Razne novice. Osebna vest. Castiti gospod dr. Anton JerovSek v Mariboru i je stopil radi bolelinosti v začasni pofkoj. S. K. S. Z, Castiti gospod kaplan Ivan Jelšnik v Cadramu je daroval S. K. S. Z. v. Mariibom Teliko zbirko raznih knjig. Najsrčnejša hvala. Da bi našel mnogo posnemovalcev, S. K. S. Z. rabi! * Iz polit. slnžbe. Namestnik je namestniškega konceptnega praktikanta Julija Reininghausa v Ptuju vpoklical v službovanje k namestništvu, nasmestniškega konceptnega praktik.aiita dr. 'Maksa Steffana je prestavil od namestništva k okrajnemu glavarstvu v Ptuj. * Iz srednješolske slnžhe. Naučni mipister je tlovolil dr. Matiju Potofiniku, profesorju na mariborskem učiteljišču, in profesorju na idrijski realki, M. ¦Pircu, da raenjata, s svojirai službenimi mesti. * Iz šole. Deželni šolski svet je v svo]i seji dne 20. t. m. imenoval provizoričnega | učitelja. pri ' Sv. Barbari v Halozah, Alojzija SelinSeka, za definitivnega istotam, provizorično učitel|ico Malro Velnar pri Sv. Bolfenku pri Središču za delinitivno istotam, učiteljskega suplenta pri Sv. Križu pri. Ljutomeru, F. CilenŠeka, za delinilivnega učitelja istotam, in uciteljsko suplentinjo pri Sv, Lovrencu v Slov. gor., Albino Runovc, za definitivno istotam. * Iz žlvinozdravnlške službe. Okrajni živ;inozdravnik Adolf Fischer v Mariboru ]e imenovan proyizoričnim okrajnhn višjim živinozdravnikom. — ProTiizorični okrajni živinozdrayniks Bogomil Zavadilik y Špitalu ob Dravi je bil v isti lastnosti sprejet v štajersko živinozdravniško službo. — Istočasno so bili prestavljeni okrajni živinozdravniki Alojzij Kojiig iz Gradca v Maribor, lvan Fischer iz Rogatca v. Feldbach in Edvard Rezač iz Voitsberga v Radgono. * Uradni dnevl krajnega koraisarja za agrarne operacije. C. kr. krajni komisar za agrarne operadje, g. Sima-G.all v Mariboru, začne s prireditvijo agrarskih uradnih dni. To uradovanje se vrši s sodelovaaijem agrarnega, in kolikor mogofie, tudi planinskega nadzornika (inšpektorja), ter ima nameri, dati poljedelskim strankam ugodno priložnost, da pridejo v dotiko z agrarnimi oblastmi. Na podlagi novih štajerskih agrarnili zakonov (delitev skupnili zemljišč in ureditev zadevnih užitnih in upravnih pravic, zložba poljedelskili zemljišč, varstvo planin ter pospešilev planšarstva) se bodo rešila povpraševanja, sprejemale se bodo vloge, o kojih se bode! obravnavalo, dala ise bodo pojasnila in nasveti. — Prvi uradni tdnevi (z začetkom ob 8. uri dopoldne) se vrše v gornjegrajskem okraju, in sicer dne 2. maja v G o r . G r a cl u (pisarna okrajnega odbora), 3. maja na L j u b n e m (občinska pisarna) iii 4. maja v L u e a h (občinska pisarna). * Vzorna cleželna vlnska klet. Zveza. poljedelskih zadrug na Stajerskem nanierava izpopolniti zalogo vina v svoji vzorni deželni kleti v Eggenbergu pri Gradcu. Ponudbe z natančno označeno množino razpoložljivega vina, vrsto, letnikom in ceno' naj se vpošljejo najpozneje do .8. maja na upravo vzorne deželne vinske kleti v Eggenbergu pri Gradcu, Alte PoststraBe 152. Obenem s ponudbo naj se dopošlje ludi vzorec, * Sejmi. Poslancu dr, Karolu Verstovšeku, ki je zopet interveniral v imenu S. K. Z. glede sejmov, se je javilo, da bode c. kr, namestnija odlofiila, še te dni deiinitivno glede sejmov. Skoro gotovo je, da se bodo sejmi odprli; toda skrbelo se bode strogo, da se slinovka ne raznese zopet med našo živino. Opozarjamo vse živinorejce, da gredo v tem oziru oblastim na roko; treba je velike pozornosti, ker bi z nemarnostjo prišli zopet lahko tako dalefi, da se nam zapro sejmi za oelo leto. Pomisliti pa moramo, koliko Škode napravi slinovka živinorejcem; zato je najbolje, sc držati strogo predpisov, da se ne razširi kuga iz Hrvaškega, kjer še vedno razgraja. * Sliodi. Porocila o shodih naših kandidatov se nahajajo med novicami iz njihovih volilnih okrajev. istotam se naliajajo tudi naznanila naših shodov. * Roblek proti Plojn. Na žalsk.em shodu je bivši poslanec Roblek obžaloval, da so mnogi poslanci, ki so sedeli z g. Roblekom v enem klubu, iz strankarskih oziror popuščali, kadar bi trebalo braniti to, kar že imamo. Ne branimo Ploja, ampnk, to že lahko pribijemo, kar ve cela sloveuska javnost, da se Roblek, v državnem zboru ni bogve kako postalvljal. Štiri leta je ovptel skoraj kot ponižna vijolica za lirbti drugih poslancev. * Neinir delati so začeli na sliodih edino-le slogaški liberalci, kakor nam pripovedujejo poročila o shodu pri 8v. Marku. Sicer so jo sknpili in niso pvifeli do svojoga računa, toda to prvo kaljenje miru jim Jbode jirislo Se zelo drago. Pri deželnozbors."k.ih volit•valt so delali ti Ijudje z denarjem, sedaj hof ejo s surovoefjo. (Jelo celjski liberalci se vedejo zdaj dostojjiejšo, lcot slogaški. K,;orkoli se prikaže kak slogaški ncmirnež, naženite ga z mokro cunjo. Ne trpite, da bi to vrsln Ijuclje delali med nami nemire in pre.pire. * Štaierciiaiuri sn so vrgli z vso bosnostjo na,Rosk;; rjov, Pišekov in Brenčičev volilniokraj ter pri- rejuji- iiivne in tihe shodo. Za shod v St. KunigumHtso (i-wK lepake, v katerili pozivljajo volilce, da najlcmet kmeta voli. Ali bo sedaj mariborski Francelj Girstmayer paradiral celo kot kmet? To bi bilo že skrajno smešno. * ,,Šta|erčev" urednik, bivši rudeftkar Linhart, ,je na shodu v Lipnici Slovencem dal znani žaljiv priimek ,,vindisch", ki ga celo med Nemci rabiio že sa^ mo lakini in pouliCiijaki. Kadar pride Linhart zopet ined slovenske kuiete, naj se mu za ta ljubeznjiv naslov prav prijazno zahvalijo. * Huda obsodba. Sedaj je doigral ,,ŠtajerSev" uredniki Karl Linhart tudi med Nemci svojo vlogo. Hotel se je vmeševati v njih političen boj, a Nemci so mu rekli, da naj človek, ki je sprenienil že parkrat svojo politično barvo, drži jezik za, zobmi. Na nemškem shodu v .Ptuju dne 22. aprilai je rekel Fodor o Linhartu: ,.Njega se ne sme smatrati resnega, ker vendar ve cel svet, da je bil v kratki dobi soeialni demokrat, potem slovenski liberalec in je sedaj nemški radikalec." LinKart je poslušal bled to hudo odredbo, potem pa izginil iz zborovališča. V Lipnici, ko je slovenski narod imenoval na grd način bindiš, se je &e balial, da bo v Ptuju obračunil s svojimi neprijatelji, a zgodilo se je drilgafte. Nikjer nočejo Linharta, le obžalovanja vredni šnopsarji in kandidatje za uboje in umore ga Se pridno poslušajo. Poroka. V sredo dne 19. aprila l&ll se }e vršila v. velenjskem gradu poroka hčerke Karla plem. Adamovichi Marije z grofom Hervardom Auersperg. Izvršili so jo prevzvišeni gospod knezoškof lavantinski, ki so v ta namen prišli v Velenje v torek dne 18. aprila popoldne. Cerkvena sloivesnost ,v starodavni, pa prav prijazni in za sedaj z zelenjem in cvetjem krasno ozalj&ani grajski kapeli, se je priCela ob 10. uri predpoldne. Po sveti maBi, lcatero so premil. nadpastir darovali za novoporoeencai ob asistenci škalskega dekana in domače šmartinske duhoViščine, so Visokoisti vinagovoru, ki je vidno ganil vse navzo&ne svate, izmed treh trenutkov v j Sloveškem življenju, rojstva, izvolitve poklica in smrti, povdarjali zlasti važnost nastopa novega stanu, k^ikor je zakon. S prisrčnimi besedami so dokazali, da je podlaga srečnemu zakonu trojna: blagoslov starsev, vernost poročencev in milost božja, in dai je dolžnost krščansikib zakoncev medsebojna ljubezen, zvestoba. in podpora. Tudi so razložili prelepi pomen obredoV katoliške poroke, s katerimi so po nagovoru, f približno ob %12. uri. združili novoporočenca/ za skupno pot življenja v novem stanu. — Svatbe se je udeležila odlična družba, sestavljena iz zastopnikov žlahtnih rodovin Adar movich, Auersperg, Agoston, Biajiclii, ¦, Bissingen, Chorinsky, Kubeck, Mensdorf, Poiger, Ritter-Zahony, Spaur, Steininger, Vetsera, Wickenburg i. dr. v vsem nad 40 gostov. Med slavnostnim obedom so za starejšinoma ženina in neveste prevzvi^eni knez novoppročencema, katerih rodovine so Sse vselej odlikovale po zvesto cerkvenem mišljenju, želeli srečo in blagoslov božji, na kar se jim je v imenu obojnih star&ev in vseh gostov minister notranjih zadev ', Maksimilijan grof AVickenburg z izbranimi besedami zahvalil, da so osebno izvršili poroko, kar je oznacil lcot dobro znamenje za bodočnost poročencev. — Na povratku so se ustavili prevzvišeni knez v Braslovčah ter tam prenočili pri g. dekanu Jak". Hrib rniku in obiskali že dalj časa bolnega kajionika in bivšega stolnega žnpnika Filipa Jakoba Bohinca. Ne v Ameriko! Družbi sv. Rajaela v Ljubljani piše ¦amerikanski list ,,Ave Maria": Opozar,iamo vas vnovig, da napjiete vse sile, da se omeji izseljeništvokolikor le mogoče. Svarite ljudi! Poslali smo vam izrezke iz listov o dogodkih na Ellis-IslanUu in vam jih bomo redno pošiljali, da boste lahko na podlapi javnega mnenja, na podlagi časniških poročil ljucli svarili: Večina teh poročil je iz .TNew-Yorker StaatsZeitung", največjega nem^ikega lista v Ameriki. Že ta poroSila jasno govore o vsem', kaj se dela z izseIjenci in vendar je list precej mil in prizanesljiv do komisarja. Kdor je pameten, naj ostane doma ter si naj išče svoje srefie doma v lepi slovenski deželi. Komur danclanes ,,raajka slava" ne bo dala ,,sreče" in .,kruha", temn ga amerikanski .,Stric Sam" tudi ne bo dal, to je gotovo. Kdor pa noče verjeti, na.j pa pride sem, pa poskuša in nasledke sam sebi jiripifie. Maribor levi breg, St. Lenart, Zg. Radgona, Ljutomer. Kandidat Slovenske Kme6ke zveze je: Ivan RoŠkar« kmet, Malna. m Franceli Girstmayer je v Gradcu na zborovanju Kmetijsk.e družbe moral javno prositi nnsega kandidata Roskarja za odpuščanje, ker je rabil noopravičeno žaljiv izraz proti njerau. Francolj je povsocl nepremišljen, kamorkoli ga postaviš. T.ak- Movek ni za poslanca. Nemci so ga že enkrat imeli, a so ga kmalu opustili, ker ni bil za to službo. Seduj bi naj pobirali Slovenci, kar so Nemci proč vrgli.. Nak! iii Sv. Jurii ob Ščavnici. G. poslanec Roškar ima v nedeljo, dne 30. t. m. po večernicah pri nas volilni shod. Pridite v obilnem številu! m Shodi 7. maja: G. kandidat Roškar je napovedal za ta dan shorie: Gornja Radgona po rani maši, Kapela jjo veCernicah. m Pesnlca. Preteklo nedcljo popoldne so imcli naši veliki ,,Nemci", ki so skoraj vsi rojeni od slovcn- skih mater, v Hojnikovi gostilni volilni shod, na ka- terem se je pod varstvom mnogih raariborskih moši>a- nov ¦predstavil štajerci.jan&ki kaiididat Francel Girst- iueyer. Govoril je tutii o kmečkili težnjah nekdanji so- cialni demokrat Karl Linhai't iz Ptuja. Toda. nekdanjega socialnega demokrata in sedaiijega urednika ptujske giftne krote mi slovenski posestniki in viničarji ne bomo ubogali. Volili bomo vernega slovienskega kmeta Ivaiia RoSkarja, ki nam ga priporoda S. K. Z., ne pa neraškega liberalca Girstmayerja, ki nam ga vsiljujejo mariborski mešeani. Razumeš, Linhart ? m Sp. Sv. Kaugota: Dne 21. t. m. je umrl na Ranei vinifiar Anton Štraus v 70. lotu sTOje starosti. Umrl je v viniftariji, v kateri se je narodU in v kateri je bil po svoji poroki 43 let za vinifcarja. Gotovo redka prikazen za današnje 6ase, ko se viniCarji tako pogosto selijo. Bog daj zvestemu in stalnemu viničarju stalni mir na onem svetu! 1 Veržej. Dostikrat smo fiitali po f;asnikih, ka*ko nevaren strup je ptujski ,,Stajerc".. Ali zdaj se naaai je posvetilo in oči so se odprle, ker ga je začelo nO" siti k nam neko dekle z nemških Ciglenc. Nekega večera sem io srečal, ko je nesla cel lčup ,fStajerca" domov. Ob nedeljah in praznikih ga nosi od hiše do hiše in ga ponuja ljudem kakor Ribničaii svoje blago. Dne 9. t. m. sem bil tako srečen, da sem prišel do tiste hiše. Ko stopim notri, najdem_cel kup ..Šta* jerca" na mizi, katerega mi jx>nudi, in.mi misli nekaj s ptujsko giftno kroto postreči. Vpražain Vras, alt bi ne bilo pametnejše, ako bi vi agitirali za katoliške Casnike, kakor n. pr. za ,,Slov. Gospodarja", ,.Stražoli itd., kakor pa za to ptujsko kroto. Veftkrat sterekli: Kako je VaŠa. hčer bojefa. Sedaj pa ni, ki ima opraviti s ptujskim ,,Stajercem". Dnigi ljudje se sramujejo tega lista in ga skrivaijo kot žid miSnico. T-a pa se baha ž njim in poleg tega še sramoti duhov= ščino in cerkvene obrede. To je žalostno! 1 Sv. Križ na Murskem polju. ZHadnjo nedeljo se je mudil med naini g. poslanec RoSkar. ter si ogledal žalostno pozorišče v Stari-novivasi in obJjubH storiti, kar je v njegovi mofii, za prepotrebno pomoč na merodajnih mestih, Udje krajnega solskega sveta so mu tudi razložili vprašanje nove Solske zidaVB, s katero jih hočejo n^kateri posiliti, G. poslanec si je ogledal sedanje šolsko poslopje. V teku raeseoa maja bo priredil g. kandidat pri nas in v Ljutomeru dva velika volilna shoda. Mala Nedelja. V nedeljo, dne 30. t. m. po rarn sv. maši ima g. poslanec Roškar tukaj volilni shod. Somišljeniki, na shod! Maribor desni breg, SIov. Bistrica, Konjice. Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: FraSIC PiŠ®]L« kmet, Orehova vas. Slov. Bistrica. Pred kratkim so zafieli nemskutarji in Nemci, sploh štajerčijanci,, stražno hujskali zoper slovenske posojilnice. Pravili so, da v slovenskili posojilnioah denar ni varno naložen. Lagali so, kar se je dalo, da bi premotili tiste, ki so imeli denar v slovenskih posojilnicah, in jih pripravili k temu, da denar iz sloVenskih posojilnic vzdignejo in ga naložijo piri nem&kih .,,šparkasah." i Zakaj so Nemci in nemšikutarji to storili? Zato ker nemške šix^rkase nimajo nič denarja. Nemške Šparkase postajajo od leta do leta bolj prazne. Le poglejmo si nemško šparkaso v STov. Bistrici, ki si je postavila lani za* velikr^nske denarje novo poslopje, v katerem zdaj Nemci tudi v postnem času pridno pleSejo i in poslušajo protestantovskei pridigarje. Pred nami / leži računi bistriSke nemške gparkase za leto 1910. Iz računa je razvidno, da leta 1910 šparkasi ni napredovala. V začetku lela 1910 je bilo v Šparkasi vloženega denarja 1,720.503K 72 v, na koncu leta 1910 pa je bilo vlog samo še 1,010.213 K 71 v, torej so se branilne vloge znižale za celili 104.290 K. Ljudje so iramreč leta 1910 vzdignili iz šparVase 547.564 K 71 v, v šparkaso prine^i pa so samo 381.286 K 67 v. Iz nemške šparkase se je torej v enem samem letu vzdignilo 166.278 K 4 v ve?, kakor se je naložilo. Ako gre to Še naprej tako kakor lani, potem nima v 10 letih nihče več denarja v nemški šparkasi naloženega! Nemški Šparkasi torej slal>a prede za denar! To so nemškutarji na Spodnjem Štajerskem sami spoznali. Zato pa so storili sklep: Začnimo obrekovati slovenske posojilnice, lažimo ljudem, da posojilnice niso v^rne, potem bodo ljudje denar iz posojilnic vzdignili in v naše šparkase naložili in nemške šparkase pridejo tako zopet do der>aivja. Zatorej pa se naj nikdo ne da begati in strašiti od Nemcev, in nemšlcutarjev ¦ in naj vsak ostane slovenskim posojilnicam, y katerih iraa naložen denar, zvest. Vsakdo naj pusti denar v slovensidh posojilnioah, ki so j)opolnoma varne. Nemci in iieniškutarji l.jud.stvo samo zato plaSijo, da bi tlobili ljudski denar iz slovenskih posojilnic v nemške šparkase, ki se praznijo, lcakor kaže račun bistriSke Sparkase za leto 1910. Sv. Martin na Pohorju. V nedeljo, dne 23. aprila so je vršil tukaj brž po službi božji sliod, da takega Smartinčani še nismo vifleli. — Dež. poslanec g. P. Novak je govoril o dež. zboru in o napravi nove občinske ceste. — Kamdidat S. K. Z., g. P i Š e k , je govoril o delovanju v drŽ. zboru, o velikera pomenu novih volitev, o novilf agrarnih postavah in o pooblastilnem zakonu. — Zljorovalei so z veliko pazljivostjo poslušali iu odobravaji delo naših doseda-nji.h poslancev in jim izrekli zaupanje. Po shodu so se zbrali naiodliCnejŠi možje iz cele župnije v gostilni g. Korona, kjei1 sta jlm poslanca rtizložila, kako postopati, da sc izpelje prepotrebna cesta od Smar- tina skozi Vojtine in Smre&K) do Sv. UsrSe in iz Smartlna v Freihein. — Želeli bi, da se napravi ob priložnosti tndi gospodarski shod. m Smrtna kosa. V nedeljo popoldne je umrla v Mariboru gospa 'Marjeta Poseb, rojena Kranjc, iz St. Ilja pri Velenju, stara 87 lei. N. v m. p.! m Sllvnica pri Mariboro. NaSa mlad. zveza j« gotovo «na wmea najdelavnejših y celem mariborskem okrajn. Letos so naŁi fantje že ie«t krat igrali, in za prihodnjo nedeljo, 30. aprila se zopet učijo dye igri: eFernando, strah Asturije" ali izpreobrjenje roparja in veBeloigru »RudeEi nosovi". Ker je čisti dobiček namenjen za prapor mlad. zveze ki ga bomo v kTatkem dobilL kar bomo zelo slovesno obhajali, ee vabi k prav obilni ndeležbi tndi naše vrle sosede iz Frama in Hoč, da nas obižčejo. Z Bogom zu narodi Mlad. zveza. Kandidat Slovenske Kmečke zveze je: JL&iliael Brenčic, kmet, spuhij*. p PtnJ.. Iz vseh krajev naSega volilnega okraja slifeimo glasov«. da je ljudstvo « kandidaiuro pridne#a in uadarjenega Brenčifta zelo zadovoljno. ,rStajerc je vedno nagmšal geslo: Kmet naj kmeta voli, zdaj pa mn je postal nezvest. Ce ho6e postati Ornig poslanec, naj ga voli mesti\ kmietje pa hočejo imeti svojega tovariša za zastopnika. Ali bo dr. Ploj kandidiral ali ne, o tern 6e v-edno ni ni6 gotovega sliSati. Upamo, da bode dr. Ploj sam uvidel, da je slovenskim poslanoem za bodoči ftas treba. n-a Dunaja složnosti in zastopnosti ter se bo sam račt umaknil. Slovensko Ijudstvo bi znalo ta koraJc primerno ceniti. ako bi ga obv&roval nepotrebnega volilnega boja v tem. od štajenrijancev že hudo ogroženern okraju. p Sv. Urban pri Ptuju. Kdor bi ob priliki zadJije državnozborske volitvo rekeB, da se bo kdaj vrSil tako krasno uspeli shod v naši župniji, bi se mii vse smejalo. Toda vendar se je vr'šil v ponedeljek, dne 23. t. m., in vsakdo se mora čuciiti velikemu preobratu, ki se je izvršil razmeroma v tako kratkem času, kar je zasluga smotrenega in resnega dela S. K. Z. — Za predsednika sboda. je bil izvoljen naš pristaš posestnjk Hameršek, ki je otvoril sho-d s pozšdravom na kandidata M. Brenčifia, ki je zvestim posluŠalcem v lepem govoi-u razvijal svoj program. — Nadrevizor g. Vla-d. Pusenjak je opisal delovauje prve ljudske zbornice in slikal boje naših poslancev ter uspehe, katere so dosegli s svojira možatim in odločnim nastopom. Obrazložil je tudi sploŠni politični po^ ložaj na Spodujem Stajerskem ter poSteno ožigosa,! nesramno delo ,,Stajer6evih" Šnopsarjev. Koncem govora je toplo priporocal ka-ndidaturo g. Milia BrenCiča, katera je bila z vihamim navdušenjem sprejeta. Pri protiglasovanju se ni niti eden oglasil. Z zaivalo ROvornikoma in s pozivom na zborovalce, da gredo navdiiSeoo v boj za kandidata K. Z., je bil zaključen ta krasno uspeli shod. p Sv. Urban pri Ptuju. V ponedeljek, dne 17, t. ni. je Ivan Novajk s svojo ženo obiskal njene starif:e. V razburjenosti si je pomešal 6aj s strihninom, iva kar je v kratkem ftasu umrl. p Sv. Urban pri Ptuju. V ftetrtek, dne 20. aprila dopoldne jo pričelo goreti poslopje posostnice Ivane IvOnart, omožene Sileo, ki ]e živela s s\-ojo materjo. 2enski, ki niste bili v nesrečnem trenpfku pri hiši, ste priliiteli iz njiv, da bi rešili mlado govediuo. V istem hipu se zruši ogcnj na Kata-ri.no I^enart, ua pomoS ji skofii Se Ivaiika Silec, kateri se je tudi vnela obleka, Obe ženski ste bili taip ožgaiii, da so ju prevideni s sv. zakramenti morali spraviti v ptnjskp bolnišnico, kjer je Katarina Lenart drugi dan umi*la. Na dan pogreba, dne 23. aprila, je umrla tudi še Ivana Silec. Žival, ki je povzroSila grozno nesrečo, ui bila rešena, tudi nekaj svinj jo zgorelo, poslopje pa dp tal. Sumi se. da je zažgala zlobna roka. p Sv. Bolfenk v, Slov. gor. Volilni shod, ki se ie vrSil pri nas na belo neilel^o, se je dobro obnosel. Zborovalna soba je bila nabito polna, najodličnejših mož iz domafie, pa tudi iz sosednjih župnij. Z^astopnik K> Z. je govpril o važnosti volitev, razvijaJ je program K. Z. ter je razpravljal o nalogali novega državnega zbora. Nek liberalni fetudontek (Fras) iz Biša je sicer akuSal prodajati svojo liberalno modrost, a zavedni kjnetje so ga zaJrknili tako, da je rad utihDiL Možje so izjavili, da bodo vplili vsi kandidata K. Z.. Mihaela Brenftifiat, kmetai v Spuhlii pri Ptuju. p Sv. Bolfenk v Slov. gor. NaSa Posojiluica je imela na belo nedeljo svoj občni zbor. Iz poročil smo posneli, da se naš domafii zavpd res lepo razvija. Po oWnem zboru je govoril poslovodja Osrednje zadruge za vnovCevanje živine o naših gospodarskih vpraSaniih s posebnim ozirom na velik pomon zadružnega vnovftovarija živine. Po shodu je pristopilo večje &te\^lo kmetov k zadrugi. p Sv. Marko pri Ptiijn. Dne 23. t. m. po rani siažbi božji je priredila S. K. Z. prvi volilni shod v gostilni g. Goloba, kateremu je predsedovnl pooblaBftenec S. K. Z., g. nadrevizor Vlad. PuŠeniaJc. — Shoda se je udeležilo mnogo domaftinov, prignal jo pa vollko gardo liberalcev in slogaSev od g, Ploja plačar ni agitator — pardon ^sourednik" ^Sloge", kakor se |e sam nazival — Vesenjak, ^sluftajno" je priSel na shod dr. Pivko. Ze mod šlužbp božjo je Vesenjak koval na^iie in skuSal preprečiti, oziroma onemogočHi sho; zato ga gremo tudi vsi fcmetje dne 13. junija volit. — Posestnik-volilec. 3 R«mšiilk. V nodeljo, dne 23. t. m. se je vršil tukaj pp prvem sv. opravilu vplilni shod, na katerem se nam je predsfavil kandidat S. K. Z., deželniin biv§i državni poslajiec d r. Karol Verstovšek, ki je poljudnp in preprifievalno govoril ter pojasnjeval razna gospodarska vpraSanja. Razložil nam je tudi vzrdke, zakaj da so morali poslanci S. K. Z. zaceti z obstrukcijo v deželnem zboru. Primerno je potipal pri tej priliki tudi ,,Stajerca=" in tistc sumljive ljudi, ki se zbirajo ok,oli njega. Govoril jc nadalje tudi še o raznih davkih, o šolskem vprašanju, vojaSkih zadevah in sejmih. NavzoČi zborovalci so navdušeno pritrjevali izvajajijem g. govornika in obliubili, da bodp delali z vsemi moftmi za izvolitev kajididata S. K. Z., g. dr. Karola- VerstovŠeka. — Velefi. g. župnik Podvinski se je iskreno zahvalil g. kandidatu in ga zagotovil, da bodo stali RemŠniftani kakor en mož za njim. s Sv. Primož nad Muto. Krasen dan ]o bil v nedeljp, dne 23. t. m., ko je prišel k nam g. deželni poslanec dr. Karol VerstovSek, ki je, dasi je imel šele pred 14 dnevi pri nas govor, sklical za nedeljo najuglednejSe može ckI Sv. Primoža, da se ž njimi porazgovori o prihodnjih državnozborskih vo.itvah. Zbra- 10 se jih je lepo Stevilo in vsi so pazno inlvneto poalušali izvajanja g. kandidata. Kako se jim gre za jo, da bo edini pra^vi kandidat izvoljen, so dokazali s tem, da sp izvplili iz svoje srede agitacijski odbor, ki bo pazil na to, da bo prišel sleherni volilec na voli&čein da se ne bo oddaJ niti eden nasproten glas. Dne 13. junija se bo pokazalo, da stoji Sv. Primož kpt skala za dr. Karplom Verslovšekom in ž njim tudi za našo S. K, Z. s Skale. Castitljivi prazniki vstajenja našega Gospoda se je obhajal pri nas prav velišastnp^ V nedeljo zjulraj kmalu po polnoči ^slišalo se je raočno streljaiije topičev, da ni bilo mogoč« več spati. Ob (i. uri zjutraj so se pričele molitve, nato je vlc. gospod dekan v spremstvu dveh? gg. kaplaiiov vzdignil Najsvetejše tor zapel veseli aleluja, in pevci so odr peli z ubrajiimi glasovi. Nato se je vila velikanska procesija z izbranim petjem prelepe pesmi: JPoglejte,' duSe, grob odprt, vefc 3ezusa v njein ni; premagana sta greh in smrt, Zveličar naS živi. Aleluja, aleluja,." Nalo je bila slovesna sv. ina&a, po maši pa skupm sv. obhajilo za Marijino družbo in za tretji red. RoCica ob Savinji. Radosti pobi vzrok nam ;«¦ dal povod na belo nedeljo, diie 23. aprila k izredrj? Jepo uspoli '-orkveni slovesnosti ob priliki blagoslovljenja nove zastave dekliške Marijine družb«. Z^asti. va je krasno dolo umetne tvrdke AneHofbauer/v Ljubljani, 2e na predvječer je oznaaijal grom topiftev pomen drugega dne. Ob J42. uri popoldne je bil sprejem Marijino družbe iz Nazarja z zastavo. Bbagoslovljenjo se jo vršilo na ozalj&anem prostoru pred misijonskim križem v navzofinosti 150 belo oblečenih deklet in velike množice vernikov, Pp nagovoru 5. g. \ aplana Franca Ropa se je vršilo zabijanje spominskih žebljev s pomemtnimi reki v čast zastavi, kftfflri je bila kumica kot vzor prave ponižnosti in lep^ga ved^nja spoStovanp deklo Jožela 2unter, p. d, Rebernikjva iz Niske, Pravi pomen stvari dala pa Je veSča 1^6seda 5.^ g. o. gvardijana Cherubina TuŠoka iz Nazarja, ki ,je vspodbujal k izvr&evanju gesla na slavokoku: „Vse z* Marijp!" Zahvala vsem, ki so pripon*>;- 11 k temu. Ne sme se pa prozreti ja,vno prizjia: i- c. g. Martinu Jurbažju, sedaj vikorju v KonjioaJi. je tukaj postavil družbi temelj in sndil mltvdike, ki se sodaj buino razovitajo. Cast pa tudi tebi, Župnija Reftica, ki si v kras Savinjski dolini! c Kokarje. Kakor se sli&i, se ima vrSiti za Z&. dretsko dolino vclik Javon volilni ljudsld shod povodom cerkvenega shoda v Kokarjih, Župnija Re^ica, na tretio nedoljo po Veiikj no«i, dn« 7. maja, nn k«r t&rem bo poroftal naš kandidat za državnozborske volitve, dr. Karol Verstovšek svojim volilcem o pplitičnem položaju, Namen shoda ni skrb za mandat, pafc pa, da se ljudstvo politično prebudi in ostane zvest branitelj svojih postavno mu zajamčenih pravic. 13. junij naj bo dan novega prerojenja slovenskega ljudstva v okrilju Slovenske kmečke zveze, ki je edina poklicana, da nas kot mlada, zdrava organizacija, reSi propada. c Gornji Grad. Premeščen je bil zadnji &as iz našega okraja v Celje neki paznik c. kr. iinančne straže, ki sliši na ime Hrabroslav Godiunig, in sicer kazenskp zaradi nekaterili zadev, ki si jih je dovoljeval ta mož v svoji gospodaželjnosti napram strankam. .Tudi drugače ni bil priljubljen, akp se spominjamo njegoviega čudnega krpšnjarstva in na njegpv nečasten nastop proti č. g. duhpvniku iz znane časopisne zadeve. V slovo &e enkrat: Manusmanumlavat. b Škale. Mladeniči, mladenke, gospodarji, gospodinje, vrli deJavci vsi ua shod v nedeljo dne 30. aprila. Gre se za vaše koristi, naj nikdo ne zamudi tega važnega poučnega sshoda, ki je namenjen r&emn občinstvu. Dne 30. aprila torej vsi na prijazni fckalski griček. Začetek ob pol 8. uri zjutraj, takoj po rani sv. maši v prostorib bralnega dru&tva. Celje, 5Vransko. Kandidat Slovenske Kmecke zveze je: Dr. Anton Korošec, deželni poslanec, Maribor, Celje. Izžrebani porotnikj za celjsko sodi&če. Pri letošnjem žrebanju porpftnikov dne 21. t. m. sp bili izžrebani: kpt glavni pprotniki: Ivan Henss, po»lovaJja; Sinnon Očkp, čevljar in hišni ppsestnik; J. Rebev&ek, mesar in bišni ppsestnik; Otto Schwarzel, lekarnar, vsi v Celju; Bartplomej Cečkp, gpstilničar pv Pristotvi pri Celju; Ivan Planinšek, čevljar v Medlogu; Mihael Zagode, trgovec v Ofetrpžnem; Jakob Drofenik, ppsestnik v Št. Juriju pb južni železniei; Jpsip Framzl, mesar in gostilniSar v Stprab; Rudoll •Mihelak, gpstilničar na Cretu; Hubert Galle, ppsestnik na gradu Lemberg; Josip Jekl, posestnik v Novj cerkvi; Ivan Krefl, krojač v Braslovčali; Fran Cukala, trgpvec v Gpmilski; Franc KoKšek,! obfiinski »vetaik, Breg pri Vranskem; Edvard Zupanc, trgpvec v Pristovi; Rajmund Lipavp, posestnik v JLembergu; Ivan Zdolšek, mesar na Ponkvi; Mat. Ueraj, gostilničar in ppsestnik v Nizki vasi pri Rečici; Fr. Kolenc, gpstilničar v Spodnji Rečici; Anton Turn3Šek, trgovec na Refiici; Alojz Šmi'd<, posestnik v Podpeči pri La&kem; Ivan Kramer, trgovec v Trbovljah; Franc TjOp,olŠ!ek, klobučar v Konjieah; Franc Flis, ppsestnik y Dobrpvi pri Kpnjicah; Franc Druškpvic, fttesar v Brežicah; Anton Faleschini, lesni trgpvec v Brežicah; Anton Giabrič ml., tesarsM mojster v Baezicah; Josip Petrišič, ppsestnifc Jv Št. Lenartu; Fran JGuček, gpstilničar y Kpzjem; Valentin Cpkl, trgovec ,v PpdCetrtku; Jpsip Koser, gpstilničar v Rajhenburjgu; Adalbert Steinhauer, k"rznar v Slpvenjgradcu; lAvgust Unger, pek v Slpvenjgradcu; Anton Ubel, po«estnik y Staremtrgu; Viktpr Hanke, mesar v Soštanju; kot nadomestni pprotniki: Mihael Altziebler, lpnžar in hišni ppsestnik; Antpn Kolenc, trgovec; Al. Krušič, kaA^arnar; Franc Ranzinger, trgovec; Alb. Riha, knjigovodja; Franc Šribar, hišni posestnik in klobučar; dr. Rudolf Wunsch, mestni uradni živinozdravnik, vsi v Celju; "Jakob Oovirk, gostilniCar v Ostrožnem; Adolf Zochling, trgovec v Gaberju. c Žalec. G. urednik, ali ste Sitali poročilo o žalskem liberalnem shodu na velikonočni ponedeljek v ,,Slov. Narpdu"? Je zelo zanimivp. Ppro6ev;alec prar vi, da nas slabi klerik,alizem gospodarsko in narodno-politi6no.. Ta pa ta! Kdo pa je kradel pri Glavni? Kdo je nalagal iz Sav^njske dpline ljudski denar pri Glavni? Kdo je sodeloval pri delniškj pivovarni? Kdo je za nemški pouk v naSih Šolali? Pristni in naiboljši liberalci! Celjski dohtarji mislijomenda, daSavinjčani nimamo odprtih oCi in zdravih ušes, da ne vidimo in ne slišimp. Samo enkrat smo se dali speljati od liberalnih generalpv na led, ko smo mislili, da vle6emo nepdvisen voz, a srao vlekli liberalnega. Sedaj pa nikdar več! Ce ga Roblek še najdalje hpče vleči, je tp njegova stvar. Z nepdvisnim Rpblekom smp šli nekatei-i, z vjetnikpm celjskih liberalnih advokatov pa ne gremo. c Dramljie. Pretečeno nedeljo smo imeli v DramIjali lep in vesel dan. PriŠel je v našo sredinp naš didni kandidat dr. A. KoroŠecin priredil nad vse pri^akovanje dobro uspeli volilni shod, kakoršnega Še Drameljčani nismo videli. Kmahi po prvem sv. opravilu se je zbrala velika mnpžica ljudstva, gotovo 6ez 300. Soglasno je bil izvoljen za predsednika lepega zborovanja g. Blaž Jesenek, ki je v navdušenih besedah predstavil g. kandidata. Mirno iz z zanimanjem so sledili zborovalei izvajanjem g. kandidata. Niti enega medklioa ni bilo slišati. Vse se je vršilo v najlepšcm rodu in miru. Po gpvorvr g. dr. Kprošca je stavil tudi g. Jarnovič nekatera vpraSanja na. gosp. kandidata, na katera mu je ta tako povoljno odgovoril, da je g. Jarnovi^ izrokel Se samo to zeijo, da bi se naj vrSile volitve mirno in dostoino. Po tej izjavi Bmcmo upati, da bomo Sli vsi Draveljčani slo/no na, voliSfio za, dr. KoroŠca. c St. Pavel pri Prebolrhi. Kat. izobr. društvo je imenovalo v svoji ,'seji dne 25. marca t. 1. bivšega predsodnika Izobražcvalnoga 'druStva, č. g. Han. IIca, sedaj kaplana v RuSah pri Majriboni, svnjim caslnim ftlanom. Ob tcj priliki je rtaroval omenjeni gospod naSemn dniStvu 30 K, za kar se ran dnist\oni odbor tem potom prav lepp zahvaljuje. Frankolovo. Ponosno vihrajočo viarodne tro-. bojnico so naznanjale, da bo na belo nedeljp po veCernicah na Frankolovem pri g. Brložniku volilni sb.od, na katerega pride kandidat g. dr. K o r o Š-e c. Od v^eh strani sp prihajale krepke postave naših mož na zborpvališče, tako, da jih mnogp niti ni moglp v zborovalne prostore. ampak so morali zvmaj posluSati govore. Navzofta sta bila tudi gg. župana iz Frankolovega in Višnje vasi. — Shod otvori gospod Volavc, predsednikom se izbere častiti g. župnik !A. Požar, ki v navdušenih besedah predstavi g. kandidata. — Nato nastopi g. dr. K p r o fe e c ter se v iskrenih besedah zahvali Frankpvljanom za ganljivo zvestobo, ki sp jo v slabih in dobrih časih izkazovali Slov. kmedki zvezi. Potem razvije svoj program, ki se je z zanimanjem poslušal. — Nazadnje se pritrdi z velikjm navdušenjera kandidaturi dr. Korpšca in z ,,ZiviP"-klici nanj in na SIpv. fcmečko zvezo se za^ključi zborovanje. — Domači pevski zbor je prepeval narodno-budilne pesmi. Dijaski kuhinji v Celju so darovali od dne 1. decembra 1910 do 28. februarja 1911 elcdeči p. n. gospodje, zavodi, društva itd.: po 100 K; klub naprednih akademikov v Celju; po 50 K: posojilnica t Makolab; po 30 K: posojilnica v Ormožn, posojilnica na Slatini; po 22 K: Logar Josip, gradski tehnik, Preslav; po 20 K: Sušec Anton; po 17 K; po gosp. Mohorku del čistega dobička plaoinskega plesa na Zidanem mostn; po 15 K: dr. Ivan Klasinc, odvetnik v Gradcu, Šlander Anton, kanonik in dekan v Staremtrgu pri Slovcnjgradcu; po K 13"50: Breznik Ivan, trgovec in posestnik v St. Jnrju ob jož. žel.; po 10 K: dr. Brenčifi Alojaij, odvetnik v Celju, Hranilnica in posojilnica na Dolu, Frece Martin, trgovec in posestnik v Starivasi, dr. Georg Josip, odretnik t Šmarju, Jeraj Fran, profesor v Ljubljani, dr. Kukovec Vekoslav, odr. v CeJju, Oset Fran, trgOTec na Vranskem, Pauer Josip, trgovec t BragJovčah, Pečnik Fran, trgovec t Celju, dr. J. Scbmirmaul, zdrarnik t Rajhenburgu, Stermecki Rudolf, trgovec v Celju, mesto venca umrli gospej Leon. Sušnik Av., Lanovž pri Celjn, Šelih Ivan, žnpaik pri St. Kanigandi, Šepic Ivan, posestnik v Konjieah; po K 990: dr. Jnro Hrašovec, odretnik v Celju; po 850 K: 8. Meglič iz nabiralnika pri Šentaku oa Vranskem; po 7 K: Ravnikar Ivan, trgovec t Celju, Ant. Turnšek. jun. v Rečici; po 6 K: Randl Miha, c. in kr. major 16. pešpolka v Belovaru; po 5 K: Elsbacher Ivan, trgovee v Laškem trgu, Kreft Ivao v Braslovčah, Pevec Rndolt, trgovec t Mozirju, Fr. Ks. Petek, trgovec v Ljubnem, Meke Ivan, Rotner Josip, c. kr. sodni svetnik na Vranskem, Sittcr Josip, c. kr. sodni svetnik v Brežicah, VTezjak Fr. nčitelj v pokoju, Orešje pri Ptaju, Voh Martin, c. kr. flnančni nadkomisar v Celju; po 4 K: Cvetko Jurij, kaplan v Solčavi, Anton Titez Klodič-Sablodolski, c. kr. dvorni svetnik v pokojti, Brnma pri GradišKrohne Jože, župnik v Podsredi, Pučnik Anton, kaplan v Celju, dr. Pregl Maks, zdravnik t ^Vnzenici, Sernec B. v Pnljn; po K 8'60: Ant. Brezovnik, trgotec v Vojniku; po 3 K: Goi-jnp Peter, kaplan v Sevnici, Kavčič Mat. v Št. Jurju ob jnž. žel., Leber Fran, župnik v pokoju ^a Polzeli, Stennecki Rndolf, trgovec v Celju, Šebat Anton, župnik v Zusmu; po 2 K: dr. E. Breschar, zdravnik t Podčetrtku, Dobršek Fr. kaplan v Vojniku, Elender Anton v Mozirju, Jager Anton v Celja, Kokelj Alojzij, župnik v Vurbergu, Kuhar Anton, okr. oadzornik v Gaberju, Lom Fran, župnik pri Sv. Petru na Kronski gori, Novak N., poštna upraviteljica v Žmihelu nad Pliberkom, Orožen Aleksander t Smarju, Sagaj Alojzij, kaplan pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, dr. A. 8chwab, zdravnik v Celju, Schuster Martin v Mozirju, Serajoik L., nadučitelj v pokoju v Konjicah, socialni odsek elovenskih učiteljev, prof. dr. Auguštin Stegenšek v Mariboru, Stiplovšek Fran v Voitsbergii, Vuga Fran v Grobelnem, Wudler P. v Ljnbnu; po 1 K: Kočevar Fran t Postojni, Petriček Anton, nadučitelj v /.alcu, Vihar Eg., črkostavec v Celju, Zemljič Br., učitelj v Rečici ob Savinji. Vsem dobrotnikora se izreka iskrena zahvala! Smarje, Rogatec, Kozje. Eandidat slovenske Kmečke zveze je: dr. Franc Jankovič, zdravnik v Kozjem. k Kozje. Preter-eno nedeljo ob 3. uri popoldne se je vršil prav dobro obiskan shod zaupnikov S. K. Z. v prostorih kozjanskega okrajnega zastopa. Bilp je zastopanih 5ez 10 občin, lepo število posebnp iz St. Petra pod Sv. Gorami. Shod je otvoril v imenu Km. zveze g. TomažiC, a predsedoval je istemui g. J. Golec, veleposestnik iz Polja. G. otvoritelj shoda je v toplih besedah pozdravil navzofie in navedel vzroke, zakaj smo se sešli. Omenja dogodke državnega zbora v zadnjih štirih letib. in vzroke, zakaj da je bil isti razpuščen. V prisrfinih besedah se spominja neurnorno delavnega do.sedanjega poslanca g. dr. KoroSca ter obžaluje, da se je locil od tako mu vdanega okraja, kjer je bil zadnjič izvpljen s tako ogromno vefiiup. Izraža, željo, da bi mu dal Bog sijajno zmago v eeljskem in vranskem okraju in da se naprosi, naj tiuli v bodoče ne pozabi na vdane in hvaležne mu volilce Smarsko-rogaškega in kozjanskega pkraja. V ta namen se je sprejela z velikim navdušenjem resolucija, ki je bila sprejeta tudi pri Sv. Križu tik Sla^ine in jp prinašamo drugod. C. g. dekan poroCa nato, da je priglasil vodstvu S. K. Z. za te tri pkraje g. dr. F. J a n k o v i e, zdravnik in deželni ppslanec v Kozjem. svojo kandidaturo, in isto prav iz srca priporoča, da se sprejme, lcer je g. dež. glavarja namestnik paž edini vredni naslednik izvrstnega in toli požrtvovalnega g. dr. KoroSoa. Pri glasovanju vzdignile so se vseh navzofiih rpke za lo. Predsednik skleno zborovanje z željo, da je zdaj treba iti na delo in zmaga bo naša, zmaga S. K. Z. k Kozie. Gospodarsko bralno društvs v Kozjem je priredilo, oziroma ponovilo dne 23. nprila t. 1. tri gledališke predstave. I. predstava ,,Gospa in sivota" se je jako dobro izvršila. Do solz ginjenih smo videli mnogo gledaloev. Za ves trud se izreka, posebna zahvala, toma igralkama. II. predstava ..Po&tna skrivnost ali zaearano pismo" in III. predstava ,,Dobrodošli! Kdaj jjpjdete dnmn" ste se tudi jako dobro izvrSili. Za kar se izrpka vsa feast in hvala vsom igralcem. Kakor se sliši, so uprizcr; y, kratkem veseloigra v treh dejanjih, na kar r,- /o danes opozarja vsa soseclnja drugtva in vse eenjene rodoljube in prijateljo Brainega druStva in se pričakujo, da se udcleži vse, raalo in veliko, ne samo kot obiskpvalci, temvec1 tudi kot sodelovalci. — Podrobna poročila; sledijo. — Vam igralcem pa kliSerao: pogumno, vrlp in junaško naproj! Malo vas je Se, pa vživate veliko spošto- vanje in ugleU pri vseh dobro mislefiih ljudeh. Vstrajajte na dpbrem in vaše yxste se bodo moožile! —¦ 0pazovalec. p SbodJ. Dr. Jankovič priredi v ned., 30. t. m. 3> shode, in sicer: Ob '/28. uri zjutraj v Žetalab,, ob 1/212. uri v Rogatcu in ob 3. uri popoldne pri Sv. Križu pri Slatini. k Dne 7. niajnika, bo imel dr. Jankovifi po zgodnji sv. maši ahod v 6mai"ju, pb y212. uri v Sladki gori in ob 3.. uri popoldne pri Sv. Petru na M-edvedovem selu. b Dobje pri Plapini. Nezreli dopisnik ^Narodnega Lista" inia posebnp veselje nad kuretnino, ker kvasi nekaj 0 kurjem pastirju. Mi mu svetujemo, da si dobi pastirja, ki bo pasel gpske, če jih noče saa pasti. Kpt pristen liberalec bi že moral vedeti, da klerikalna trava ni za liberalne gpske. Ako bo svojo štajercijansko oliko še dalje razobe&al, mu bomo tudi mi javno povedali, kako je znal kot nasdebudni mladenič metati kamenje in zakaj ni priš«l v gimnaziji naprej. — Še več drugih liberalnih cvetk bi labip izpostavili, pa ne dišijo prije,tno. Torej, &tajercijaiiski otroci, jezik za zobmi! k Dobje pri Planini. Na Veliko noč je priSla posebna komisija k Detomu, iskat izgubljene šnopsarske koncesije. Ker sp pa v svojem navdufeenju le klobuke premetavali in po navadi kpzolce preobratali, menda niso našli koncesije. Če so jo pa našli, se bo že poročalo na višje mesto in svet 0 tem ne bo izvedeL Ljudstvo se čadi, čemu toliko hrupa ravno na Velikp npč radi izgubljene šnppsarske kpncesiie. Kamesto da bi mirno premetavali stare ,,Stajerce" in iskall založeno šnopsarsko koncesijo, sta pa morala potegniti dva možakarja bridke sabljice, in skoraj bi sekala porednežem ušesa, s katerimi niso hoteli posluSati. k Bobje pri Planini. Znani neznačajnež in sotrudnik ,,Štajerca" iz Dobja je iznašel posebon način, obveščati svoje prijatelje 0 ,,Štajer6evLh." napadih, Zadnji Sas je začel razpošiljati v kuvertili izrezke iz smrdljivega ,,Stajerca" iz oddaljenih krajev, enega iz Vitanja, drugega iz Zi-eČ pri Konjicah. Svoje duhovite dopise naslovlja iz raznih. krajev, kjer po rpkovnjaško maiia po katoliških možeh. O podlosti ,,Štajerčevega' dopisnika naj sodi javnost, b Sv. Vid pri Planini. Na ivelikonoftni poned. j& priredilo tukajsnje Bralnp društvp dvegledališkipredstajvi, ki sta se prav dobro obnesli. In sicer so prve nastppile dekleta, ki sp predstavljjale zgodovinskp dogodbo ,,JunaŠka deklica Iva)«lo nedeljo po vefternicah smo imeli zelo dobro obiskaj) gospodarski shod, na katereni sta nas poučevala o kmetijstvu gg. deželni vinorejski nadzornik Matjašič iz Gradca in pa znani strokovnjak g. Vičanski Skerlec od Veliko Nedelje. Gospod Matjašič nam je v prav poljudnih l)esedali razložil, ka-ko naj ravnamo z vinoigradi, kako jih branimo proti raznim boleznim. S čim in kako moramo postopati, da umoriuip razne vinogradske Skodljive mrre.se itd. Proti koncu svojega lepoga govora. n:\rn je poka^al vin. nadzornik nafiin najnovej^ega cepljenja na trtah, ki jih je prinesel sel;oj tev iste brezplafno razdelil. Za njim.je nnstopil g. Skerlec, kateri riam je orisal nas gmotni kmečki položaj v prav jasnih bescdah in razložil, s katerimi napakami greSimp najbplj proti nai>emu kmečkemii stanu. Razkril nam je mar.sikatero novost, ki se ponuja. dajidanes naSemu tkmctu. Omenil je, da je treba mladomu posestniku zar %eti najpoprej gospodariti pri sadjereji, Iz lastnih dolijoletnitj izkuScnj nas je pou&il o sadjcroji. Takoj pa moramo tudi izbolj&ati malovredne travnike in napraviti nove. KakP in kaj, nam je tudi razjasnil precej natanko, IzraSunil nam je na podlagi lastnih izkugenj, kakp lep dpbiSek imamp, akp napravljamo s pomočjo posnemalnika sirovp maslo. Povedal je, da je kupil posnemalnik pri delniški družbi na Dunaju, s katerim je prav zadovoljen. Proti koncu svojega jedernatega govora je povdarjal, da je tudi svinjereja lepa in močna opora, na katerp se naslanja kmetijstvo, in da nam je v lepo gospodaj-sko korist, ako si nabavimo brzopai-ilniko ter nam je razkazal model. Zborovalci, ki nas je bilo blizu 300, smo z velikim navduSenjem ppslušali ta dva: gg. govornika Sez 2 uri. Za nauke in navodila se jima prav lepo zahvaIfujemp in želirao, da nas v kratkem zopet ob>Sčota. e Sv. Peter na Medvedo»em selu. Pri nas bo v nedeljo 30. aprila po ranem opravilu razlagal potovabai učitelj Pirstinger pomladangka dela na polja, sadunosnikn in vinogradu. Udje podružaice in drngi pridite t Telikem številu poslašat potrebnega pouka. c Sladka gora. Potovalni učitelj Pirstinger bo imel pončen goTor pri nas v nedeljo 30. aprila po večernicah. Želeti je velike ndeležb«, da bomo letoe vso skrb posvetiii sadovujakom in zlasti vinogradoni. Laško. Sevnica, Brežice. Eandidat Slovenske Emečke zveze je: Dr. Ivan Benkovič, deželni poslanec, Celje. b Volllni skod S. K. Z. na Vidmu se vrši v nedeljo, dne 30. aprila 1911 ob 3. uri popoldne v gostilni Ppdjed. Gpvori ltapdidat g. dr. Ivan Benkpvič in tajnik Osrednje zadruge za vnpvčevanje živine in pospeševanje živinoreje, g. ŽebPt. — Vsi na shod! c Velik Tolilnl shod za laski okraj se vrši v nedeljp, dne 30. aprila 1911 dopoldne po prvem svetem opravilu v Lagkem trgu. Govori kandidat g. dr. Iv. Benkovifc in tajnik Osrednje zadruge za pospeSevanje živine in vnovževanje živinoreje, g, Žebot, ter g. A. Traven, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani, o našem zadružništvu, o vzrokih in posledicab. zadnjib gospodarskih polomov liberalnih zadrug. — Vsi na shod! c Jurklošter. Dne 22. aprila je umrl tukaj po kratki, mučni bplezni Andrej Smit, pp dpmače Prevšek, v 78. letu svoje starosti. c Trbovlje. Prvi ženski shpd v Trbovljali se vrši v nedeljo, dne 30.. aprila 1911 popoldne takoj po večernieah v Društvenem domu, Govorila bode znana organizatorica slovenskega ženstva in najbrž tudi g. dr, Ivan Benkovifi, odvetnik v Celju. Dnevni red bo: Novi društveni zakon in naše ženstvo. 2. Slovenska žena v javnem življenju itd, — Pozivjjemo somišljenike in soinišljenice na primerno agitacijo, da bo obilna udeležba. b Artiče. Na volilni sliod S. K. Z., ki je v nedeljo, dne 23. t. m. tak.o krasno uspel, je prišlo okrog 250 mož in mladenieev, ki so z vidnim zanimanjem poslušali kandidata S. K. Z., dosedanjega našega poslanca dr.. Ivana Benkovi6a. G, kandidat je govoril o delovanju prve ljudske zbornice in poslancev S. K. Z. NaglaŠal je, da se bo pri državnozborski volitvi v Posavju bil boj med dvema stranJcama: med S. K. Z. in med socialno demokracijo. Kmetje bomo z mirno vestjo vedeli oddati svoj glas kmečkemu zastopniku, pa ne kandidatu socialne demokracije, ki je najbolj nasprolna kmečkim kpristim. — C. g. župnik Potovšek je dal od zaupnikpv prpglašenp kandidaturp gosp. dr. I v a n a B e n k o v i B a na glasovanje in je bila enpglasno in z navdušenjem "sprejeta. — Urednik Kemperle je pozival nav^pče, naj delujejo na to, da bo udeležba privolitvah kolikpr mogoče polnoStevilna, da se bodemo lahkp pokazali pred svetom s sijajno zmago, ki bp pripomogla našim ppslancem k, Se vefijemu ugledu. b Zdole pri Brežicah. Na belo nedeljo, dne 23. aprila t. 1. se je vršil pri nas vplilni sbod za volitev poslanca v državni zbpr. Na shod sta prišla kandidat Kmečke zveze, g. dr. Ivan Benkovifc in urednik ,,Straže" iz Maribora. Shod se je začel ob %12. uri. Navzočih je bilo več stotin ljudi. Tukajšnji župan g. PajdaŠ je predstavil zbranim pred vsem gpsppda dr. Ivana Benkovifia. Z*a predscdnika shoda je bil izvoljen enpglasnp 8, g. 3ože Potovšok iz Artič, ki je potem olvoril shod in govoril v več točkah p bodočih državnozborskih volitvah. Nato je dobil besedo kandidat g. dr. Benkovič, ki je pojasnil deJovanje prejšnjega državnega zbpra, osvetlil delo poslancev Kmečke zveze. zagotovil, da bo stopal po začrtani poti naprej in opozarjal na nevai*nost, ki preti ocl sofiialneflemokracije. Govoru je slcdilo(živaJino pritrjevanje. G. predsednik se je zahvalil dr. Benkpvifiu za gpvor in je vpraSal zborovalce in volilce, fie ima kdo kaj proti g. kandidatu. Vzdignila se ni nobena roka in je bila kandidatura z «2ivio"-k.lici sprejeta. Dne 13. junija bomo šli vsi volit dr. Benkoviča, Nato je govoril urednik ^Slraie", g. Kemperle, ki je očrtal vse nasprotnike naŠe Kmečke zveze in razložil, kako delajo proti kmečkemu Ijudstvu. G. predsednik se je prisrčno zahvalil govorniku. Domači 6. g. župnik ,jo opozarjal na koristne predlogo Slov. kmečke zveze za preosnovp Ijudske Sole. Nato je bil shod med navduSenjem za Slov. kmečVo zvezo in njenega kandidata zaključen. Naš liberalno-posilinemško-socialno demokrattfni poglavar je hotel delati medklice, toda ni imel npbenega uspeha, Mirno lahko rečemp, da sta shoda v Artičah in pri nas javno pokazala, da bi zmaga Slov. kme^ke zveze sijajna. b. Plš«ce. Neki ufienjak iz>iDoboveietnedavn.o napadol g. župnika, da je on pisal neki dopis o njem. Pa zmotil si se, gospodek, fteravno meni&, da si vsegaveden. Danos tebi in vsem liberalcem po\"pm to-le, kar si dobro zapomnite: Razon enega clopisa v ,,Slov. Gosp«darja" ni pisal nobenega prejSnji kaplan g. BožiČek, nobenega sedanji in jiohenega gosp. župnik. Pisale so jih same kmeftke roke. Vidite, kolikp krivičnih napadov tprej od vas na tukaj imenovane. Vidite pa torej tudi, da naša stranka ni farškai, kakor ie vsi imenujete, ampak kmeika, v kateri se zbirajo in jp vodijo kmetje, ne pa neizkušeni škrici in mlečnpzobi lantje, kakor neko drugo v Pišecah. Pravi© tudi, da ti rediŠ organista, nesramnež, dokaži, če m mu, že dal le en vinar. VpraSaj raj&i, kako se ob tako niCevi plači ozirpma bernji, ki to leto ni bila vredna niti 30 K, more celo leto preživeti. Poglej svpje zadnje ppročilo p nekem našem shodu, kaj vse si skupaj sklobasaril. Si li tako mlatf in neumen, da no ve§, kaj je občni zbor in kaj shod. No, si pač mislig, da je tvojim vernim tako vseeno, 6e jim naslikaS v ,,Nar, Listu" kozla mesto konja ali pa osla mesto sebe. KonGno bi bilo res vseeno. Pogruntal si jo pa, ko praviiš, da bo nastal pri nažem društvu vihar. Da, to že nastaja, in zažvižgal bo tako moenp, da bo stresel va§e liberalne kosti in vam bo Še dolgo Šumelo po uSesih. Dragi naprednjaki! Bliža se čas volitve. In li y,este, kaj se bo zgpdilo. Tp bo pgromen ples, velika ohcet, ker bo vzel zlodej ^Nar. stranko", in vi njeni svatje boste potem lepo eden za drugim preminuli. b Velik gospodarskl shod v Brežlcah (na občinskem uradu pri kolodvoru) se vr&i v nedeljo, dn6 7. maja ob 3. uri popoldne. Predaval bode lokalni komisar za agrarne operacije v Mariboru, g. Sima-Gall p npvem zakpnu o delitvi skupnih zemljišč (ki je po novi postavi zelp olajfeano), tajnik Osrednje zadruge za vnovčevanje živine in živin p r e j p , g. Žebot o posredovanju prodaje živine; kpnčnp bpde predaval o vzrokih in posledicah sedanje gpsppdarske (vinske)in tlenarne k r i z e ravnatelj Zadružne zveze ljubljanske, C g. Traven ali dež, poslanec dr. BenkpviS. — Prosimo že daiios, da se okoličani v obilnem Stevilu udeleže tega velevažnega in pomembnega zborovanja. Dne 7. maja vsi v Brežice! Vestnik mlad. organizacije. Marenbei^. Marenberški mladeniči in mladerikc smo že ve&krat poročali, da ne dremljemo in ne spimp spanje pravičnega, ampak delamp in bvala Bogu kljub ratenim zaprekam in težavam tudi napredujemp prav lepo. V zadnjem casu je nastalp pri nas živaiinp mladinsko gibanje. Potretao je bilo le še krepke spodbude od merodajne straini, da je dobilo to gibanje primerno organizacijsko obliko. V to svrho smo povabili znanega prisrčnega in odkritosrčnega prijatelja niladine ter njenega požrtvjovalnega organizatorja g.. prof. Jožefa Holmjeca iz Maribora. Prisel je rad in z veseljem, a menda tudi s strahpm in radovednostjo, kak plen ga 5aka na lovu v tem razr vpitem gnezdu. Potrudil se je k podružnici sv. Janeza, kjer je imel pred nepričakovano mnogoStevilno ranožico vernega ljudstva prelepo pridigo s posebnim ozirom na mladino. Predmet pridige je bil: Rane Gospodove in mladina. Med sv. opravalom nas jo nepričakovano obiskal naš vrli, priljubljeni poslanec g. dr. K. VerstovŠek, ki je prihitel k nam iz volilnega shoda iia RemŠniku. To je pravi ljudski poslanec, ki prihaja takp rad mod svoje vplilce in se nič ne ustraši truda ter kar cel dan na treh oddaljenih in težaviip pristojnib. hribih s svojim, v, srce segajpSim govorom navduSuje in poufcuje slpvenskega kmeta! T.akega ppslanca mora voliti pač vsak volilec. — Ob navzoSnosti obeh veleoenjenih gospodov se je po svetem opravilu.vrŠilo v mežnariji zboroy,anje in obenem pravi poučni shod marenberSke mladine, katerega konec je bil ustanovitev mladeniške in dekliSke zveze. Mladenič Jakob Fras (že celi govornik) je pozival mlajdeniče, da pristopijo mnogoštevilno k mladeniški zvezi; Terezija Kolar (izurjena govornioa in zelo izPbražena mladenka) pa je vabila mladenke, da se pridružijo v§6 dekliški zvezi. Nato je prednaSal Anton Arib «Mladenigka budnica", Marija Kolar ,,Dekliška budnica". Govorili sta še prav dobrp in gladko mladenki Cecilija Kolar in Justina Virtič. Vmes pa je govpril najprej preft. g. dr. Jožei Hohnjec ter navduševal v jakp prikupljivi besedi mladinp za vero, naš materni jezik in izobrazbo. Proti tur&kim razmeram se je Slovencem v tem okraju vojskovati. Omenil je pri tej priliki tudi hrabrost Albancev, ki se ravno zdaj borijo zoper diyjega Tjurka, kateri hoče zatreti njihpv materni jezilč in njilipve pravice. Gospod poslanec dr. Karol Verstovšek je prosil mladino, da ljubi svpjo domačijo, naj bo moCna pppra svpjim starišem pri gospodarstvu, da ne bodo izginjalakmečka ppsestva v nenasitljivo žrelo nekaterih bogatinpv. Med zborovanjem je naŠ rnajhen meSaii zbor zapel po svojih močeh nekaj lepih pesmic, med temi tudi Mihelčičev ,,Ven6ek narodnih pesmi. Ko je povabil gpsppd dr. Hohnjec navzo&e, da se vpišejo v žvezp, je pristopilo takoj 20 mladeničev in pkuli 10 dekiet. Nato se je izvolil naslednji odbor: Predsednik Jakpb Fras; ppdpredsednik Antpn Veronik; tajnik, Anton Arili; blagajnik Fernek Vipkp; odborniki in namestniki: Fr. Skof, Brezovnik Ivan, Golob Franc, Kolar Ivaji, Sušnik ilakpb. — Odbor Dekliške zveze pa se je sestavil takp-le: Predsednioa Kolar Terezi.ni; podpredsednica Virtifi Justina; lajnica Ajholcer Ana;: blagajnica Kolar CtHiilija; odbornico: Kolar Marija, Arih Marija, Koležiiik Terezija in NaverSiiik NeŽa. — MJadeniči in mla-.'.i'nke! Kako krasen je bil dan, ko smo si na prijaz.'.uiin gričn ^v. Uaneza ustanavljaJi MladeniSko in Del, Sko zvezo. Vse je brstoln. zele- nelo, cvetelo tam zunaj v naravi. Kakbr bi se veselila narava in radoval ljubi Bog, da se druži maren-; berška mladina -v močnp zyezo ter se v njej navduSuje in dela za-svoje nag&vetejSe ideale, za vero, materni jezik in izobrazbo. Naj brsti, zeleni in cvete ter rodi sad najno\'ejša, v slovenski mladinski prganizaeiji, marenberška mladinska zveza y najbplj ogroženem pbmejnem kraju. Zdaj pa proč, dragi mladeniči in mladenice, iz naših zvez z vsem, kar zastruplja in uničuie cvet in sad. Profi z nevošljivostjp in zavistjo, proč z oSabnostjo, kregom in prepirom, proč z medsobojnim grdim sovraStvom! Bodimo kakor bratje in sestre! Tako bomo močni in strah naSim nasprot¦ikom, ki živijo večinoma od naših grošev, ko bodo zagledali moftno in složno četo, ki noče biti več njibov podrepnik, tedaj jim bode kmalu zlezlo srce v hlače. — Na vse Slovence pa se obraftata novoustanpvljeni obmejni mladijiski zvezi s proŠnjo za izdatno pomoS. S.ovražnik je že mislil, da smo mrtvi. A ne morituri, ampak victuri vos salutant. — Tisti, ki no5ejo umreti, pae pa hočejo živjeti, vas pozdravljajo, Slovenci! Iz celeja svera. Obe. volitve v Liubljani. Ze na drugem mestu razpravljaino o občinskih volitvah v Ljubljani in o silneni porazu, ki so ga doživeli liberalei, kateri so bili dosedaj neomejeni gospodarji. V naslednjem podamo imena 14. občinskih odbornikov, ki pripadajo katoliško-narodni Slovenski Jjudski stranki, V T. razredu: Kregar Ivau, dr. Detela Fran, Bahovec Josip, Rojina Antpn. V II. razredu: Lilleg Makso, Novalk Tomaž, Strukelj Josip, Ložar Jernej, Jevc Ivan. V m. razredu: dr. Zajec Ivan, Kos Fran, Stele Ivan, Serjak Jernej, Marinko Josip. — Vsega skupaj je dobila naSa stra,rika 3999 glasov, vsa oppzicija pa 6683 glasov, za približno 1200 glasov več kakor liberalna stranka. Tedaj celo v svoji nekdanji največji trdnjavi so liberalci že v taki manjšini. Vojna nevarnost Zopet se naliaja Evropa v vojni nevarnosti. Tokrat spravlja svetpvni mir v nevarapst Francija, ki hoče osvojiti veliko afriSko deželo Marpkp. Pred leti sta sklenili Nemčija in Fi^ancija radi te dežele pogodbo, kateri so pritrdile tudi druge velevlasti. Določilo se je, da ostane Maroko samostojna dežela. Toda Francozom to ni bilo pp volji, in sedaj si hpfiojo Maroko popolnoma osvojiti. Kot nalašč jim pride vstaja, ki divja sedaj v tej deželi. Pod pretvezp, da se hbče branitiisamoEvropejce, hofiejo Francpzi zasesti glavno mesto Fez. NemSki listi že groze in pravijp, naj zahteva Nemčija polovico dežele zase. Srbski kralj Pet«r za sedaj Se ne obišče naSega cesarja. Bilo je že vse določeno za obisk, ki bi se vršil v BudirapeŠti, toda naS cesar je nekoliko prehlajen in so mu zdravniki zabranili, sprejemati obiske, lcer bi se lahko bolezen, ki sedaj ni nevarna, shujSala. Obisfc S6 bo vrgil pozneje. Vstaja v Albaniji. O albanski vstaji prinasa ruski list ,,Rusko Slo^o" jako zanimivo poročilo. Dunajski porocevalec ,,Ruskega Slova" je govoril z neko osebo, ki je v najožjem stiku z avstrijskim zilnaniim minislrstvpm. T;a oseba izjavlja, da je stališJe Crne gore zdaj jjako težko. Celo zimo je morala vzdrževati s svojimi skromnirai sredstvi 2000 aJbanskih ubežnikov, zdaj mora pa vzdrževati pomnožene obmejne straže. Ce traja to stanje Se več tednov, bo dežela popolnouia izftrpana. Kakor hitro bo vstaja koncana. nastopi Crna gora s svojimi zahtevami. Z^iano je, v kiakSjiih okolšftinak je 1. 1878. Avstro-Ogrska osvojila Bosno. Tjedaj jo našlo v Avetriji 10.000 bpsanskih begimcev zavetja. In to dejstvo je dalo pravico do osvojitve.. V enakem položaju je Crna gora. Popolnoma naravno bo, 6e bo zab,tevala Crna gora pripojitev treh albaiiskih plemen, ki že zdaj težijo k Crni gori: seveda ne zdaj, temve6 §6-le po vstaji, Cim dalje bo ta trajala, tem vefijo nhde na vspeh ima baje Crna gora. Avstrija postopa mirno z ozirom na Črnogprske zahteve, da si zajajnči Crna gora svoje meje, kar bi koristilo tudi Turfiiji, kajti omenjena plemena se Čutijo nekako tuja v Turčiji, doČim bi se ppd Crno goro hitro prilagodila novim razmeram. Avstrija pričakuje od Crne gore nadomestila: zabtevala bo obmejne gore, od koder ogrpžuje Crna gora avstrijski Kotor. Za to cenohoče baje Avstrija podpirati črnogorske zahtevo. Vsled tega mora Crna gora, opirajoča se na Avstri]o, tako postopati proti Turčiji. — Težkp je soditi, koliko }e resnice na tem, posebno ie se upošteva^ da bi dobila AvstroOgrska kljufi do cele Crne gore, 6e bi zasodla omenjeno gorovje. Vse bo bolj le ugibanje. » • Sladkorne tovarne v Avstriji. L. 1908 je bilo v nafel državni polovici 191 sladkornih tovarn, in sicer 128 na Cefekem, ostale pa: na Moravskem 50, v Sloziji 8, na NiŽieavstrijskem 8, v Bukovini 2, v Galiciji 1, Izdolalo se je 18,040.533 kviptalov sladkorja, izvcrcilo se je pa 5,776.004 g, najveS na AngleSkp, in sicer 2,846,102 q, potem na Tmr&kp 532.587 q, v Svico 486.961 a itd. Nov načls zdravljenja debelosti. Pro! AJbort Robln v Parizu je obelodanil v nekem Irancoskera listu nov način zdravljenja proti debelosti, Originalnost tega naftina loži v tem, da morajo debeli bSiniki vzeti na dan p«t obrokov^ Dijeta prof. Iiobina prodpiBuje te-le obroke: Ob 8. uri zjutraj meso ali Tibe; ob 10'30 dve mobko kuhaoi Jajci; opoldne moso, salata in sadj«. C&4 je treba piti brez Bladkoria. Prol. Rpbin pravi, da.je na ta način vspel v mnogo&tevilnih slufeajih. Neda\Tto je neki 521ethi bolnik,*kj[ je tebtal 90 kg, izgubil v treh mesecih 15 kg, a čutil se j« za fiasa zdravljehja poKsem dobro. Nad 100.000 italijanskih delavcev, zidarjev, diiinarjev itd. se je v tej sppmladi preko Tirolske odpeljalo v Nemčijo iskat si vsakdanjega dela. 7,000.000 dolarjev za lek proti sušici. V New Yprku je umrl milijonar Patien za susico. Od vsega s\-ojega velikega imetja Je zapustil 2 milijpna dplarjev za raziskavanje in pobijanje sušice. Že pred nekoliko leti je zapustil vseufiiliSču v Ilinoisu v isto svrho pet milijonov dolarjevi, tako, da je narasla ta ustanova z novim legatom na 7 milijonov. Življensko zavarovanje in razdolževaiije posestev. Na Pruskem ustanove v kratkem zavarovalnicp na živijenje, ki bo služila za razdolževanje kmečkih posestev. Vodilna misel npvega zavoda je sledeča: Vsaka generacija naj izplača dolgove, ki jih je v švoji dobi napravila. Lastnik posestva, ki zajme hipoteko, se zavaruje istofiasno na življenje za en.ako svoto in plačuje skupno z razdolžitvonimi obroki tudi premije zav. police. S .tem načinom je preskrbljeno, da bodo 1K) njegovi smrti plaCani vsi vknjižoni dolgovi in da prevzamejo dedifii dplga prosto premoženje. Seveda bo to velikega pomena za vspevanje fcmetijstva. Ustanovno glavnico 1'milijon mark postnvijo država i^ province. Pristna iuažai*ska goljafija. V Lugosu bivajofci risar Wanderlich je kupil pri budimpeStanski tvrdki razredne loterije Graedicke osmi del srečke razredne lpterije. Pet obrokpv je tofino plafial, šesti obrok bi bil raoral plaBati roeseca aprila. Na opomin tvrdke je poslal dne 9. t. m. zadnji obrok 4 K; a vendar v svoje veliko zafiudenje je dobil dne 13. t. m. denar nazaj s pripom)x), da se firma ne ozira več nanj. Velikonpčno nedeljp sta prišla k Wanderlichu dva gospoda, ki sta se predstavila kot tvrdkina zaupnika in mii povedala, da je zadela srečka dne 12. aprila 40 tispe kron in da odpade po odbitih strofekih nanj 3000 K, ki mu jih takoj izplačata, da Bi prihrajii pot v, Budimpešto. Zahtevala sta tudi, da naj jima izroči pisma tvrdke Gaedicke, kakor tudi potrdilo pd poSiljatvie zadnjih 4 K. Wanderlich pa na; lo ni nasedel in je imel prav. Cital je namrefi prihodnji dan v časopisu, da njegova srefika ni zadela 40.000 K, marveč 400.000 kron in da pride nani 50.000 K, Pisal je takoj tvrdki, ki mu pa ni odgovorila. Nato je ovadil njegpv pdvetnik tvrdko Ga«dicke zaradi gpljufije. Gaedicke pa izjavlja, da ji o celi zadevi ni nič znanega. — Tb kaže, kako previden naj bp vsak. 8000 vojakov? pod steklom. V vojaški muzej v Parizu je pri§la te, dni velika armada — celih 8000 raož. PeScev, konjenikov, topničarjev in seveda Sastnikov — od najnižjiii do najvišjih. Pa ta armada ne bo delala nikomur iiobeniji skrbi. — Kajti ta cela arniada je — iz papirja. Darpval jo je oiuzeju neki mož iz Alza/uje, po imehu Schmitt, ki jo je delal par desetletij. Armada predstavlja francpsko posadko, ki je bila v letib 1845 dp 1848 v StraJJburgu. Vse je prav verno in umetniško izdelanp, prav dobrp je mogoSe spoznati celo posamezne vojskpvodje. Prebivalstvo raesta Dunaja. Po zadnjem Ijudskera štetju Šteje glavno mestp naSe države 2,004.939 prebivalcev ppleg 26.559 vpjakov. 973.661 je inoSTcih. 1,057.873 pa ženskih. Po veri je rimsko-katpliSkih 1 milijon 763.375, protestantov 75.854, židov 175.318. Po obftevalnem jeziku je 1,726.955 Nemcev, 98.461 Cehpv, 4.726 Poljakov in 1,432 Rusinov. Vellk protiroiaški izgred na Dunaju. Pred Radeckega vpjaSnico so nastali dne 23. t. m. zvefter veliki protivojaški izgrodi. InSpekcijski častnik vPJaSnice je bil obveščen, da je napadla velika množica na Schmelzi nekega desetnika 24. pešpolka, ki je ustavil prostake nekega ogrskega polka, ki ga nisp pozdravili. Množica je desetnika obkolila in mu grozila s kamni. Castnik je odrinil z malim, vedno pripravljenim oddelkom pp desetnika in ga odvedel v vojašnico, med tern k.o je ustavljeni vojak po:egnil. Ko sp se vrnili vpjaki v vojašnico, se je zbralo pred njo do 2000 demonstrantov, ki so grpzili, da priftno metati kamne v vojaSnicp. V vojaSnici nastanjeni vojaki, 340 mpž, so bili takoj alarmirani. Komando je prevzel majpr Miiller. Demonstrante ]e razgnala policija sama, ne da bi bilo mpralo nastppiti priprafvljenp vojaStvo. Ob 2. uri ponoči se je pa sprl pa cesti neki prostak 24. pešpolka z nekim civilistpm. katorega j« ranil med prepirom z bajpnetom. Tudi nasproti nBereitschaft'' je bil vpjak renitenten in so ga le s teŽa\T> spravili v vojafenico. Najstareiša ilval na svetu, p kateri je starost dogjiana, je aldaberska Želva, ki je zdaj v. angleSkcm živalskera vrtu. V London je bila pripeljana pred 170 leti. In že takrat je veljala za jako starp. T*hta nad 300 kg in je 4 ra dplf^ in 2H m Siroka. -Plombiiraiil" Riiajci. ZHravstveni svet glede odredb proti kugi je sklenil, da se morajo vsi KHajci pri prehodu ftez mandžursko mejo podvreCi zdravstveni preiskavi, in čo so zdravi, se jim pbesi na vrat svjnCena plpmba. Nek,aj članov zdravstvenega sveta je sicer protostiralo proti ^plombiranju", vefiina paje bila za to. Hehlkanska derica orleanska, V Mebiki v Ameriki divja Že dolgo časa vstaja. 700 vstaSev si je izvolilo za svojo nafiohnoo gospodiCno Neri, 181etno dekle. Nova nDevica oneanska" je b6i generala Neri, ki se je upri predsedniku Diazu ter je padel v boJih proti njemu. Gdfc. Neri jezdi vodrio na feolu svo]ih vst*&ev ter jih navduSujo v bojih k hrabrosti. Zakon, kako se imajo oblaiiti mpSki .in žeu.slceV sp napravili skrbni očetje amerikanske države Nova Karplina. Mpda se prepogpstoma menja ter je pri tem tako draga, da ppvzrpfta velike nepotrebne stroške ter je pravi atentat na žepe oCetov. Zakpnaki prpdJog se glasi, da se enkrat za vselej todno dolofti kroj.za oblekp moških, žensk in otrok, in to brez ozira na: imetje in družabni položaj posameznifca v dr?..avi, Slovenske srednje Šole. Na predlog dr. Šusteiv šiča je \-sprejel c. kr. deželni šolski svet kranjski predlog na c. kr. uftnp ministrstvo, da, se uved« na slpvenskih' srednjih Šolali pouk v slovenSčini za matematikp in klasične jezike. Nov gospodarski stroj. V Ameriki s*> izTiašli strpj, ki orje njivo za 10 ljudi naenkrat. Motorai strpj more namreč naenkrat orati 10 brazd. Motor jV na petrolej ter sta potrebna samp dva, Clpveka. da stroj oskrbujeta in vodita. Eden upravlja motor, drugi ravna, pralni strpj.. Stroj dela jako tpčno in ai dvoma, da ga kmalii uvedejp tudi v Evrppi. , ., Potniode kmet. šole. Ztianp je, da se možu, ki ,fe enkrat star že nad 25 let, ne ljubi hpditi več v Šolp. !Tp dejstvo so spoznale zapadne severoamoriške železnice, ki so v dpgovpru s kmetijskimi šolami v 0oIpradi in Utah \-peljale potujpče kmetijske šple..'Sti-. ri leta zaporedoma je železniSka družba Denver et Rio Grande pošiljala po držayabj Colorado in Utah posebne vlake, raz katerih so profesorji prodavali o kmetiistvu. Tako je n. pr. v letosnjera febt-uarju potovalo v posebnem vlaku po vseh progaii imenoi\'aue železnice več profesorjev kmetijske Sole v IHah in se ustavilo na raznih krajih. Po vsem je bilo 59 zburovanj, katerih se je udeležilo 18.013 oseb. ' -, Dohodki vladariev. Berolinski listi prinašajo sledeči pregled dohodkov raznih vladarjev: Ru.sija 34 milijonov 200.000, Avstrija 19,226.000, TurSkd' 16 milijopov 274.000, Pruska 15,719.000, Italija 12,800.000, AngleŠfca 11,600.000, Spanska, 7,400.000, Japonska 6 milijonov 500.000, Bavarska 5,403.000, SaSka4,167.{K)0, Belgija 3,500.000, Holandska 2,100.000, Virtemt>erška 2,000.000, NprveŠka 500,000, Crna gora 200.000 raark. NepremiSljena obljuba. Pred nekaj dnevi ie v St. Luisu v Sev.. Ameriki umrl bpgat odvetnik Buch, in zapustil je vdovo ter več otrok. Svpj Cas irk.ii je ona pbljubila, da ho<5e skupno ž hjim umroti. In zato je zapustil Buch vse svoje premoženje otrokpm, ko bi pa pna ne držala obljube, ji ne smejo dati niGesaf. In Pna se je res premislila ter ne namerava držafti pb^ Jjube, ampak ho^e živeli. In viožila je že pritožt>o pri sodišču prpti pporoki. Najnovejše. Vranski okraj. Ker je v. tem okraju radi izv|ijanja dimnikarskega reda veliko razburjenje, pbrnil se je dr. Korošoc na okrajno glavarstvo ter mu izrazil želje in zahteve ljudstva, ki ima že drugili sitnosti in plačil dpvolj. Diranikarski red je potrel>en nujne spremembe v prilog ljudstva, ne pa dimnvkariev. — Oppmba-uredništva:. Kakor izvemo iz ppslaiiskih krpgov, je Slov. kiub v deželnem zboru že'ob konou zakinjega zasedanja skienil v tem ozini predlagati primerne spremembe. Haiskanje. Liberalni listi piSejp dan za dnevom, da so nekatere osebe v naši stranki nezadovoljne, ker nisp bile postavljene kandidatpm. To je laž, ker ravnp dotični možje, ki so prišli tudi v po&tev, so možje ppštenjaki, ki vedo, da je v stranki disciplina najvažnejša stvar. Spekulacije liberaloev na nezadovoljnost v naJ>ih vrstah znafiijo vso podlost v liberalni stranki, ki raftuni, da bi tudi med nami naŽla sprodne duš«. V tem pa se temeljitp motL p Sv. Anton v Slov. gpr. Na belp nedeljo ob H10, uri je začela goreti hiša posestnika Zfoka v Andrencih. Zažgal je 31etni otrok. Zlgorela so Stiri poslopja. Skoda je velika, in je pokrita le z malo zavarovaLno svotp. m Jarensna. V nedeljo 7. maja ob l/tB. nri zjatraj 8« vrši r pogojilaičnib prostorih obfei zbor na4« posojilnice. tD Jarenina Kmetijska aadroga ima dne 30. aprila t. 1. »ro| redui občni zbor po veiernicah t progtorih žitalnice. DueTni rod: Citaojc zapigiiika, poro^ilo načoletva, potrjeoje ni. zakljačka na l, 1910. Volitev načelstva in nadzorstva, glačajnosti. m 8». iurlj v Slov. aor- Kmetijtka podnižnic* pri S". Jurja r 8k»T. gor. priredi dne 14. maja poduden sbod po rani službi t>o*ji r gostilni g. Fr. Krajnca. Predaval bode g. Al. Pirstinger, dež. pototalni ačitelj o poletnom oprarilu v vinogradih in sadanosnikih. Pose8tnikir poeebno pa viničar,- pridite v v obilnem SteTilu na ehod. 1 Sl»v. povsko d uiUo y LJutomeni priredi y oedeljo dno 7. maja t. 1. v gostilniških prosforib g. Fr. Scvra v Ljutomera tombolo. Za&tek ob 6. uri zveter. Cisti dohodek je t poravnaro raluna ea boti draitvesi glaoovir. K obilni udeležbi vabi odbor.