni znano čisto nič preprečena, čisto razumljivo pa je. da ne gre v vojni vse tako gladko, kakor v miru. Tudi drugi konzuli so imeli pri občevanju s svojo vlado precejšnje neprilike, a nihče ni delal za to odgovorno srbsko vlado, ki se trudi, da vso zadevo čimprej uredi. Kar se tiče vprašanja srbskih luk ob Jadranskem morju ,upam, da se bosta Avstrija in Srbija sporazume’’ v toliko, da naj se reši to vprašanje na evropski konferenci skupno z likvidacijo evropske Turčije. To je najboljša rešitev in upam, da je istih nazorov tudi grof Berchtold. Pričakujem, da pride takoj po premirju do mirovnih pogajani Mesto, kjer bi se imela vršiti evropska konferenca, še ni določeno. V diplomatskih krogih se govori, da bi bilo najbolje, če se izbere glavno mesto kake velevlasti.
'ANGLEŠKO VPRAŠANJE O SRBSKI LUKI.
London, 22. novembra. Vse angleško časopisje se bavi obširno z avstrijsko-srbskim konfliktom. »Daily Telegraph« piše: Vprašanje jadranske luke in vprašanje avstrijskih konzulov, je samo stvar Srbije in njenega soseda, dočim je vprašanje albanske avtonomije evropsko vprašanje.
OBLEGANJE DRINOPOLJA.
Belgrad, 22. novembra. Okolu Drinopolja divja strašen boj. Bije se odločilna bitka. V boju sodelujejo srbske čete, naskok sam pa vodi general Stepa Stepanovič. Srbska vojska ima nalogo, da zavzame najhujšo^in najmočnej-
!v . v<	1	T	T	I_1 * I _  ~ ~ X1 r! I, Ir »• rt* M
kot da se je pripeljal iz Trsta v Hrušico, da je mogel izročiti denar tistemu, komur je bil namenjen. Drugim zopet zapisuje samolastno kot uradna oseba, kje morajo oddajati svoja pisma. C. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu se sicer trudi, da bi uvedlo red na pošti v Hrušici, a z malim uspehom. Korbar dostavlja po posameznih vaseh pošto zelo neredno in manjkrat, kakor bi jo moral, kakor da bi ležala ljubljanska okolica kje v Macedoniji. Po bližinah n. pr. je raznašal pošto ves čas kvečjemu trikrat, dostikrat samo enkrat na teden. Sedaj pa je poštno ravnateljstvo odgovorilo na pritožbo nekega uglednega posestnika z Fužin, da jo mora raznašati petkrat na teden. Obenem je prišlo na dan, da sta sistemizirani na pošti v Hrušici mesti dveh pismonoš, a Korbar ie imel leta in leta in ima še vedno samo enega pismonošo, dobiva! pa je gotovo pavšal za dva, če pravi ravnateljstvo, da mora imeti dva. Ker pa je. zvit, je najel včasi še kakega komaj šoli odraslega fantiča, mu posadil na glavo čepico pismonoše ter ga poslal parkrat v Ljubljano na pošto, da bi mogel reči, da ima dve pismonoši. Črez nekaj dni se ga je pa zopet iznebil. Tako je naredil letos začetkom oktobra. Poštnemu ravnateljstvu v Trstu se pa izgovarja, da ne more dobiti dveh pismonoš. Seveda jih ne more dobiti, ker jim ponuja premajhno plačo in ne ravna ž njimi lepo. Pismpnoša, ki je odšel te dni iz službe, je moral delati Korbarju, ko se je vrnil truden s svojega poštnega pota, na njivah, zraven ga je pa še Korbar za zahvalo včasih pretepel. Danes nas pa to ne zanima toliko, ampak kako je s porabo pavšala, ki ga je dobival od erarja. Kot davkoplačevalci zahtevalno najodločnejše, da se stvar strogo preišče. Mi pričamo, da je imel samo enega pismonošo: če mu je plačeval erar za dva, je to — milo rečeno — oškodovanje davkoplačevalcev, česar nikakor ne moremo trpeti. Opo zarjamo tudi naše državne poslance na poštne razmere v Hrušici, da izpregovore o tem pa šaliku v parlamentu. Za svoj denar hočemo imeti na nam namenjeni pošti red, sicer nam je ljubše da je ni, saj moramo itak večino svojih poštnih poslov opravljati v Ljubljani, ker je domača pošta tako nesigurna.
Iz Šmarja. Precej hudo zimo smo dobili. Ptice v gozdih so utihnile, le čuki se tu in tam oglašajo. Po cesti pa kljub mrazu pojo škrjanci in škrjanke, ker jim posipljemo drobtin — to petje je na vsak način lepše nego petje našega organista — pa to ni čudno, ker cele noči okoli lazi, da agitira za volitve — saj odpre mu tako k večjemu kaka vdova — po dnevi pa ima Francelj tudi svoje opravilo, posebno marljivo piše v »Domoljuba«. V zadnjem »Domoljubu« sta se kaplan in organist spravila na vse, ki jima v fari niso po volji. Mi pa pravimo: organist naj se drži orgelj. kaplan pa oltarja — do mačim ljudem naj dasta pa mir. Kako, da mora samo iz farovških krogov samo sovraštvo iz hajati. Zakaj pa vas ljudje plačujejo in vzdržu jejo. ali zato, da opravljate svojo službo, ali zato, da delate politiko. Naj ne pozabita ta dva tiča. da sta bila 14. mala na zatožni klopi zaradi volilnih sleparij in da zadeva še ni končna. Drugič pa več!
Dogodki v Vevčah.
Vevški delavci v boju za svoje pravice.
Znano je. da so delavci v Vevčah stopili v stavko. Stavki se je pridružilo vse delavstvo — 800 po številu — stavkokazov ie samo 6. Naravno je, da se morajo zahteve take množice vpoštevati ker so popolnoma opravičene. Toda kapitalizem misli, da mora zmagati in zato je prišlo v Vevčah te dni, do zelo resnih dogodkov.
Boj v četrtek zvečer.
Vevška papirnica si je v dneh stavke pomagala s tem, da so razni gospodje pisarji
šo turško utrdbo. V srbskih vojaških krogih i prijeli "za delo, da so šli nakladat vozove itd. se govori, da bo boi za to pozicijo^ trajal cele j p0|ej? tega je vzelo ravnateljstvo v službo rfe-
tri dni. Š padcem te pozicije bo odločena tudi usoda Drinopolja. Turki se obupno branijo. Na obeh straneh so baje velikanske izgube.
GRKI NA OTOKIH NITILENE IN LEMNOS.
Atene. 22. novembra. Grška eskadra je .včeraj popoldne prispela v pristanišče Nitilene. Admiral Cuntoriothis je zahteval takojšnjo predajo mesta in je izkrcal 15.000 mož. Tisoč mož je pričelo takoj zasledovati bežečo turško posadko, ostali pa so ostali v mestu. Eskadra je nato odšla proti Lemnosu in zasedla otok.
IZ CARIGRADA.
Carigrad. 22. novembra. Bivša turška ministra Džavid in Babanzabos sta na neki francoski križarki pobegnila na Francosko in dospela v Marseille.
RUSIJA.
Dunaj, 22. novembra. V tukajšnjih političnih krogih se še vedno vzdržuje vest, da Rusija mobilizira in da se sploh vrše na Ruskem velike vojaške priprave. Splošno se domneva, da hoče Rusija s svojo mobilizacijo prisiliti [Avstrijo, da nekoliko odneha od svojega stališča napram srbskim zahtevam po lukah ob Jadranskem morju. Ruski konzulati v evropski Turčiji so dobili obvestilo, da se imajo podvreči poslaništvom balkanskih držav.
Slovenska zemlja.
O poštnih razmerah v Hrušici pri Ljubljani.
Najrazličnejši časopisi so že poročali, kako Kanikerna je pošta v Hrušici, katero opravlja so raznih svojih činih prosluli Korbar. Znano e, da je priromal denar, ki je bil oddan na irušiški pošti, v dva kilometra oddaljeno Ljub-jano po ovinkih in po posredovanju čez tri ledne. Korbarjeva nagajivost sega tako daleč, da je napisal na nakaznico, namenjeno osebi, ki jo on sovraži, torej dobro pozna, »oseba nepoznana« ter poslal denar nazaj, odkoder je prišel. Pošiljatelju denarja ni preostalo druzega
kega risarja Šušteršiča, ki doslej sploh še ni bil' v službi. Naravno je, da je delavstvo proti temu protestiralo in ker ni protest pomagal, so hoteli delavci Šušteršiču v četrtek zvečer zabraniti vhod v tovarno.
Šušteršič pa je pograbil nož in je sunil vdovo roj. Kocjanovo, katere mož je pred dvema leti v tovarni izgubil življenje — in ki je mati dveh malih otrok — z nožem v pleča tako, da je na mestu padla. Njenega očeta Kocjana pa je Šušteršič sunil z nožem v roko. Ravnateljev namestnik peron-šef je stal med tem na železnem mostu in ko je videl boj, je začel s samokresom streljati, da bi ljudi zbegal. Ljudi pa je to še bolj razburilo in le previdnosti voditeljev delavstva se je zahvaliti da se je ljudstvo mirno razšlo. Ranjeno vdovo so pre peljali v bolnico, njen oče pa je kljub rani naroki ostal doma, da skrbi za uboga dva otroka
V petek dopoldne.
V petek zjutraj je prišel stražmojster t ženi delavca Velkavrha, ki je v odboru za stavko. Hotel ga je aretirati, ker je baje rekel: »Sramota, da imajo na naši zemlji Mažarji, judje in drugi tujci več pravice, nego mi, k' smo tu rojeni — sramota tudi za tiste, ki so zanje, proti nam.« S tem se je menda pregrešil proti straži — in gospod štražmojster ga je hotel aretirati. Velkavrha ni bilo doma. Ko je stražmojster vprašal, kje je, je rekla žena: »Vi ste zato tu. da ga poiščete, kaj jaz vem.« — Stražmojster ji je za te besede zapretil: »Jaz vas bom vzel.« — Zena pa je rekla: «Jaz imam svojega moža. kaj me boste jemali.« Stražmojster:	»Jaz vas bom uklenil, ker imate
dolg jezik.« Zena:	»Ce	me	boste za jezik
uklenili, potem me lahko« Pri tem bi omenili sledeči dogodek: Velkavrh je pred časom vjel mrtvega sulca, in je dobil za to en teden ječe dasi mu je lastnik dr. Tavčar sulca odpustil. Čez nekaj časa potem pa je padla stražmoj-stru lOletna hčerka v vodo. Velkavrh je nesrečo zapazil pri oknu in je prvi letel na pomoč. z niim pa še neki Bezlai. Ko sta priletela
na breg, je bil otrok že pod vodo — Velkavrh je skočil pri mostu v vodo in je otroka v zadnjem trenotku rešil. Ako bi komu drugemu padel otrok v vodo, bi ga gotovo naznanili, da ne pazi na otroke — rešitelj pa bi dobil premijo za rešitev življenja. Tu pa se ni zgodilo nič takega — čez 8 dnij je prinesla deklica Velkavrhu 2 zavitka tobaka, češ: to pošilja papa. ker ste mi življenje rešili. — Velkavrh tobaka ni vzel. — Iz tega se vidi, koliko je vreden inrtev sulc in koliko človeško življenje, kako različna so dejanja gospode in navadnega delavca.
V petek popoldne.
Ko se je zvedelo, da je bila vdova Kocjanova v četrtek ranjena, se je začelo delavstvo v petek okolu dveh popoldne zbirati okoli tovarne.
Posebna deputacija je šla k stražmojstru, da naj aretira Šušteršiča in perou-šeia. Stražmojster je priznal, da je Šušteršič res suval z nožem in da je peron-šef res streljal, da jih pa ne more aretirati. Med tem se je nabralo na poti nad 50« delavcev, ki so čakali deputacije. Ko je deputacija, v katere imenu je govoril Velkavrh, delavstvu povedala, da stražmojster zahtevi delavstva ne ugodi, je nastala velika nejevolja in delavstvo je sklenilo, da počaka do večera, ko bodo prišli stavkokazi iz tovarne.
V petek zvečer.
Ob f>. zvečer je prišlo 12 orožnikov pred tovarno in so začeli delavce s silo razganjati. Šli so z bajoneti med delavce in so jih začeli metati po tleh. En delavec je‘padel čez šino in sl je razbil čelo. Orožniki so šestkrat nastavili salvo na množico. Možje so jim rekli: »Pustite žene in otroke pri miru — inl smo tukaj, z nami opravite — tu smo in streljajte. Vsled razburjenja med delavstvom je nastala velika ne-varnost, k sreči je prišel na mesto župan, ravno. ko. so hoteli aretirati neko delavko. Župan je stopil med orožnike in delavce in je preprečil veliko nesrečo. Ko so orožniki odnehali, so se delavci mirno razšli. — Po vsej okolici vlada razburjenje vsled teh žalostnih dogodkov.
Včeraj se je ohranil mir.
Danes ima delavstvo velik shod, na katerem bo odločno nastopilo proti tem dogodkom. Vse delavstvo je kar se stavke tiče ene misli. Naša dolžnost je. da smo z njim, in da ga v težkem boju podpiramo.
Poročilo o shodu jutri.
DNEVNI PREGLED.
»Beli dan«. Včeraj je ležal okoli Ljubljane prav lep bel dan. Kamniške planine so sc svetile v sej svoji beli krasoti. Posavje in griči okoli Ljubljane so bili pokriti z belo odejo. Nad lepim belini dnevom pa je vladal mraz, prav tako kakor poje S. Gregorčič:
Podoba živa naše dobe, si ti jasni zimski dan, prepoln kot ona si svetlobe — kot ona jasen — in hladan.
Gospod državni pravnik je menda že v postelji sanjal, kako lep dan bo prišel po hladni mesečni noči. zato je v svoji vsegamogočnosti pobelil' tudi naš »Dan«. Prav pošteno ga je pobelil, da je bil tak. kakor bela okolica okoli Jubljane. Tako bel je bil, da pravijo nekateri, da bi ga na Bakanu lahko rabile one čete, ki dajo ven belo zastavo v znamenju, da se uda-j0 — Eni pravijo, da se .je gospodu cenzorju res sanjalo, da je v bitki pri Cataldži (seveda je bii na strani Turkov) in v svoji sveti jezi e prijel za top in je začel prožiti tako velike croglje med bolgarske vrste, da so nastale cele vrzeli — ko pa so se Ljubljančani zjutraj zbudili, so videli, da je gospod cenzor streljal v »Dan« tako. da so cele kolone popadale .. Mi ta migljaj gospoda cenzorja razumemo — - in mislimo, da so tudi naši čitatelji iz onih praznih kolon razumeli, kaj je hotel
gospod cenzor povedati. Kar se tiče spoznanja mislimo, da je na Sloveskenr zadnje čase zasijal velik bel dan — pod ledeno mrzlo odejo pa se skriva toplo čuvstvo, ki ga ne zamori nobena zimca in iz njega bo vzklila nova pomlad.
Slovenski zdravniki v Bolgariji. Dr. Rus nam P’^e: Gotovo bode zanimalo Vas in znanec kako sva s kolegom dr. Hočevarjem z Bleda pripeljala v Sofijo in kako je za zdaj določano najino delo v pomoč »Rudečega križa« za Balkan«. Ljubljanski rudeči križ je naju v nedeljo zjutraj odpeljal. Vožnja do Zemuna je bila po običajnem redu. Do nedelje niso puščali ponoči vlakov iz Zemuna v Belgrad — to baje radi otežkočene kontrole potnikov. Ta dan je bilo slučajno prvikrat, da je sr 1 brzo-vlak ponoči ob pol 12. peljati v Belgrad. Tu sva prenočila. — Na kolodvoru se nama je nudil prvi presenetljiv -prizor, ko so prišli na kolodvor amerikanski Srbi, po številu približno 400 mož, v starosti od 18 let do 50 let. Od dolge vožnje utrujeni, preobloženi s prtljago so telesno res potrti stopali na kolodvor, a v no-trajnosti so bili polni navdušenja in temu so dali duška z gromovitim »juriš« in »hura« klici. Vstopili so v vlak, kateri jih je še ponoči odpeljal baje pred Odrin in Čataldžo. — Z dr. Hočevarjem sva prišla v pondeljek ob 6. uri zjutraj na kolodvor, kjer so nama izročili legitimacije do Sofije. Vozila sva se z osobnim transportnim vlakom. Omenim naj, da vozita sedaj na dan samo dva vlaka od Belgrada do Sofije. Vlak je vozil zelo počasi, rabili srno 24 ur do Sofije. Vsa proga je zastražena. Med vožnjo sva si ogledovala okolico, katera je bila vsled hudega deževja večinoma preplavljena. Srečali smo več vojaških transportnih vlakov Med temi en vlak poln ranjencev
zadnjem vozu so ležali med potjo umrli vojaki. Tudi vlak poln ugrabljenih turških topov sva videla. Na kolodvorih je bilo polno vojakov, odhajajočih v vojsko, spremljali so jih sorodniki in znanci. Solz pri slovesu ni bilo videti. G°v°’ rila sva z domačini, kateri so nama nravni nat-
novejša poročila iz bojišča, tako: da je padel Bitolj in Skader, o čemur zadnjem pa sva se tu prepričala, da^še ni res. V torek zjutraj sva prišla v Sofijo. Šla sva takoj dopoldne k »ru-dečmu križu«, kjer so naju bratsko sprejeli in nama poročali, da Slovenci veliko store za brate na Balkanu. — Najina želja je bila, da ostaneva v Sofiji, a tu je že dosti zdravnikov, na deželo ne gre nihče rad, ker je slabo preskrbljeno za zdravnike ter je baje tudi za denar težko dobiti primeren prevžitek. V Sofiji sva se nastanila pri Slovencu g. Kendi v hotelu Splendid. Naravno je, da je zdaj v mestu mnogo tujcev, sicer pa je po mestu mirno, le po kavarnah je živo in vse čaka novih poročil. Ponudili so nama več krajev v provinci, kjer še manjka zdravnikov. Odločila sva se za kraj Vratca severno Sofije, kjer je v mestu z normalno 15.000 prebivalci sedaj samo en zdravnik, in ima v.bolnici več sto ranjencev, ki čakajo na zdravnike. Jutri zjutraj se odpeljeva tja. — Zelo dobro bi bilo ako bi še prišli slovenski zdravniki na Bolgarsko. Cas najinega bivanja in delovanja je omejen žal samo na nekaj tednov.
Bit če dana! »Slovence« je priznal, da mu je ljubši srbski kmečki, živelj, ki koruzo sam pridela, nego albanski katolik, ki koruzo rajši pokrade, kakor bi jo sam pridelal. Veseliti nas more vse napredne in svobodomiselne Slovence, da je tak odločen zastopnik katoli-čanstva. kakor je »Slovenec« prišel do tega spoznanja. Seveda si moramo »Slovenčevo« »spreobrnenje« razlagati po naravnem in logičnem potu. Srbska, bolgarska vlada, srbski bolgarski učitelj, srbski bolgarski svečenik — vsi ti faktorji, največji in najvažnejši vodeči k narodnem blagostanju, vsi ti faktorji so zadnjih 30—40 let delali na to, da so krepek, priden in moralno čisti narod izgojili. V šolah, v časnikih, pri shodih so mu neprenehoma vcepali idejo narodne velikosti in slave; v šolah so po najmodernejšem načinu vršili pedagogiko in njegovi svečeniki so blagoslavljali to delo. Prišel je čas. da narod z orožjem v roki plane za ideali, katere so jim vlada, učiteljstvo in svečeniki zaznamovali:	narodno	prerodovitev v
znamenju stare srbsko-bolgarske slave in posest onih krajev, katere je Turek pradedom iztrgal. Reko krvi, solz, krivice, tugovanja, zaničevanja in siromaštva, katera ie čez 500 leti drvita po Stari Srbiji in Makedoniji so srbski in bolgarski junaki ustavili tekom enega meseca in slava, svoboda in jasno polje jugoslovanske kulture je pripravljeno novo seme sprejeti, stare kali vzbuditi. Cel svet, tudi sovražni, občuduje inteligenco, hrabrost, navdušenje in čvrstost balkanski državnikov, častnikov in armade. Kdor ie Slovan, v njem vski-pi kri sorodništva, ne moremo mi pomagati, tako je! tudi omahljivi in otii, katerim je bila dozdaj narodnost »paganstvo« — tudi ti čutijo v žilah in srcu z ono dušo, katero je genij slovanski vdihnil v nas vse — celo v »Slo-venca»! Da, da, narodi so bili že davno prej, predeni so vere v zgodovini človeštva nastopile in narodi bodo še ostali, ko bo zadnji svečenik žrtval dišeče kadilo — ostali pa bodo svečeniki, katere bo narod sam izvolil in kateri ne bodo poznali nobene druge vere, kakor prosveto in dobrobit celega naroda. To »razodetje« je vrglo tudi v »nezmotlivega« Slovenca maličlcen žarek iz bodočnosti, ter je priznal, da na »sadu jih bodete spoznali«. In polagoma bodo oni, kateri bodo v bodočnosti nastopili na mesto sedanjega »Slovenca« spoznali:	da je
deželni ali državni poslanec, katerega izvolijo pošteni in zavedni volilci bolj upravičen sedež v zborih zasesti, kakor pa oni, kateri je z ukradenimi in prisleparjenimi glasovi piigoljuial svoj mandat. Spoznali bodo potem, da ie najbolj pošteno in pravo, če poslanci vedno m pod vsemi odnošaji v zbornicah zastopajo narod in njegove pravice ter se ne ozirajo na gmotne ali častne pridobitve katere bi jim moglo prinesti njihovo narodno izneverjenje. Dalje bodo spoznali: da le prosvitlen naroden, napreden samostojen in in na svoj stan ponosen učitelj more mladino izrediti v tako ljudstvo, kakor je srbsko-bolgarsko. Spoznali bodo. da je žen-stvo najsvetejše bitje na tem svetu, da ono rodi junake, katere krvavečega srca pa suhim okom položi na žrtvovalnik naroda ako treba — ako je po načelih narodnostnih čednosti! vzgojeno. Ce je pa vzgojeno drugače, mi druzega ko prazna puhla klepetavka. oci sukajoča hinavka in tje v en dan brbljajoča »trejalka«. Res, čudež se je zgodil ne, naravna reč se je zgodila — »Slovenec« je zazrl resnico in šla mu je v srce. Nič ne de, če bo črna roka mrk-nila čez to spoznanje — i« to se bo zgodilo še tisočkrat in tisočkrat pri enakih prilikah — slednjič pa le mora priti do spoznanja m
Dajte nam, kar hočete dati ArnavtotnI
Pod tem naslovom piše glasilo čeških agrarcev »Venkov«: »Da ugotovimo pred vso javnostjo hinavstvo takozvanih zaščitnikov kulture m vere, zahtevamo Cehi, da se nam v tej državi pripoznavajo iste pravice, ki jih hočejo ogrski državniki, nemški poslanci in klerikalni zastopniki dovoliti — neolikanim Arnavtom! Mi za-— htevamo celo veliko manje! Dajte Slovakom šol, vrnite jim konfiscirano narodno premoženje, nehajte kaznovati in jih tirati v ječe. z zato, ker govore svoj materni jezik. Dajte Cehom vseučilišče na Moravskem, ne te naših šol na Dunaju, ne preRanjajt
ljudi j, dajte nam češki uradni jezik, ^.uničujte
naših manjšin, vn%SmLuledite na Dunaju
shr/bo in ne’razdevajte čeških na-Češko bozjO Službo in	nnalifcčih	?	O vi ki
grobnih spomenikov na pokopališč h. U vi,
Kate prav nikakega smisla in ne najmanjšega čiitstva za kulturne, delavne in napredne narode te Avstro-Ogrske države, vi ste naenkrat tako drzjii da zatrjate pred vsem svotem, da vam le kulturelni in moralni interesi narekujejo vaše skrb za Albanijo!! Koliko vzratnost, kolika nebotična neodkritosrčnost. koliko farizejstvo! Ker poznamo poštenost in velikodušnost Srhiie. iziavliamo:	Daj	nam	Bog,	da
doživeli enkrat tisti srečni trenotek, da bi se nam narodno tako dobro godilo, kakor bi sc Alabncein pod vlado Srbije!!!« Mutatis mutan-dis veljajo besede »Venkova« tudi za nas Jugoslovane.
Najboljši kavni pridatek je pa vendarle Kolinska kavna primes — pravi vsaka gospodinja, ki se po različnih ponesrečenih poizkusih zopet vrne k temu velepriljubljenemu domačemu izdelku. In res, edino s Kolinsko kavno primesjo se da napraviti okusna in prijetno vonjajoča kava. ki vsakemu ugaja. Ne sme ostati neomenjeno, da je Kolinska kavna primes pristno domače blago, in bi torej ne smelo biti noben:; zavedne slovenske gospodinje, ki bi je ne kupovala.
Mrtvec — šofer avtomobila. V Bilbao se Je zgodil pred kratkim zanimiv in jako čuden slučaj, ki pa nikakor ne izključuje resničnosti. Avtomobil M..Lapeyra je drdral v največji naglici po cesti v Algerto. Poleg šoferja je sedel mlad fant, ki se je šele učil za šoferja. Deček je naenkrat spoznal, da sedi šofer na avtomobilu nepremično in da neprenehoma drži volant avtomobila z rokama. Ko je pridrdral avtomobil k ovinku in ker se šofer še vedno ni zganil, je deček sam prijel za volant. Fant je klical in klical šoferja po imenu in ga je stresel za ramo. Toda ta ni odgovoril, samo gledal je s steklenimi očmi v daljo... Tu je deček šele spoznal, da je šofer med vožnjo umrl, ne da bi kaj zakričal, popolnoma tiho in brez glasu. Avtomobil je vodil mrtvec. Tako sta se vozila več kilometrov in le čudež je bil, da se ni pripetila Velika nesreča.
Ljubljana.
gospode kiparje ponovno prosimo, da pošljejo svoje osnutke za zletne znake najkasneje do 1. decembra t. 1. finančnemu odseku za III. slovenski vsesokolski zlet v roke brata Mirko Grudna (Ljubljanska kreditna banka). Na Edar.	»Slov. Sokolska Zveza.«
— Opozarjamo še enkrat na slovanski program v slovenskem gledališču. Danes svira Slovenska Filharmonija novo Parmovo Balkansko koračnico, Foersterjevo »Obletnico«, Parmov Venus-valček in Šebkove Balgarske plese.
— »Ti uboga policajska sirota!« Hlapec France Žagar iz Ljubljane je notoričen pijanec. Pa da bi vsaj pil vino, potem bi mu že še malo odpustili, ampak France pije tisto žalostno pijačo, ki ji pravimo podomače »šnopec«. Kadar Pride do žganja — in to se zgodi zelo pogosto — ga požira, da se bogu usmili. Zato se ne smemo čuditi, da se je ljubemu Francetu zmešalo v glavi in da je videl povsod bele miši. Nič ni pomagalo, Franceta so prijeli za ovratnik in ga »lifrali« na Studenec v blaznico. Tam mu seveda niso dali njegove priljubljene pijače !n France je moral »luckati« samo vodo, pa či-^to nič drugega kot vodo. In glejte, to je pomagalo. France se je lepo in pošteno streznil in se tudi pozdravil. Nato je ozdravljen moško Odkorakal nazaj v Ljubljano. Pa namesto, da bi jo zavil lepo domov, jo je zavil lepo v zganjamo. In nepoboljšljivec je začel zopet živeti fcvoje staro življenje. In kadar ga ima France (Svojo merico v glavi je grozno nasilen. Tako se fe zgodilo tudi oni dan. France se ga je nekje hapil in je moško »fural« na vozu po Emonski fcesti. Da bi tudi drugim ljudem pokazal, kako »fest« fant Je, je začel z bičem pokati. To pa jse ni zdelo posebno povšeči stražniku Jurešiču, Ki je Francetu razodel, da je po mestu pokanje X bičem prepovedano. France se pa za to lepo razodetje ni nič kaj zmenil in je stražniku grobo povedal, naj se izgubi. Ta se pa ni hotel izgubiti fin Je vprašal Franceta za njegovo ime. Ta mu 'ga ni hotel takoj povedati in je začel stražnika obmetavati s čudovitimi priimki. »Ti uboga po-Jicaiska sirota!« mu je še zaklical v slovo in se j|e hotel odpeljati naprej. To pa je bilo stražniku že preveč in hotel je Franceta ukleniti.
akrat pa je France skočil k njemu, ga prijel a vrat in ga začel nabijati s pestmi. Nato ga je e ugriznil v desno lice. Po dolgem ruvanju, pri {katerem je France Žagar tudi osuval stražnika, SSe je temu posrečilo s pomočjo dveh drugih njegovih tovarišev besnega Žagarja ukleniti. Ker toa ta ni hotel nikamor iti, so ga morali postaviti tv neko vežo in poklicati »zeleni voz«. Ta je tako* prišel in nasilnega Žagarja so hočeš nočeš ^taknili vanj in ga odpeljali v varen kraj. kamor /Spada. Zaradi nasilstva in zmerjanja službo opravljajočega stražnika se je moral France Ža-pr včeraj zagovarjati pred tukajšnjim deželnim Sodiščem, ki ga je za njegovo lepo dejanje obsodilo na eno leto težke ječe. No v enem letu $e bo že menda dobro in pošteno streznil in pripel do prepričanja, da je žganje njegov najhujši isovražnik, katerega se mora ogibati. Torej, •France, poboljšaj se!
— Kinematograf »Ideal«. Novi vzpored. ki je velezanimiv, dosegel je največji uspeli. Po-(sebno dopada moderno nravna drama v treh jtiejanjih od Feliks Dormanna »Cirkuška gro-ifica«. Senzacijska učinkovitost, povzeta v 'krasnem Salzkammergutu. Avstrijski izdelek. Feliks Dormann. gospa Jenny Bernay in Eisen-jbach v glavnih vlogah. Velezanimiva so »Avten-Itična vojna poročila z Balkana«. Mnogo veselosti in smeha povzročajo veseloigre »Dekletova zvijača«, »Lepi sadovi« in slednjič vele-jkomična burka »Ženitev po telefonu«. V torek [»^Tragedija matere«, učinkovitost, Nordiskfilm-
— Pot za uspehe. Veleinteresantno in važ-o za vsakega trgovca. Ta film se predstavlja od pondeljka 25. do petka 30. t. m. v kinematografu »Ideal«, Franc Jožefova cesta 1 pri vseh predstavah. Interesirati se je za film, |ci je posebno važen za trgovce; zato se pa posebno nje opozarja.
Loterijske številke: Dunaj: 77, 81, 2, 43, 59; |Q r a d e c: 14, 53, 74, 30, 72.
Trst.
Svojega otroka ie umorila. Roza Valente, fci stanuje v Oreti št. 80. Kako je prišla vsa eadeva na dan?, Sosedje so sumili Rozo Ya-
E1
lente otroškega umora. Vsa stvar ie prišla na uho oblasti, ki jc takoj pričela s preiskavo. Zdravnik jo je preiskal ter konstatiral, da je pred tremi dnevi porodila, kar je ona tudi priznala. Rekla jc, da se je zaljubila v nekega vojaka, s katerim je imela dalje časa razmerje. Sad tega razmerja je bil otrok, ki ga je porodila in vrgla v morje. V morje ga je vrgla radi tega, ker se je bala, da bi njeni starši o stvari izvedeli. Ona pravi, da ne ve, če je prišel otrok na svet mrtev ali živ. Detomorilka je bila izro-ročena deželnemu sodišču.
Slovensko službujoče ženstvo v Trstu! Za danes (nedelja) ob 4. uri popoldne sklicuje ženska organizacija javen shod v društveni dvorani N. D. O., ulica sv. Frančiška štev. 2: Shod Shod je namenjen vsem slovenskim službujočim ženskam v Trstu, posebno pa služkinjam. Na njem se bo poročalo o potrebi ženske organizacije. V Trstu je namreč veliko število neorganiziranega slovenskega ženstva, ki je s strani delodajalcev, oziroma delodajalk še bolj izkotiščano kakor na primer moški. Sicer že obstoji ženska organizacija »Skupina slovenskega ženstva N. D. O.«, toda ta organizacija jc z ozirom na veliko število službujočega ženstva v Trstu veliko premajhna. Treba bo to organizacijo razširiti, treba bo gledati nato, da se organizirajo vse, ki spadajo v žensko organizacijo, ki pomaga svojim članicam v boju proti krivicam, ki jim daje razne podpore, izobrazbo itd. Pričakuje se, da se bo v tem pogledu tudi začelo živahno delovanje, kajti ženska organizacija mora rasti, se razvijati in napredovati. Današnji shod naj torej pokaže, kako zanimanje vlada med slovenskim ženstvom v Trstu za žensko organizacijo. — Odbor ženske skupine N. D. O. v Trstu.
Vedno bolj navzdol. Dotični trgovci, ki so imeli poprej na svojih trgovinah tudi slovenske napise, a so se preselili v drug lokal, so slovenske napise opustili. Opažamo torej, da gremo kar se tiče slovenskih napisov v Trstu — navzdol. Kolikorat se je že povdarjalo: »Ven s slovenskimi napisi v Trstu!«, a vse je bilo zaman. S tem nočemo reči, da naj bi stavil na svojo trgovino slovenski napis samo en trgovec, obrtnik ali gostilničar, marveč hočemo s tem reči. da naj bi to koristno narodno delo izvršili vsi naenkrat. Seveda bi ne bilo nič koristnega — temveč bi le škodovalo — ako bi kaj takega storila majhna peščica. Zato tudi ne moremo zameriti dotičnim trgovcem, a la Gorenjec, ki so imeli enkrat slovenske napise na svojih trgovinah, a jih sedaj nimajo več. Čemu bi se izpostavljali samo nekateri? Vsi naj bi nastopili in bil bi to gotovo velik uspeh. Vsa stvar bi se morala dobro organizirati. Kaj bi napravili naši narodni nasprotniki, če bi zagledali nekega lepega dne na vseh gostilnali, trgovinah brivnicah itd., ki so last Slovencev, slovenske napise, ali bolje rečeno za enkrat: slovensko-italijanske? S tem bi se prisililo tudi Italijane, da bi stavili na svoje trgovine poleg italijanske še slovenske napise. Do tega seveda nikdar ne bo prišlft, če se ne bo začelo sistematično delovati v gori navedenem smislu. Proč s strahom! Zakaj bi se bali. saj nas je nad 70.000 v Trstu! Sami smo krivi, da se nas tako prezira in zasramuje; čemu se ne zganemo, čemu spimo in ne čutimo v sebi ni-kake odporne sile. Še enkrat ponavljamo: Proč z bojaznijo, kajti kdor se boji tistega, ki je umazan od neštetih krivic, ki nam jih dopri-naša. je res podlaga tujčevi peti in prav mu stri, če ga pritiska in zaničuje!
Priporočljiv rodoljub. Pred minolo nedeljo so združena sv. Ivanska narodna društva priredila v tamošnjem »Nar. Domu« veselico, katere dobiček je bil namenjen »Rdečemu križu« balkanskih držav. V ta namen je priredil po veselici klub »Kolumbus« ples. Sv. Ivansko »koti-sumno društvo« (Nar. dom) je prepustilo dvorano brezplačno, pevci in pijanist ravno tako, vsi so torej sodelovali iz prijaznosti. Svoje prijazno sodelovanje je obljubil tudi plesni učitelj g. Ivan Umek, ki je obenem pevovodja klubu »Kolumbus«. Vsi so prišli in z veseljem sodelovali, ali g. Umeka le ni hotelo biti. Ta priporočljiv redoljub je vodil tudi izvzemši — lanskega leta vse C. M. plese (seveda proti plačilu). Lansko leto je odbor C. M. plesa naprosil g. Umeka z ozirom na plemenit namen prireditve, ako sprejme vodstvo plesu iz prijaznosti. Rodoljub Umek je odborovo prošnjo odvrnil. Odbor je nato naprosil sedanjega plesnega učitelja »Trgovskega izobraževalnega društva« g. Josipa. Bizjaka, ako sprejme vodstvo C. M. plesa brezplačno. G. Bizjak je upoštevaje plemeniti namen prireditve z veseljem prevzel in vodil ples brezplačno. To seveda rodoljubu Umeku ni bilo prav nič po volji. Minoli ples ie vodil tudi iz prijaznosti, ali ne iz narodnega čuta, ampak iz nevoščiljvosti do g. Bizjaka. Rodoljub Umek je torej vreden najtopleje priporočitve pri tržaških narodnih društvih. — Opazovalec.
DRUŠTVA.
Javno čitalnico otvori v nedeljo gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj v svoji knjižnični sobi, Vožarski pot št. 4. Čitalnica je odprta vsako nedeljo popoldne od 2. do 5. in je določena zlasti za delavce, pa tudi za vsakega drugega. Obisk čitalnice je brezplačen.
Družbi sv. Cirila in Metoda so poslali idrijski šestošolci 8G K — dar domovini na altar. G. Karol Mehora v Št. Petru na Krasu je nakazal K 26.20. Ta vsota se je nabrala v gostilni pri »Kovaču« na avtomatičnem večeru dne 12. t. m. V Št. Petru so uvedli avtomatične večere in zavedni rodoljub g. gostilničar Kovač daruje C. M. družbi vso svoto, ki se tisti večer nabere v avtomat. Hvala iznajdljivim narodnjakom v Št. Petru, hvala g. Kovaču, ki naj bi našel vsepovsod med Slovenci posnemalce, ki nai bi tudi z avtomati podpirali našo Ciril-Metodovo družbo. Hvala!
—	Akad. tehn. društvo »Tabor« v Gradcu priredi v torek, dne 26. t. m. svoj prvoletniški večer. Gostje dobrodošli!.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
AVSTRUSKO-RUSKI ODNOŠA.JI.
Dunaj. 23. novembra. Vsi znaki kažejo, da ruski zunanji minister Sasanov ne bo prodrl s svojo mirovno politiko, ker mu silno nasprotujejo razni dvorni krogi. Tudi car Nikolaj se baje nič preveč ne navdušeje za popustljivost in se strinja s stališčem ruskih vojaških krogov, da mora biti Rusija za vsak slučaj dobro pripravljena, da njena politika ne bo doživela tak fiasko, kakor 1. 1908. Javna tajnost je, da Rusija pridno in hitro mobilizira svojo kolosalno armado. Baje je odrejena mobilizacija celih 24 armadnih zborov, nad poldrugi milijon vojakov. Ob pruski in avstrijski meji je že vse pripravljeno. Kljub temu. da skuša oficijalna Rusija svojo mobilizacijo prikriti, oziroma utajiti, so tukajšnji merodajni krogi trdno prepričani, da misli Rusija resno. Mednarodna situacija se je radi tega precej poslabšala, napetost med Avstrijo in Rusijo je pod pritiskou ruske mobilizacije stopilo sedaj precej v ozadje in težišče je padlo v Petrograd. Dejstvo, da Rusija stoji odločno na strani Srbije, katero hoče energično podpirati v njenih upravičenih zahtevah, postaja vedno bolj očividno. Zanimivo je tudi dejstvo, da se je današnjega sprejema kralja Petra v Bel-gradu razven grškega in bolgarskega poslanika udeležil baje tudi ruski poslanik Hartwig.
Dunaj, 23. novembra. V tukajšnjih političnih krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da je Sasonovo stališče vsled odpora javnosti ne-vzdržljivo in da bo v kratkem podal demisijo. Položaj je zelo resen.
POVRATEK KRALJA PETRA IZ SKOPLJA
V	BELGRAD.
Belgrad, 23. novembra. Z velikansko nestrpnostjo je danes dopoldne velikanska masa naroda pričakovala na belgrajskem kolodvoru svojega gospodarja, ki se je vrnil iz Skoplja v prestolno mesto. Ves Belgrad se je oblekel v praznično obleko, da kolikor mogoče sijajno in dostojno sprejme svojega ljubljenega zmagovitega kralja. Na kolodvoru so bili zbrani vsi ministri z ministrskim predsednikom Pašičem na čelu, člani kraljevske hiše, vsi cerkveni in višji dostojanstveniki, občinski zastop z županom Davidovičem, bolgarski, grški in ruski poslanik in nepregledna masa ljudstva. Ko je došel slavnostni vlak v postajo, so zagrmeli silni klici: »Živel kralj! Živela Velika Srbija! Živel kralj osvoboditelj!« Kralj je bil očividno ganjen. V imenu mesta ga je pozdravil župan Davidovič, nakar je kralj s spremstvom odšel takoj v stolno cerkev in prisostvoval slavnostni daritvi in potem odšel v konak. Belgrad je v zastavah.
NEMČIJA IN SITUACIJA.
Berlin. 23. novembra. Prihodu avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Berlin, pripisujejo politični krogi veliko važnost. Na vsak način se bo prestolonslednik
posvetoval z merodajnimi nemškimi krogi o nastali situaciji. Listi poročajo, da bo Nemčija Avstrijo na diplomatičnem polju sicer podpirala, vendar pa se čisto nič ne navdušuje za vojno, ampak se trudi, da ne pride do evropske katastrofe. Tudi se nemško stališče napram vprašanju srbskihluk ob Jadranskem morju ne^ strinja popolnoma z avstrijskim, ki je odločno proti dohodu Srbije k morju. Nemčija je pripravljena privoliti v kako kompromisno formulo. Glede avtonomije Albanije pa je tro-zveza popolnoma edina in bo v kratkem zopet precizirala v Belgradu to svoje stališče.
PRED ČATALDŽO.
Dunaj, 23. novembra. O situaciji pri Ča-taldži ni nobenih poročil niti iz turškega niti
iz bolgarskega tabora. Današnje vesti zatrjujejo. da so vesti, da se je včeraj pričela nova bitka pri Čataldži, neresnične in da se nasprotno pogajanja glede premirja nadaljujejo.
SRBI MED ALBANCI.
Skoplje, 23. novembra. Srbska vojska, ki je prodirala proti Jadranskemu morju, je morala iti tudi skozi pokrajine, v katerih prebivajo katoliški Miriditi. Na svoje velikansko začudenje Srbi na tej poti nikjer niso naleteli niti na najmanjši odpor. Nasprotno. Poglavar katoliških Miriditov Marko Kole je šel osebno srbski armadi nasproti in izjavil srbskemu poveljniku, da bo z veseljem podpiral srbsko vlado, v kateri vidi rešitev kristjanov iz turškega jarma. Katoliškim Albancem so dosedaj od vseh strani obetali osvoboditev, a svobodo je prva prinesla srbska armada, kar Miriditi z veseljem pozdravljajo. Miriditi se bodo potrudili, da se izkažejo zato Srbom hvaležne. Marko Kole je tudi izjavil, da se bodo vsa mi-riditska plemena združila, da učvrstijo srbski režim.
Odgovorni urednik Rad’ Last in tisk »Učiteljske f
Ljubljani.
r.»naw«twnn
je ustanovil svojo pisarno
v Ljubljani Sodna ulica 4.
Babijen pisalni s
se po ceni proda. — Vprašanja naj se naslovijo pod „Pisalni stroj 100“ na „Prvo anončno pisarno".
Kinematograf
s 35 slikami dobi vsak, kdor pošlje 1 krono na naslov:
 A. BAJT, Idrija.
Sprejmem takoj v trajno delo izurjenega, bolj priletnega
•V	*	V	rii
Jakob Preželj, inštalater in k jučavničarski mojster v Rudolfovem.
#
Brzojavka.
V italijanski kuhinji
hotela pri Maliču nasproti glavne pošte
se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 72 v liter za družine na dom postavljeno itd.
Gramofonske plošče
<% 2 2. CL O
9?“- r*
r**- •■t
* N N
ft> £»
95
g
Fr. P. Za|ec, Ljubljana Stari trg 9
(Vodnikova hiša).
= ŠPIRIT
iz žita oddaja na debelo od 60 litrov naprej po nizki tovarniški ceni veležganjarna 250
M. ROS N ER Co.
v Ljubljani, poleg pivovarne „UN10N“.
Ivan Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
Ljubljana, Sv. Petra cesta44
Za vsako pri meni kupljeno kakor
tudi popravljeno uro jamčim 1 leto
Lastna delavnica za popravila in vsakršna v mojo stroko spadajoča nova dela.
Štampilje
vaeh vrst za urade, dra-štva, trgovce itd.
Anton Čeme
graver hi izdelovatelj kavCukovlh Stamplllj.
Ljubljana, stari tr* ti m. Ceniki firanko.
Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni liker
!
Blizu in daleč Vse ga pozna, Kdor ga Ima,
Ima zdravje doma!
Zahtevajte pristni „FLORIAN“ Zavračajte ponaredbe!
Naslov za naročila: „FLQR1AN“, Ljubljana.
Postavno varovano.
GStzl, Ljubljana
= Mestni trg št 19. — Stari trg št. 8. =
bofsltwrence!
"A— Specialna trgovina =
finih ročnih del
TONI JAGER
v Ljubljani, Zidovska ulica 5.
Predtiskarija. — Tamburiranje. — Montiranje. — Plisiranje.
KLOBUKI
moderno nakiteni, oblike, kakor vse potrebščine za : raodistke prodaja ceno :
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg št. 21.
:	Popravila	tožno in najceneje. :
!Pozor trgovci!
Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici
pod tovarniško ceno.
Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov «*©* mačega izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blap*
Z $olidna postrežba.	Kajnllje
1*0250**!	1	,ozor I
Kdor hoče imeli lepo
električno razsvetljavo,
naj se oglasi pri trg. zastopniku
Francu Železniku,
v Ljubljani, Sodna ulica št. 6, I. nadstr.
Največja in najcenejša zaloga električnih
„Ergo Wolfram“ žarnic.
Proda se ali v najem odda novozidana enonadstropna
: HIŠA :
ob Dolenjski c. pri Ljubljani,
v kateri je vpeljana dobra špecerijska trgovina z deželnimi pridelki.
Pojasnila daje .Obrtno pomožno društvo v Ljubljani*, Kongresni trg 4, I. nadstropje.
Trboveljski kosovni premog
100 kg K 2‘80-K 3 36,
Trboveljski kockovni premog
100 kg K 2-64—K-3-20.
Trboveljski orchovni premog
100 kg K 2-48—K 3-—.
Češki salonski zvezdni briketi
znamka P. B., izvrstno gorivo,
100 komadov K 1'60—K 1 ‘80.
I Trda in mehka bukova drva
I v polenih in nacepljena dobavlja točno
I L. Schiffer, Ljubljana,
I Dovodna cesta, tir Jnžne železnice.
„ Liker Medici]itifL-TT; IZ I (jravi Fni
lovroSabenik,5is^a
pri liubljan
Tvrdka Bilinaa Kaseh
Mb	 '	  o	> i -------1	*	o	j	'
^	-■	i	ročna dela, izdelovanje vseh vrst prevlečenih gumbov,
nPTTj kakor tudi vse kirurgične potrebščine •"*--------------------------
•	W	^ ^ 1	ravnodrŽalec itd. po najnižjih cenah
(kakor tudi vse kirurgične potrebščine kline paso**, ravnodržalec itd. po najnižjih cenah. Snaženje vsrt , -vrst rokavic. Moderna predtiskarija. Postrežba točna Ljubljana, Zidovska Ul. 5 in solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. 134
elfecij sfea, trgfOTrlm-a-
MAČEK & KS, LJUBLJANA
založniki c. kr. priv. južne železnice Franca Jožefa cesta štev. 3 priporoča veliko izbiro jesenskih novosti za gospode in dečke. USTaročila, pc meri se lz.Trrše točno in solid.no, —— Strogo realna postrežba.	Nainlžje	cene._
Odda se:
Za februarjev termin 1913:
lep, velik lokal
pripraven za trgovino, odvetniško pisarno itd. v dobri legi mesta.
Za februarjev termin 1913:
lokal za trgovino
v najlepši in tudi najprometnejši legi mesta Za takoj: Užitnine prost
lokal za skladišče
pripi.ven tudi za delavnico itd., eventuelno z vporabo lepega dvorišča.
Različne lokalitete
(šupe) z velikim okolo ležečim prostorom, pripravno za stavbenike ali sploh za obrtnike, ki rabijo velika skladišča tudi na prostem.
Natančnejše se poizve:
v pisarni štev. 12 v hotelu pri „MaličuM
nasproti glavne pošte.
s. n.
i&M"-
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni vir!
1 kg sivega, dobrega, pu-Ijenega 2 K; boljSega 2'40 K; prima polbelega 2‘SOK, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelfcga, pnljenega, 6-40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje fega.modregafbelSa
ali rumenega nankinga, pernica 180 cm 120 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cm aoigi, 60 cm Sir., polnjena z novim sivim, prav 8tano" vitnim puhastim perjem 16 K; »»po1 Pul? %1K!j 24 K: posamezne pernice 10K, Ji K, 14 n, io iv zglavnice 3 K, 3-50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Mr. 13 K, 14-70 K 17-80 K,21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 50 K 5'20 K, 5-70 K, spodnja
’	«1	>	J	-	..	y	a
zamenja za neugajajoce se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice štev. 790, Češko.
JULIJA ŠTOR -SHS-..
največja zaloga moških, danskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goissersklh gorskih čevljev.
Elegantna in jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
!!
Sijajna zmaga !!
v damskih r *gl mih.
Ravnokar dospelo čez 2000 komadov 135 cm dolgih od 20 K naprej, kateri so stali preje od 40—60 K.
Istotako znižane cene za gospode raglanov, zimskih sukenj in oblek.
„Angleško skladišče oblek“
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. 5.
Rez. fond nad K 800.000.
r5 88«k>(hm)o: Lfubljanska kreditna banka v L jubitani.
’	*	Stritarjeva	ulica	štev.	3,	(lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižic* in na tet« radon ter jih oteeatuje od dne vloge p« distili
C. kr. priv. splošna prometna banka
podružnica Ljubljana, preje I. C. MAYER.
Ker je avstro-ogrska banka opetovano povišala obrestno mero smo tudi mi v položaju
povišati obrestno mero za denarne vloge
»	-	.	.1	.>/u>nihrotu	T4>ll2	wl»<leče:
99
99
99
do nasprotne odredbe s 1. decembrom lOlJŽ sledeče;
V vsakem slučaju se prične obrestovanje z de,av"*k°™L° dnevu vloge in neha z delavnikom pred dnevoin g Za vložne knjižice plača banka 2\ rentni davek sama.
, ,	Ravnateljstvo,
tekoči račun »L?	»	»
Za vloge na hranilno knjižico na leto
vložno „	43l4°|0	»	„