štev. 10.
PsiiaSa* »Uliu » («isvM.
Ljubljana, dne 7. marca 1934.
m


Leto XVI.
KHCTJKI Ll/T
Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno SO Din, polletno IS Din, za ino-zemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in oprava Je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. I. Telefon inter. St 38-59 Kačun pri poštni hranilnici št 14.194.
Seseda e davkih
f*z>eiesi poslanca Žklbinu Komuna
Ljudje mnogo tožijo o slabih časih in o velikih bremenih, ki jih tlačijo. Cene za proizvode njihovega dela so nizke, kupčija ne gre — plačevati pa moraš stroške za svoje vzdrževanje in za vzdrževanje svoje rodbine, plačevati pa tudi javne dajatve, ki rastejo od dne do dne kakor sneženi plaz. Vse hoče imeti denar, denarja pa ni od nikjer in nikoder!
V hudih časih pa zasluži vsak človek neko mero obzirnosti, zlasti pa naš kmet, ki se je vedno ravnal po načelu: Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega! Naš kmet se ne upira in se ni nikdar upiral javnim dajatvam, ker ve, da javna uprava stane denar. Naš kmet plačuje redno, dokler le more; kadar pa ne more več, takrat postane po pravici ogorčen, ker njegovih »nerednosti« pri plačevanja ni kriva njegova malomarnost ali lenoba, in . še. manj njegova upornost proti državni oblasti, ki je naš kmet niti ne pozna, ampak samo slabe gospodarske razmere, ki jih pa ni zakrivil on, ampak druge gospodarske okolnosti, ki jih naš kmet ne more spremeniti.
Brezobzirnost pa — pa naj ta prihaja od katerekoli strani — čuti naš kmet kot krivico in to dela med ljudmi hudo kri. Tako daleč pa pri nas ne sme priti. Mi smo mlada država, ki potrebuje mir in zadovoljstvo državljanov, zlasti kmetov, in dolžnost državne uprave in njenih organov mora biti, da goje v ljudeh čut, da se državna uprava v kar največji meri ozira tudi na potrebe ljudstva in ne samo na potrebe javne uprave. Oboje se mora skladati.
Nočemo delati javnim organom krivice, kajti ti izvršujejo le njim po zakonu naloženo dolžnost. Vendar pa je bilo potrebno opozoriti odgovorne činitelje, da ima tudi vestno izpolnjevanje dolžnosti svoje meje. In zato je imel poslanec g. Albin Koman popolnoma prav, da je opozoril odgovornega ministra na nedostatke, ki jih ljudstvo ob izter-javanju davkov najhuje čuti.
Poslanec Koman je rekel v svojem govoru v proračunski razpravi med drugim:
»Pri najboljši volji ne morem odobravati načina, kako se davki izterjavajo in kako se rubijo razni predmeti in kako se prodajajo. Mnogo, mnogo je slučajev, ko se za zarubljene predmete pri prodaji ne dobi niti toliko, kolikor stane komisija, a kmet je dostikrat ob zadnje živinče in obrtnik ob zadnje orodje. Država ni dobila ničesar, davek ni plačan, kmet in obrtnik sta pa uničena.
To je nesmiselno postopanje in zato prosim gospoda ministra za finance, naj davčnim upravam strogo ukaže, naj ne ravnajo tako uničevalno.
Primerili so se pa tudi slučaji, da so davčni uslužbenci valili vso krivdo na poslance, češ da so oni krivi, če se davki na tak način izterjavajo. Tako govorjenje je blazno in jaz mislim, da ima tako govorjenje samo namen pripraviti poslance ob njihov ugled in diskreditirati sedanji politični režim.
Zato prosim gospoda ministra, da tudi v tem pogledu napravi red!«
Mi upamo, da besede gospoda poslanca ne bodo ostale glas vpijočega v puščavi!
Pretekli teden je Narodna skupščina razpravljala o državnem proračunu za bodoče leto. Proračunska razprava je v vsakem parlamentu najvažnejši del parlamentarnega delovanja, ker nudi zastopnikom naroda najlepšo priliko za kritiko dela vlade in za kritiko sistema, po katerem vodi vlada državno upravo in po katerem določa svoje dohodke in izdatke.
V pogledu stvarne kritike je bila tudi zadnja proračunska razprava v našem parlamentu na višku, kajti ne samo opozicija, ampak tudi poslanci vladne večine se niso prav nič bali resnice, ampak so s hvalevredno brezobzirnostjo, ki jo narekuje samo prava ljubezen za dobrobit naroda in države, razkrivali vse mogoče nedostatke v .državni upravi z željo, da se iz državne uprave čimprej izloči in iztrebi vse, kar je škodljivega.
državne »prave
Posebno pozornost so posvetili poslanci čim večji varčnosti v državnem gospodarstvu. Stroški za javno upravo so ogromni in zato se je moral vsak poslanec vprašati: Ali so ti izdatki tudi res neobhodno potrebni? Ali se ne da marsikaj opustiti, ali pa nadomestiti s cenejšim načinom?
Pri razpravi o teh vprašanjih je padla marsikatera težka beseda, slišali pa smo tudi mnogo pametnih in resnih predlogov, o katerih bi samo želeli, da jih vlada resno upošteva.
Iz govorov slovenskih poslancev
V razpravi o proračunu so se oglasili tudi slovenski poslanci, ki so tolmačili parlamentu naše želje in potrebe, zlasti potrebe gospodarskega značaja
Poslanec Albin Koman
je prvi prav obširno razpravljal o uredbi za zaščito denarnih zavodov in o prilagoditvi cen industrijskih izdelkov cenam polj« skih pridelkov. Zavzemal se je za zakon o kartelih in za načrtno gospodarstvo, ki bi preprečilo nadaljnje padanje mezd; kartele pa bi bilo treba postaviti pod državno nadzorstvo. Industrijsko produkcijo je treba organizirati in regulirati, za delavca pa je treba določiti minimalne plače; neprimerno kopičenje dobičkov pa je treba preprečiti, ker je tudi kapital dolžan, da prevzame socialne obveznosti na sebe.
Trenotno pa se da težka kriza omiliti z odpravo dvojnih zaslužkov, upokojenci pa naj se znova pregledajo, ali so res za delo nesposobni ali ne. Tudi obrestna mera se mora znižati in izvesti je treba zavarovanje za starost, da bo tudi kmet brez skrbi gledal v bodočnost. Davčno prakso pa je treba' omiliti.
PosL Cerar za izboljšanje izvoza
Poslanec g. Cerar se je v svojem govoru obširno bavil z izvozom naših produktov,
kajti od izvoza je največ odvisno naše blagostanje. Treba bo najti za naše blago nove trge, zlasti 2a les. Ce imajo druge države v sličnih primerih uspehe, tudi naši napori ne bodo zaman. Vlada bo storila prav, če Vztraja na svoji sedanji poti, ko je zaščitila ogroženo kmetsko posest, izvedla agrarno refoi* mo in dosegla proračunsko ravnotežje. "
Predlogi dr. Rape-ta
Dva jako umestna predloga gospodarskega značaja je omenil v svojem govoru poslanec dr. Rape. Govoreč o postopanju naših finančnih oblasti pri rubežnih živine na kmetih je omenil, naj bi se onemogočilo ža vsako ceno, da bi s finančnimi organi prihajali k dražbam sumljivi tipi, ki izkoriščajo bedo ljudstva ra svoj žep ter kupujejo par volov, vrednih 8—10 tisoč Din, za celih 1200 dinarjev, nakar jih prodajo naprej za najmanj 7—8 tisoč Din! živina naj se prodaja samo kvalificiranemu trgovcu, ali pa naj hu* puje živino erar za vojaštvo. V tem primeru ne bi bil samo davek plačan, ampak bi še kmet dobil presežek in vojaštvo bi prišlo do dobre prehrane.
Omembe vreden je še drug slučaj, ki gfK je navedel posl. dr. Rape: Na Notranjskem je bila osnovana zadruga za predelavo prodajo mleka, ki ji je uspelo prodajati mleko po prav ugodni ceni v Trst. Vsa količiha bi se imela vsak dan plačati pri prevzemu na našem ozemlju. Da bi se mleko ne pokvjj^. rilo, so ga nameravali prevažati z avtobusom, Zat) so zaprosili, naj se dovoli tržaškim avtobusom prehod meje v desetkilometrski obmejni pas. To pa se ni zgodilo, češ, da bi bila s tem oškodovana železnica. Zadruga bo morala zaradi tega svoje delo ustaviti, .Nemogoče je zagovarjati tako postopanje.
Posl. Gajšek in znižanje obrestne mere
Poslovanje Narodne banke in njeno kreditno politiko je ostro kritiziral posl. g. Gaj-ftek. V svojem govoru je zahteval, da mora Narodna banka znižati svojo obrestno mero najmanj na 5 odstotkov.
Narodna banka mora pomagati predvsem krajem, kjer je razvita industrija, a doslej je vodila Narodna banka le politiko dividend, ki jih je plačevala kljub odpisom visokih izgub. Češka narodna banka je izplačala le 6% dividende, naša pa celih 10!
Dalje se je govornik dotaknil tudi kar-telov, za katere je zahteval državno nadzorstvo, da ne bodo mogli brez meje izkoriščati zaščitnih carin, nato pa se je dotaknil tudi -previsoke obremenitve občin zlasti za šolstvo. Ta bremena naj prevzame država.
Posl. Pustoslemšek in naša duhovščina
Bolj političnega kakor gospodarskega značaja pa je bil govor posl. Pustoslemška. Iz njegovega govora naj navedemo le, kar je rekel o razmerju duhovščine do države:
»V tesni zvezi z vzgojo mladine sploh je
V teku proračunske razprave se je oglasil za besedo tud poslanec dr. Josip Stožič, član ' opozicije, in se je v svojem govoru doteknil tudi kočljivega vprašanja, ali je res potrebno, da so nekateri voditelji bivših političnih strank — dr. Maček, dr. Korošec in drugi — zaprti, oziroma konfinirani, in če ne bi kazalo, da se jih vsaj za Veliko noč oprosti, češ, da so njihove izjave potvorjene ...
Dr. Stožiču je takoj odgovoril predsednik vlad© Uzuuovie, ki jo rekel med drugim:
»Neki govornik je včeraj vprašal, če misli za Veliko noč vlada izpustiti dr. Mačka in dr. Korošca. Ta poslanec je tudi rekel, da tiste »punktacije in deklaracije«, ki se pripisujejo dr. Korošcu, niso njegovo delo, ampak da je to lalzifikat.
V razpravi o proračunu ministrstva za pro-6 veto so govoriti tudi poslanci gg. dr. Vošnjak, Dermelj in Spindler.
Dr. Vošnjak se jo v svojem govoru zavzemal za vzgojo naše mlad/ine v strogo jugoslovanskem duhu. Zahteval je dalje uvedbo posebnega »kulturnega davka« za osnovno šolstvo in poseben zakon za meščanske šole. Potreben bi nam bil poleg gospodarskega tudi še poseben kulturni «ačrt. Učiteljstvo pa mora biti plačano tako, da bo lahko nemoteno razvijalo svoje kulturno delo.
Poslanec Dermelj se je toplo zavzel za pravice učiteljic za ročna dela, ki jih je v Dravski
tudi vzgoja duhovniškega naraščaja. Učitelj ima v rokah mladino, duhovnik množice. Čast in priznanje številnim našim duhovnikom, ki dajejo kralju, kar je kraljevega, in bogu, kar je božjega, ter propovedujejo ljubezen in mir. Nobena tajnost pa ni, da del duhovščine v Dravski banovini na žalost ni baš navdušen za narodno in državno edin-stvo. Ne ugovarjam: kot državljani imajo duhovniki pravico, da v mejah veljavnih zakonov svobodno izražajo svoje mnenje. Toda drugo je, kadar je duhovnik v cerkvi. Cerkev je hram božji in tu bi se morala slišati samo božja beseda. Nikakor pa se ne more dovoliti in dopustiti, da se drže v cerkvi politični govori, da se napadajo državne ustanove ter sramote in zasmehujejo državni funkcionarji. Zal pa pri nas cerkev ni vedno hram božji! Prav tako se tudi nikdar ne sme dopustiti, da bi kdorkoli rušil verski mir v državi.«
Vsi govori naših poslancev so želi v skupščini obilo priznanja. Zalibog ne moremo zaradi obilice gradiva objaviti vseh govorov v celoti, toda polagoma bomo v prihodnjih številkah lista priobčili vsaj najvažnejše odstavke iz njih.
Amcrikanska železniška družba »Union Pacific« je upeljala na svojih železnicah tak tip brzih vlakov, ki vozijo med New Vorkom in Chicagom z naravnost neverjetno brzino 170 km na uro.
Ta govornik me je s svojimi trditvami izzval, da mu odgovorim.
Gospodje! V naši državi so veljavni zakoni. Kdor se pregreši proti tem zakonom, izkusi njihovo težo. Kdor je bil po teh zakonih obsojen, za tega je kazen veljavna tudi ob praznikih. Ce pa so punktacije falzificiraue, morajo to povedati tisti gospodje, ki so prizadeti. Ce bodo izjavili to oni sami, bodo upravne oblasti svoje postopanje takoj prilagodile novemu položaju!«
Ta odgovor se bo zdel marsikomu trd, ;e pa edino pravilen, kajti glavno načelo modernega pravosodja se glasi, da smo pred postavo vsi enaki in tudi za bivše ministre ali politične voditelje ne sme biti nobenih izjem!
banovini 75. Obširno je dalje govoril o nameščanju učnih moči na osnovnih šolali in zahteval več moških moči za upraviteljeka mesta. Posebno skrb pa bo treba posvečati šolstvu ob naša severni meji.
O našem šolstvu na severni meji je obširno govoril tudi poslanec Spindler, ki je poleg tega našteval tudi številne nedostatke pri nameščanju učiteljstva v Dravski banovini. Zavzemal se je tudi za osnovanje velike kulturao-prosvetne organizacije za vso državo, kjer naj bi sodelovala vsa prosvetna društva, sokolstvo in šola po enotnem načrtu.
Komisija za zafeon proti Jtorupcz/z
Koncem meseca februarja je bila imenovana v Beogradu posebna komisija, ki ima nalogo, da sestavi zakon proti korupaiji. Komisiji predseduje senator Uidžanovič, ki je nedavno v senatu predložil načrt takega zakona. Člani komisije so senatorja dr. Fran Novak in dr. Šilovič, narodni poslanci dr. Paleček, dr. Mato Matic in dr. Ljuba Miletič, univerzitetna profesorja doktor Toma Zivanovič in dr. Arandjelovič ter sodnik kasacijskega sodišča v Beogradu dr. Prokič. Po potrebi lahko pritegne komisija še nadaljnje eksperte.
Komisiji je bil predložen ves material, ki je bil o tem vprašanju zbran v naši državi, da ga točno preštudira, obenem pa bo komisija proučila vse silične zakone v drugih državah ter na podlagi teh študij sestavila zakonski načrt. Prihodnja seja komisije bo v ponedeljek.
'Balkanski spe-vazam in vojna
Glede vprašanja, če obsega nedavno sklenjeni balkanski sporazum med Jugoslavijo, Ru-munijo, Grčijo in Turčijo tudi kakšne vojaške obveznosti, je izjavil grški minister za vnanje zadeve Maksimos, da bi se omenjene države po-služile oborožene sile le v skrajni nevarnosti. Če bi n. pr. kakšno zaveznico napadla kakšna izvenbalkanska država, ji ostale zaveznice niso dolžne pomagati, če bi se pa taki izvenbalkauski državi pridružila tudi še kakšna balkanska država, ki sporazuma ni podpisala, bi se pa vojaška akcija zaveznic obrnila le proti napadajoči balkanski državi.
Miv med Poljsko in fllemčijc
Med Poljsko in Nemčijo je vladalo od ustanovitve poljske držav© pa do najnovejšega rasa jako napeto razmerje, zlasti glede Šlezije, Gdan-ske in še drugih političnih zadev. Ta napetost je imela za posledico tudi prav neprijateljske odnošaje med obema državama, zlasti po 1. 1925.
Najnovejši politični razvoj pa je narekoval Poljakom popolnoma novo politiko sporazumevanja z Rusijo in z Nemčijo. Z Nemčijo podpisana pogodba o nenapadanju bo pa imela za posledico tudi revizijo gospodarskih odnošajev in tozadevni gospodarski sporazum med Nemčijo in Poljsko bodo te dni podpisali v Varšava.
Pred sestankom v 'Rimu
Dne 14. marca se bodo v Rimu sestali avstrijski kancler dr. Dollfuss, predsednik ogrske vlade Gomibos, bivši predsediir.k ogrske vlade grof Bethlen in Mussolini.
Na tem sestanku bodo določili način tesnej-ga sodelovanja med temi državami zlasti na gospodarskem polju, po vzoru držav Male an-tante. Znižali bodo predvsem carine, Avstrija in Ogrska pa bosta dobili »9vobodne cone« v Tr=tu ali na Reki.
JVovc aveiacije v Fvanciji
»Afera Staviski« se v Franciji vleče dalje in vlada je odločena, da vso korupcijo, ki je zvezana s tem imenom, razčisti do kraja.
Posebne važnosti je okolnost, da so našli čekovno knjižico pokojnega Stavijskega, ii katere se vidi, kdo vse je prejemal podkupnine. Knjižico je oblastem izročila baje žena Stavijskega. V zvezi s to najdbo je dala vlada zapreti, že več »visokih« oseb.
Poslava yc pesiava?
Naši jposlamci in šolstvo
Ma&avsTka cesin
Iz obširnega referata, ki ga je podal na zborovanju za zasavsko cesto 25. febr. t. 1. v Zidanem mostu projektant gospod inženjer Pavlin, navajamo še sledeče: Današnjo gospodarsko krizo in brezposelnost bo mogoče uspešno pobijati predvsem z izvrševanjem takih javnih del, kjer pridejo v največji meri do izraza delavske mezde, to so predvsem cestna, železnična in vodogradbena dela. To so uvidele tudi druge države, ki so investirale ogromne vsote za izvedbo obsežnih javnih del. Tudi naša država ima namen izvršiti velika dela, zlasti z izgradnjo novih železnič-nih prog in cest. Izvršila so se oz. so v izvedbi javna dela v znatnem obsegu v vzhodnem in južnem delu države.
V dobi, ko se naj tudi v zapadnem delu naše države prično izvrševati večja javna dela, ki naj služijo tako gospodarstvu kot omiljenju brezposelnosti, je potrebno, da posvetimo posebno pozornost enemu izmed najvažnejših projektov v naši banovini, t. j. projektu za izgradnjo velike avtomobilske ceste Ljubljana—Litija—Trbovlje—Zidani most— —Brežice—Zagreb vzdolž Save. O pomenu in potrebi Zasavske ceste kot zelo važne prometne žile ni potreba posebnih dokazov, če se zavedamo dejstva, da je še danes leta 1934. savska dolina zlasti med Litijo in Zidanim mostom glede cest povsem zapuščena. Splošen gospodarski razvoj kot tudi razvoj cestnega prometa v zadnjih letih, posebno pa napredovanje avtomobilnega prometa nujno zahtevajo zgraditev te ceste. Z njo bi bila dosežena najkrajša in najprikladnejša zveza za avtomobilni promet med Zagrebom in Ljubljano oz. Celjem po dolini Save. Industrijski kraji in rudarski revirji v tem delu zasavske doline, ki doslej sploh nimajo prikladne cestne zrveze z gospodarskim centrom banovine Ljubljano, bi se s to cesto priklopili glavnemu cestnemu omrežju. Cesta bi ne pritegnila skoro vsega avtomobilnega prometa med Ljubljano in Zagrebom, odnosno Celjem in Mariborom, ampak bi
c5€ lelmi jubilej
Letos dne 1. marca je poteklo 50 let, odkar je izšla prva številka tega, lahko rečemo, za ves slovenski kmetski stan najvažnejšega kmetijsko-strokovnega glasila. Daba, ki jo je prehodil naš jubilant »Kmetovalec«, ni bila samo dolga, temveč tudi zelo težavna, nadvse zanimiva in pomembna za ves slovenski narod.
Pomisliti moramo, da je pričel »Kmetovalec« izhajati v dobi, ko se je moralo našega kmeta takorekoč učiti brati in šele razmišljati o težavah njegovega gospodarstva. 50 dolgih let je »Kmetovalec« bil strokovni svetovalec in vodnik našemu kmetu, ne samo v strokovnih, marveč tudi v njegovih trgovskih in pravnih zadevah. Koliko praktičnih nasvetov iz vsakdanjega življenja je dal »Kmetovalec« v teku svoje dolge 501etne dobe našemu kmetskemu gospodarju, more presoditi samo oni, ki ima pregled čez to ogromno delo. Naše poljedelstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo, travništvo in pašništvo, vinogradništvo in kletarstvo, živinoreja in mlekarstvo, konjereja in živinozdravstvo, gozdarstvo, čebelarstvo, gospodinjstvo in ostale pomožne panoge, vse to je našlo v današnjem jubilantu vedno pravo mesto preudarnega in odločilnega pospeševanja. Nobeno teh panog našega kmetijskega gospodarstva ne bi bilo na tako visoki stopnji razvoja, kakor se danes nahaja, če bi ne bilo »Kmetovalca«.
prav posebno pospešila turistični promet v lepem Zasavju, pospešila bi pa tudi nadaljnji razvoj industrije v tej dolini, katera se bo v bodočnosti še v veliki meri posluževala vodnih sil Save in njenih pritokov, ki predstavljajo ogromne energije, a so vsled zapušče-nosti še neizrabljene.
Ker se pričakuje, da pristopi naša vlada v doglednem času k gradnji važnejših avtomobilskih cest v zvezi z velikopotezno akcijo za zaposlitev brezposelnih, smatramo za svojo dolžnost, da v tem trenutku opozorimo kraljevsko vlado na eno najvažnejših, t. j. zasavsko cesto, ki se iz prej navedenih razlogov brezdvomno mora upoštevati v tozadevnem gradbenem programu za nove avtomobilske ceste v državi. Tehnična pripravljalna dela so izvršena, pripravljen je tudi detajlni načrt te ceste, ki je bila komisijo-nirana že leta 1927. Zastopniki raznih ln tudi vojaških oblasti so se že takrat odločno izjavili za zgraditev te ceste in sicer vseskozi na desnem bregu Save. Stroški za novo gradnjo od Laz—Litije—Trbovlje do Radeč (v dolžini ca 53 km) bi znašali okroglo 65 milijonov Din in sicer za del te ceste od Laz do Litije 25 milijonov Din in od Litije do Radeč pa okroglo 40 milijonov Din.
Državnoobrambni pomen ceste je nesporen. Moderno zgrajena cesta vzdolž Save bo posebne važnosti tudi za razbremenitev železnice, zlasti 6e je prekinjen promet radi porušenja proge vsled povodnji, plazov ali vsled drugih sličnih vzrokov.
Posebno velik je tudi socialen pomen izgraditve zasavske ceste. Ker so pri gradnji v večini težaška dela, bi prišlo domače delavstvo (zidarji, vozniki) v veliki meri do zaslužka. Pri gradnji te ceste bi bilo zaposlenih skoro skozi tri leta 1800—2000 delavcev, že iz tega je razvidno, kako blagodejne posledice bi imela gradnja te ceste za omiljenje brezposelnosti, zlasti zasavskega delavstva, ki ravno sedaj preživlja najtežje čase.
99B£mel€>v>alcaf'
Kljub težkim razmeram, v katerih živimo, moramo priznati, da je »Kmetovalec« ravno dandanes neobhodno potreben za vsakega, ki se zanima za napredek našega kmetijskega gospodarstva. Ta list prinaša poleg potrebnih aktualnih strokovnih člankov in spisov tudi navodila, nasvete in odgovore na vprašanja iz vsega področja kmetijstva. V novejšem času je tudi trgovsko-vnovčevalni pregled za najvažnejše kmetijske proizvode zelo skrbno obdelan, po katerem se naši kmetje s pridom ravnajo. Trdi se lahko, da kmetska doir eija, ki nima tega lista, marsikaj prepotrei nega pogreša za izboljšanje in preureditev svojega gospodarstva.
Koristi, ki jih prinaša ta list, se ne morejo dovolj preceniti.
Jubilejna številka, ki je izšla na 56. straneh v lepi novi opremi, prinaša polno poučnega gradiva, a tudi zgodovinskega pregleda važnih dogodkov, ki so bili v zvezi v tej dolgi dobi ž njim in Kmetijsko družbo. Ker je naročnina na list samo 25 Din letno, je očividno, da mora prispevati za njegovo izdajanje precejšen del Kmetijska družba sama.
Vsi prijatelji našega kmeta si bodo gotovo šteli nekako v dolžnost, da bodo »Kmetovalca« kljub težkim časom priporočali za njegovo večje razširjenje. Saj spada »Kmetovalec« kot naše najstarejše kmetsko glasilo gotovo v vsako kmetsko hišo.
9C letnica vcjstva Josipa Juvčiča
V nedeljo, 4. marca t. 1., je minilo 90 let, kar se je rodil v skromni kmetski hiši na Muljavi na Dolenjskem slovenski pisatelj Josip Jurčič.
Njegova življenjska pot ni bila posuta a cvetjem. Ko je dovršil svoje šolanje (doma, vi Ljubljani in na Dunaju), se je hotel posvetiti le pisateljevanju, a trda borba za vsakdanji kruh ga je pognala v časnikarski poklic in s tem tudi v politiko, ki ga je veljala velik del njegove moči. Toda kljub svojemu napornemu delu je še našel dovolj časa, da je svojemu narodu poklonil lepo vrsto odličnih del, s katerimi si je pri-
boril po pravici naslov našega prvega pripoved* nika.
Snovi za svoja dela pisatelj Jurčič ni iskal le v tujini, ampak je globoko zajemal življenja iz naših tal, zlasti iz podeželskega našega bitja in žitja in je s tem vpeljal tudi naše kmetsko življenje v našo književnost. Josip Jurčič nvorda ni »kmetski« pisatelj v modernem pomenu besede, ker je gledal kmetsko življenje skozi očala mestnega izobraženca, toda že dejstvo, da je naše kmetsko življenje sploh skušal doumeti, mu daje pravico do naslova našega prvega kmetskega pisatelja, čegar dela še danes v vsaki kmetski hiši radi bero in to je najboljši dokaz, da je razumel svoj kraetskd narod in da narod tudi njega sazusne.
Za povvaieh fflabsi buvžancv
Agitacija za povratek Habsburžanov na avstrijski in ogrski prestol še ni prenehala, ampak se prav krepko nadaljuje. S posebno vnemo se potegujejo in delujejo za povratek avstrijski iu ogrski plemenitaši, loi so znala pridobiti na svojo stran tudi nekaj pariških listov, da pišejo v habsburškem smislu.
Ti listi naglašajo, da bi bil povratek Habsburžanov najboljše jamstvo za neodvisnost Avstrije, ker bi bila pod Habsburžani priključitev Avstrije k Nemčiji nemogpča in izključena.
Odgovorni francoski krogi pa so drugačnega mnenja. Ti naglašajo, da francoska vlada povrat-ka Habsburžanov ne smatra za potrebno; Avstrija lahko ohrani syojo neodvisnost tudi breg stare dinastije. Poleg tega pa se tudi Mala antanta, zlasti Češka, upira obnovi stare monarhijo. Kakor že enkrat prej, bo znala Mala antanta tudi vsak sedanji poskus po v ra tka Habsburžanov preprečiJu
Kmetje na Cgrskem
Ogri so si od nekdaj prizadevali pokazati svetu, kako krepko napreduje njihov narod in kako naglo raste. To svojo trditev pa so morali utemeljevati in dokazovati precej zvijačno s tem, da so izpreminjali nemadjarska rodbinska imena v madjarska, kajti krvno se Madjari niso množili, ampak so nazadovali zaradi premalega števila rojstev.
Vzrok nerodovitnosti madjarskega naroda pa leži v glavnem v žalostnih gospodarskih razmerah, v katerih žive kmetje na Ogrskem. Ogromna večina kmetov na Ogrskem namreč še danes ui gospodarsko svobodna, ampak še vedno tlačani plemenitaškim in cerkvenim veleposestnikom.
Ogrski statistični urad objavlja sam številke, iz katerih je razvidno, da znaša vsa zemljiška posest na Ogrskem 18'4 milijona oralov, od teh pa odpade skoro 4 milij. oralov na veleposestva. Ako odštejemo od te površine državna in samoupravna posestva, vidimo, da ima 1427 veleposestnikov v svojih rokah nad 2 milijona oralov zemlje, to je: skoro euo osmino vse obdelane zemlje v državi. Na tej zemlji mora ostati kmet pri vsej svoji varčnosti večen hlapec, kajti večina teh veleposestev so fidejkomisi, ki so ae-p roda j ni.
Plemenitaških fidejkomisov je na Ogrskem 92, ki obsegajo skupaj 816.808 oralov zemlje; še več posestva pa ima cerkev, ki ima 917.281 oralov zemlje. — Ta posestva so za kmeta nedosegljiva.
Čudno torej ni, da se med kmeti na Ogrskem vedno glasneje oglaša klic po agrarni reformi. Tej pa se upirata — naravno — ona dva činitelja, ki imata največji interes na tem, da se sedanje posestno stanje ohrani, torej plemstvo in cerkev.
Denar za Javna dela
V prihodnjih dneh s© bo v vseh srezih Dravske banovine pričelo živahnejše gibanje na terenu javnih del. Banska uprava je prejela pred dnevi iz Beograda 3 milijone iz državnega sklada za javna dela in je zdaj samo na posameznih sreskih načelstvih in »reških odborih, da u temelje prošnje za primerne vsote, ki bodo porazdeljene, da pridejo ljudje do zaslužka in se izboljšajo ceste, pota in drugo v vseh srezih, kjer in kakor pač zahtevajo potrebe.
Tudi iz banovinskega bednostnega sklada je bilo razdeljenih baš te dni na posamezne ereae spet1,701.000 Din, tako da je razdelila banska uprava letos že domala 4,000.000 Din. Pri razdeljevanju bednostnega sklada so se strogo upoštevale potrebe in celotni poiožaj v posameznih, srezih. Vsota 1,701.000 Din je bila razdeljena takole: Srez Brežice 75.000 Din, Celje 125.000, Celje-inesto 30.000, Črnomelj oO.COO, Dolnja Lendava 35.000, Gornji grad 25.000, Kamnik 60.000, Konjice 45.000, Kočevje 90.000, Kranj 45.000, Krško 75.000, Litija 33.000, Ljubljana 22.000, Ljubljana-mesto 175.000, Ljutomer 80.000, Maribor desni breg 45.000, Maribor levi breg 70,000, Maribor mesto 85,000, Metlika 40.000, Murska Sobota 50.000, Novo mesto 51.000, Preval je 55.000, Ptuj 115.000, Ptuj-mesto 5000, Ra-idovljiica 50.000, Slo ven j grade« 60.000 in Šmarje pri Jelšah s Kozjem 110.000 Din.
V dimu so našli smrt
Pretresljiva nesreča siromašne družine.
Preteklo soboto je zadela ubogo kmetsko rodbino malega posestnika Franca Vojsa v Gorenji vasi pri Škocjanu na Dolenjskem pretresljiva nesreča: vsi trije njegovi mali otročiči so Be zadušili v dimu ...
Posestnik France Vojs in njegova žena Marija ®ta prebivala v samotni koči. Čeprav sta bila revna, sta vendar živela zadovoljno in srečno. Njihova največja skrb s-o bili njihovi otroci, dva fantka in dekletce, fantka stara po 4 in 3 leta,
dekletce pa 1 leto. Kedar je mati odšla na delo, se ni nikdar odmaknila daleč od hiše, prav tako skrbno pa je pazil na otroke tudi oče, kadar ni moral na delo kam daleč.
Tudi na nesrečno soboto sta oče in mati večkrat pogledala v hišo. Ko pa je žena odšla za dobro uro v vinograd, je po svojem povratku opazila, da je v hiši vse tiho. S silnim strahom je stopila y sobo, kjer se ji je nudil strašen pogled: Soba je bila polna dima, otroci pa vsi mrtvi...
Nesrečna mati je otroke takoj znosila na zrak in pričela klicati na pomoč. Takoj so prihiteli sosedje, a bilo je že prepozno!
Nesreča je naštela, ker so se vnele cunje, ki so se sušile na dobro zakurjeni peči.
Kmetje in prekupci
Znana stvar je, da je največji izkoriščevalec kmeta in konzumenta v mestih — prekupec. To staro resnico potrjujejo tudi razmere na Hrvatskem, kjer so ob priliki štrajka mlekarjev ugotovili prav gorostasne stvari, kakršne pa tudi pri nas niso neznane.
Tako so ugotovili, da »znajo« prekupci od kmetov kupiti kar po 8 jajc za 1 dinar, v Zagrebu pa stane eno jajce en dinar!
Nič boljše ni s perutnino in z živino in z drugimi kmetskimi pridelki. Kmet ne dobi torej za svoj trud skoro nič, meščan mora živeti drago, dobiček pa spravlja prekupčevalec!
Kmetje v zagreški okolici so sklenili, da ne bodo dajali več mleka pod 1 Din za 1 liter. Gre sedaj le že za to, da ustanovi zagrebška občina svojo občinsko centralno mlekarno, pa bodo zadovoljni oboji, kmetje in meščani, ker prekupci ne bodo mogli več mozgati ne enega ne drugega.
Podobne občinske ustanove tudi v naših mestih ne bi škodovale, ker tudi pri nas prekupci žive na ra£un kmetov in meščanov; tega pa ne bi bilo treba, če bi znali prodajo na kmetih in nakup v mestih organizirati!
Mastne -podkupnine
Poročali smo že, da so v francoskem parlamentu izvolili poseben odbor z nalogo, naj preišče, kdo je dobil kakšne podkupnine od velikega sleparja Stavijskega.
Ta odbor je ugotovil, da so dobili:
poslanec Bounaure 400.000 frankov, ravnatelj Romagnino 8 milijonov frankov, neki Tribu 8 milijonov frankov, zavarovalnica »Confiance« 1 milijon frankov, ravnatelj te zavarovalnice 100.000 frankov, bivši poslanec Baille 8 milijonov frankov, bankir Amor 8 milijonov frankov, časnikar Dubarry 200.000 frankov, časnikar Ay-mard 50.000 frankov, časnikar Levy pa 300.000 frankov.
Tako korupcijo so odkrili v — Franciji. Kako je pa drugod, bomo pa povedali ob priložnosti.
Sestanek našega in bolgarskega kralja
Bolgarski kralj Boris se je pretekli teden mudil v Parizu, v Berlinu in v Pragi. Na svojem povratku v domovino se je sestal tudi z našim vladarjem v Mladenovcu. Oba vladarja sta se peljala skupaj do naslednje postaje, odkoder se je naš vladar vrnil z avtomobilom v Oplenac.
Stanovska ustava v Avstriji
Poročali smo že, da pripravljajo v Avstriji novo stanovsko ustavo, ki ne bo več poznala političnih strank, ampak samo gospodarski zastop. Vse izjave avstrijskih državnikov pa kažejo, da I Avstrija nove stanovske ustave še ne bo tako kmalu dobila, pač pa bodo napravili nekak prehod od parlamentarizma do stanovske državne preurecLitve, ki bi trajal približno 3 leta.
MladincL
*
Kmetska dekleta — pozdravljena ?
Otvoritev Dekliškega prosvetno-organkatorične-ga tečaja v Ljubljani
V ponedeljek, 5. marca t. 1. je prispelo v Ljubljano nad 50 deklet, ki se udeležujejo prosvetno-organizatoričnega tečaja Zveze kmetskih fantov in deklet. Popoldne ob 3. uri se je vršila v dvorani Kmetijske družbe slavnostna otvoritev, katere so se udeležili številni in odlični zastopniki oblasti in drugih korporacij. Tečaj je otvorila načelnica Ženskega odseka »Zveze« tovarišica Manica Komanova, ki je v iskrenih besedah pozdravila udeleženke, želeč jim mnogo uspehov in prijetno bivanje v Ljubljani. Za njo je govoril predsedaik »Zveze« tov. Ivan Kronovšek in pozdravil številne goste, predvsem g. načelnika ing. Zidanšeka, kot zastopnika gospoda bana dr. Marušiča, zastopnika prosvetne uprave g. Ribičiča, zastopnika Jug. učiteljskega udruženja, g. urednika Sku-lja, tajnika g. Kafola v zastopstvu Kmetijske družbe in poročevalca »Jutra« in »Slov. naroda«. Na to je iskreno pozdravil zbrana dekleta, ki so prispela na tečaj po zaupanju svojih Društev kmetskih fantov in deklet z nalogo, da jim bo tečaj nudil skupnih smernic za društveno delovanje in za splošno udejstvovanje v javnem življenju. Kmetska dekleta naj sama rešujejo vprašanja, ki se tičejo njih samih, same naj postanejo boriteljice za svoje pravice in boljšo bodočnost naše vasi. — Gospod načelnik ing. Zi-danšek je sporočil pozdrave gospoda bana, kar so sprejela dekleta z burnim odobravanjem — in pozdravil delo Zveze kmetskih fantov in deklet, ki ga vrši za izobrazbo kmetske mladine. Opozarjal je dekleta, da se tudi pozneje v življenju zanimajo za gospodinjsko izobrazbo, predvsem na gospodinjskih tečajih, katere prireja kr. banska uprava, v zadnjem času tudi s sodelovanjem Društev kmetskih fantov in deklet. — Nato je pozdravil tečaj v imenu nkčelnika prosvetne uprave g. Breznika gospod referent Ribičič, ki je naglašal, da velja sedaj, mnogo bolj pa še v bodočnosti, pregovor: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!« Kar mladina ustvarja z lastnim delom, to bo v starosti uživala z največjim pridom. — V imenu Jugoslovanskega učiteljskega udruženja je govoril g. urednik Skulj, ki je želel tečaju najboljših uspehov. Podčrtal je važnost vzgoje, ki jo bodo prevzela naša dekleta kot bodoče matere, če bodo dobro vzgojena dekleta, bodo dobro vzgojeni tudi otroci in naše učiteljstvo bo tega izredno veselo, kakor je veselo lepega napredka gibanja kmetske mladine. Za Kmetijsko družbo je govoril g. tajnik Kafol o kmetskem domu, ki je steber države in vsega zdravega napredka. Pozdravil je dekleta, ki se ne strašijo nobene zapreke pri svojem izpopolnjevanju in želel tečaju kot Zvezi kmetskih fantov in deklet mnogo uspehov. — Končno je predsednik tov. Kronovšek prečital učni načrt tečaja in seznam udeleženk, nakar se je vsem gostom iskreno zahvalil za pozornost in udeležbo ter zaključil otvoritev. — Tudi mi želimo našim brhkim dekletom prav vsega: izobrazbe, vzgoje in prijetnega razvedrila in jim kličemo: tovarišice
bodite iskreno pozdravljene!
*
Dobrunjc. Društvo kmetskih fantov in deklet v Dobrunjah priredi v nedeljo 11. marca v dvorani g. Jerihe v Zadvoru kino predstavo. Prva predstava bo ob pol 4. uri popoldne, druga ob 7. uri zvečer. Predvajali se bodo kulturni in zabavni fiiini. Vabljeni!
Klokočovnik, Loče; nadzornika: Janko Krač, Loče, Josip Čuček, Vel. Lipoglav. Vložili smo že tudi pravila in bomo takoj pričeli z delovanjem.
Griblje (Bela Krajina). Preteklo nedeljo, dne 25. februarja t. 1. se je vršil pri nas sestanek za ustanovitev Društva kmetskih fantov in deklet. Na njem smo razpravljali o ustanovitvi mladinske organizacije, ker vemo, da je pri nas mladina premalo organizirana in je potrebno ustanoviti društvo, ki ga bo vodila kmetska mladina sama. Vsi so se soglasno izrekli za ustanovitev in smo nato izvolili pripravljalni odbor iz naslednjih tovarišev in tovarišic: Julij Pezdirc, predsednik; Jože Starešinič, podpredsednik; Anton Šuštarie, tajnik; Anton Šimec, blagajnik;' odborniki: Anton Brine, Franc Adle-šič, Alojz Brine, Danijel Jarčinovič, Anton Milek, Antonija Starešinič. Miko Jakofčič in Alojz Štravs, nadzornika. Več bomo poročali drugič.
Dobrunje. Ustanovni občni zbor Društva kmetskih fantov in deklet v Dobrunjah se je vršil v nedeljo 4. marca t. 1. v šoli v Sostrem. Občnega zbora, ki ga je otvoril in vodil tovariš Miklavec Alojzij, se je udeležilo prav lepo število fantov in deklet, poleg teh tudi učiteljstvo
iu kot delegat Zveze tov. dr. Goljar iz Ljubljane. Iz poročil predsednika, tajnice in drugih 1'unk-cijonarjev je razvidno, da je društveno delo v podrobnosti v prav lepem razvoju. Društvo šteje ob ustanovitvi 68 rednih članov. Ustanovili so se fantovski, dekliški, pevski in dramatični odsek. Prva društvena prireditev s predavanjem in igro »Kaznovana nečimurnost« se je vršila 4. februarja. Sedaj se študira igra »Charleyeva teta«. V tekočem letu priredi društvo tekmo v pridelovanju najlepše zelenjave in po možnosti v jeseni tudi kmetijsko razstavo. Koncem marca se bo vršil tridnevni vrtnarski tečaj. Izvoljen je bil naslednji odbor: Miklavec Alojzij, Pod-molnik, predsednik; Keržin Anton, Dobrunje, podpredsednik; odborniki (ice): Žabjek Ivan, Šega Josip, Završnik Anica, Anžič Anica, Perčič Franc, Skubic Anton, Škoda Anica, Svetek Lenčka, Gašperšič Anica; namestniki: Cimer-man Anton, Anžič Ciril, Cemernjak Andrej, Miklavec Marija; nadzornika: Bohinc Leo, učitelj, Sostro in Černe Pavli, Fužine. — Tov. dr. Goljar nam je v svojem govoru podal smernice za delovanje naših organizacij, ki morajo vzgojiti izobražene, ponosne in zavedne fante in dekleta, ki bodo nosilci naše kmetske ideje. Za poset in lepe besede se mu najlepše zahvaljujemo!
Udeleženke gospodinjskega tečaja v Beričevem 21 voditeljico go. Odlasek in gdč. Turenšek ter
predstavniki Društva kmetskih fantov in deklet.
Družmirje. jNase Društvo kmetskrih fantov in deklet v Družmirjah je imelo svoj I. redni občni zbor dne 18. februarja t. 1. Iz poročil posameznih društvenih funkcionarjev je bilo razvidno, da so naši fantje in dekleta s pravim razumevanjem močne volje in požrtvovalnosti izpolnjevali dolžnosti, ki jim jih nalaga »kmetski pokret«. Prav posebno je pokazala to kmetska manifestacija, ki se je vršila 8. septembra lanskega leta ob sodelovanju vseh tovariških društev pododbora v Celju. V prvem letu je priredilo društvo poleg že omenjene mamifesta-cije še 3 gledališke predstave, 2 predavanji in 2 skupna izleta. Za leto 1934. pa si je vzelo v program tekmo žanjic, izlet na Urško goro in več predavanj. V nedeljo, dne 18. marca pa priredi v Sokolskem domu v Šoštanju igro »Za staro pravdo«, ki bo prav odlično navežbana. — Občnemu zboru je prisostvoval kot zastopnik Zveze njen predsednik tov. Kronovšek, ki nam je v prav lepih besedah podal nove vzpodbude za nadaljnje še uspešnejše delovanje, za kar srno mu prav hvaležni. Odbor je ostal s par dopolnitvami dosedanji. Po končanem oficialnem delu je društveni tamburaški zbor, ki obstoja od jeseni, zaigral par komadov, katere je v tem času navežbal. Odšli smo z občnega zbora polni trdne volje, posvetiti vse sile napredku našega društva in kmetskega pokreta in ne bomo odnehali dotlej, da bo vsak kmetski fant iu dekle organiziran v svojem društvu.
Preska pri Medvodah. Pretekli teden smo zaključili v Preski pri Medvodah 6tedenski kme-tijsko-gospodaraki tečaj, katerega sita priredili tukajšnja Živinorejska zadruga in pa Društvo kmet. fantov in deklet. Tečaj je bil, kar je najbolj razveseljivo, nad vse pričakovanje številno obiskan. Na vsakem predavanju je bilo vedno preko 80 mož in fantov. Pa tudi naša dekleta so pridno posečala predavanja in spopolnjevala svojo izobrazbo. Tečaj, ki se je pričel dne 16. januarja, je otvoril s toplim in navdušenim nagovorom sreski načelnik g. Žnidaršič. Vodstvo tečaja pa je bilo ves čas v rokah sreskega kmetijskega referenta g. inž. Otona Mucka. Poleg njega pa so sodelovali s predavanji naši priznani naj-boljšii strokovnjaki g. inž. Jelačin, g. F lego, g. dr. Zobec. g. inž. Sadar, g. inž. Miklauc, g. živ. zdr. De Gleria, g. inž. Ven ko in g. Franjo Pavlica, kateri je imel tudi zanim/iva predavanja s ekioptičraimi slikami o Danski in Dancih. Da je tečaj s takim lepim uspehom uspel, gre v prvi vrsti zasluga tukajšnjemu šolskemu upravitelju g. Alojziju Kržišniku, ki se je prvi lotil tega težkega dela in dal pobudo za celokupen program. Ce bomo šli tako naprej, lahko upamo, da •se bo tudi na deželi počasi dvignila splošna izobrazba ter pripomogla do boljšega in umnejše-ga gospodarstva. Saj je že skrajni čas, da se enkrat otresemo škodljivih tujih vplivov.
Berieevo. V nedeljo, dne 11. marca t. 1. se bo vršil v Beričevem sadjarski tečaj, in sioer dopoldne s predavanjem v Kmetškem domu, popoldne pa praktične vaj© na vrtu. Istega dne popoldne ob 1. uri pa bo predaval tudi v Kmet-skem domu sreski podnačelnik dr. Zobec o občinskem, cestnem in stavbnem zakonu. Intere-sirane vabimo k čim številnejši udeležbi. Društvo kmetskih fatov in deklet v Beričevem vpri-zori 18. t. m. v svojem domu igro »Radikalna kura«.
Loče pri Poljčanah. Pri nas smo v nedeljo 25. februarja imeli sestanek v naši šoli, kjer smo se pogovorili o ustanovitvi Društva kmetskih fantov in deklet. Fantje in dekleta kažejo mnogo zanimanja, saj so bili do sedaj zelo osamljeni. Vse priprave bo vodil odbor, katerega smo izvolili iz sledečih tovarišev in tovarišic: Franc Gumzej, Loče, predsednik; Terezija Ratej, Suhadol, podpredsednica; Rudolf Brdnik, Sp. Laže, tajnik; Ferdinand Olup, Breg, blagajnik; odborniki: Alojz Lovrenčič, Koblje, Amalija Kohne, Zbelovo, Franc Zidanšek, Zbelovska gora, Neža Pliberšek, Mlače, Ivan Mlaker ml., Sp. Laže, Angela Zupanec, Sp. Laže in Mici
'Dopisi
*
Iz Ormoža. »Slovenski Gospodar« z dne 21. svečana t. 1. j© priobčil dopis iz Velike Nedelje, da se je tam vršilo predavanje »Katoliške akcije« za celo velikonedeljsko dekanijo. Tako podučno predavanje bi tudi pri nas bilo potrebno, posebno kar se tiče brezverstva in novodobnega poganstva ter kje biči krivda, da se ta temeljito izkorenini že v kali. »Saj dandanes marsikatera žena kakega bogataša izda za svojega psa ljubljenčka več na mesec, kakor ima kak delavec svoje krvavo zaslužene plače, in to sedaj, ko toliko ljudi dobesedno strada in umira gladu.« Tako dopisnik »Slovenskega Gospodarja«. Podpišemo v celota. Pa ne samo za Veliko Nedeljo, tudi za Ormož. Ravno pri nas nudimo dopisniku prav tipičen slučaj pasje ljubezni od strani nekega gospoda, ki, če se 11111 najmanj očita, se mu očita dejstvo, da živi on in njegov psioek-ljubljenček z deklo vred od kmečkih žuljev. Kako ljubezen uživa ta psiček-ljubljenček (ki pa je sicer nedolžen) in sliši na ime »Mauriško«, to ve cela naša »Purga« in se škandalizira. Tak boljši psiček, ki žre kmečke žulje, je deležen odlične nege (vsakdanjega umivanja in česanja, čiščenja zobkov, uživanja hrano iz krožnika pri mizi in spanja v pernici), kakršno ni kak kmečki psiček, še manj revna deca,
ali brezposelni delavec z družino praznih želodcev. Da za tega psička skrbi odlična dekla in pestunja s pravico gospodinje itd., je treba v da--našnjih težkih časih tudi pri nas registrirati. Je vse gola resnica! Na to zadevo se še povrnemo. Saj se kmetom že tudi odpirajo o6il
Rogaška Slatina. Neko razgibanost, sve-žost, hitrejši tempo je imela ta nedelja. Kakor je priroda — po dolgem zimskem spanju — pričela dihati novega, pomladnega življenja, tako je tudi Društvo kmetskih fantov in deklet iz sv. Petra na Medvedjem selu, korajžno, podjetno, neupogljive volje in vztrajnosti, prestalo tu z mladostnim poletom in zanosom svoj ognjeni krst, prvo preizkušnjo javnega nastopa izven domačega kraja. Nad vse pričakovanje dobro so še odrezali ti simpatični, disciplinirani kmečki fantje in dekleta. Moški zbor 23 članov nam je zapel 8 pesmic, narodnih in umetnih za tako mlado društvo naravnost odlično. Zbor razpolaga z razmeroma že dobrim glasovnim materialom, v dobri kondiciji sta zlasti prvi tenor in prvi bas. — Požrtvovalnemu pevovodji, učitelju g. Fišerju vse priznanje za trud in dosežene uspehe!
Enako posrečen je bil dramatični nastop društva. Nekatere kreacije v enodejankah •>Ne kliči vraga«, »Vaški vedež« in »čarodej -na brivnica« so bile presenetljive. V »čarodej ni brivnici« je zlasti ugajal kmetič, govoreč v svojem domačem narečju; vsled na-
ravne, neprisiljene poze hkrati je bil učinek še večji ter je izzvala ta vloga salve smeha.
Prireditev je v celoti zadovoljila tudi razvajene gledalce. Obisk je bil nenavadno dober — okoli 250 ljudi —, častno je bila zastopana slatinska inteligenca, prevladoval pa je, seve, kmečki in delavski živelj. Na moralnem uspehu je treba društvu, predvsem pa njegovemu neumornemu predsedniku, g. Otorepcu, samo čestitati in bilo bi le prav, če je tudi gmotna stran prireditve vsaj približno tako dobra!
Kmetsko mladinskemu pokretu s svojim pozitivnim nacionalnim in kulturnim programom nevzdržnega pohoda in razmaha širom našega podeželja in povsod čimboljših, trajnih uspehov njegovemu prosvetnokulturnemu delovanju!
Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru priredi v nedeljo, 11, t. m., v Štrigovd pri g. Kodbi po rani maši (ob 8. uri) praktični sadjarski tečaj o pravilnem sajenju, negovanju sadnih dreves ter o zatiranju sadnih Škodljivcev. Pridite, prijatelji umnega sadjarstva v obilnem številu!
Karteljevo pri Mirni peči. Dramska družina sokolske čete, ki ne šteje nič manj kot 16 navdušenih igralcev, je odigrala na pustno nedeljo v režiji prosvetarja br. Erkerja dve veseloigri: »Čarodejna brivnica« in »Slamnati snubačc. Igri sta zelo ugajali občinstvu, saj so se pa tudi igralci potrudili. Naše ljudstvo rado prihaja k tem zabavam, ki ljudem bistrijo duha in razveseljujejo srce, dasiravno do par let sem mnogi niso niti vedeli, kaj je to. Lepo znamenje je zanje tudi to, da tako radi poslušajo poučna predavanja, ki so ob sredah za člane sok. čete. S pomočjo našega agilnega poslanca Klinca smo dobili podporo za cesto na Novo mesto. Če jo le enkrat uredimo in popravimo, potem smo na konju!
Vinska razstava in sejem v Ljutomeru. Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi dne
20. marca 1934 vinski sejem in razstavo vina v kavarni g. Resnika v Ljutomeru. Otvoritev ob 9. uri. Na poskušnjo bodo prvovrstna vina iz ljutomersko - ormožkega, gornjeradgonskega in štrigovskega vinarskega okoliša. Ljutomer je že iz davnih dni zsnan po svoji daborui vinski kapljici, saj je Ljutomer središče vinorodnih goric med Dravo in Muro in je tudi kot križišče železnic za tako prireditev zelo pripraven. 2e zaradi tega so bile dosedanje razstave dobro obiskane iin tudi letos je veliko zanimanje med vinogradniki in med kupci ter drugimi interesenti. Vabijo se vsi vinogradniki iz ljutomersko-ormožkega, gornjeradgonskega in štrigovskega vinarskega okoliša, da razstavijo svoja vina, ker na ta uačin jih bodo mogli vinski kupci poskusiti ter se prepričati o izvrstni kakovosti vseh razstavljenih letnikov ljutomerčana. Vsi vinogradniki v omenjenih okoliših, ki želijo svoja vina razstaviti, naj to prijavijo najpozneje do 11. marca t. 1. na posebni prijavi ali dopisnici ali ustmeno v pisarni mestne občine Ljutomer. Istotam se sprejema vino za razstavo, ki se mora poslati najpozneje do 16. marca t. 1. in sicer od vsake sorte 3 steklenice po 0'7 litra. Kdor nima primernih steklenic, jih dobi pri mestni občini Ljutomer, lahko pa pošlje tudi dva slatinščaka; prazne steklenice se dajo v tem slučaju nazaj. Kdor pa pošlje vino že v buteljkah, se buteljke izmenjajo z" drugimi praznimi ali se vrnejo po razstavi lastniku. Na lanski razstavi je bilo mnogo vinogradnikov odlikovanih z diplomami od ministrstva za kmetijstvo, a še več jih je dobilo nagrade v orodju. Upamo, da bo tudi letos vinska razstava vsestransko ugodno izpadla.
Opozarjamo vse interesente, vinske trgovce in gostilničarje, da si ogledajo vinsko razstavo ter se sami prepričajo o izvrstni kakovosti tukajšnjega pridelka in zelo ugodnih cenah. Polovična vožnja po železnici je dovoljena samo za povratek nazaj. Legitimacije se dobijo pri Vinarski podružnici v Ljutomeru.
Ž^C^OI3 J
Tudi tisti, kateri še niste pri meni kupovali, se prepričajte, da je najboljši nakup dobrega blaga za ženske In moške obleke, kakor vseh drugih potrebščin pri
Časniku
Ljubljana Lingarjeva ulita Stritarjeva ulita Največja izbira svilnatih rut in ierp
Novo mesto. Krajevna organizacija JNS za naše mesto je povedala v soboto, 3. t. m. bilanco svojega enoletnega dela, hkrati pa določila nekaj smernic za utrditev organizacije ter poglobitev idejnega in stvarnega udejstvovanja med ljudstvom. Po poročilu predsednika gosp. Matka o lokalnem stanju stranke je delegat sre-ske organizacije in njen predsednik g. dr. Rezek v enourneim temperamentnem govoru slikal obseg izvršenega posla v letu 1933 s posebnim oziram na izid občinskih volitev teir splošne državne politike, ki jo vodi vsedržavna stranka. Dotaknil se je sikoro vseh problemov, ki nas tarejo, zlasti pa gospodarskega in finančnega ter izrazil upanje na skorajšnje izboljšanje. Poudaril je zlasti, da stranka ni za propast nas Slovencev kakor nekateri trdijo, temveč nasprotno stoji vedno in dosledno na načelu, da ostanemo Slovenci enakovredni državljani s Hrvati in Srbi kot Slovenci v državi. Dalje da ima stranka v svojem programu namen iztrebiti iz državne uprave vsako korupcijo, kar je dovolj pokazal v zadnjem času slučaj poslanca Kadiča. Izvajanja dr. Režka so navzočni poslušali z zanimanjem, kar je pokazala debata, ki so jo vodili gg. dr. Vagaja, predsednik Matko, upokojeni davčni uradnik Jurak in N. Pavlin, ki je za odpravo finančne stiske predlagal, naj se ves naš denar žigosa ter s tem omogoči kontrola nad njim, zlasti pa, da pride s tem naš denar iz inozemstva zopet domov. V sresko organizacijo stranke so bili izvoljeni gg.: predsednik M. Matko, direktor gimnazije dr. Vagaja, nadpaznik Pavlin, mehanik Lampe, trgovec Pav-čič, Š. M i kol i« in od vetnik dr. Trošt. Odbor krajevne ali občinske organizacije pa tvori stari odbor z g. Matkom na čelu, novi član kot podpredsednik pa je g. dr. Jože Trošt.
2V©vfce
*
Vihar v Logarski dolini. V Logarski dolini je močan vihar znatno poškodoval več planinskih poslopij.
Oropana grobnica. V Bukovcu pri Sremski Mitrovici so neznani zlikovci oropali na pokopališču grobnico neke premožne rodbine. Mrličem so iz ust pobrali zlate zobe, jim sneli vse prstane in odšli.
Za izgraditev električne centrale v Velenju. Poseben odbor finančnega ministrstva je odobril gradnjo novih del.
Poskusen vlom v župnišče v Mengšu. V žup-nišče so poskušali neznani vlomilci vlomiti pretekli petek, pa so bili prepodeni.
Okrog 5 milijonov dinarjev so izdali preteklo leto ljudje v Kranju in okolici za alkoholne pijače, tobaka so pa pokadili za 6 milijonov dinarjev.
Nad 100.000 dinarjev je ostala delavcem dolžna na mezdah tovarna »Pitagora« v Kar-lovcu. Pritožbe delavcev so imele ta uspeh, da bo oblast tovarno prodala na dražbi, če ne bodo računi v določenem roku poravnani.
Udružcnje borcev Jugoslavije priredi v Mariboru dne 11. t. m. veliko javno zborovanje v veliki dvorani pivovarne Union, na katerem bodo govorili poleg drugih: Kuster Avgust, predsednik Udruženja borcev Jugoslavije, Lor-ger Alfonz, predsednik vojnih dobrovoljcev, Matičič Ivan in Vidmar Stane iz Ljubljane.
Prijet tat. Zagrebška policija je prijela 29 letnega krojaškega pomočnika Josipa Bečana iz Preske pni Medvodah. Fant je prestal zaradi tatvine že 13 kazni.
Oderuhi. Kakor je znano, je sedaj dovoljeuo sekati orehe samo z dovoljenjem oblasti. V Bosni pa so znali prebrisani oderuhi pregovoriti kmete, da so sekali orehe tudi brez dovoljenja, za les pa so plačevali kmetom kar sramotne cene. Sedaj je pa oblast temu odiranju prišla na sled in upanje je upravičeno, da bodo oderuhi dobili zasluženo kazen.
Za zemljo v južnih krajih naše države se je doslej priglasilo nad 15.000 prosilcev. Zato opozarja ministrstvo za kmetijstvo interesente, naj novih prošenj za zemljo ne vlagajo več; tisti pa, ki so prošnje že vložili, naj počakajo, da bodo prošnje rešene.
Sin z brco ubil očeta. 79 letni Luka Marko-vic iz Prinojca pri Sarajevu se je spri s svojim sinom. V prepiru pa je stin očeta s tako silo brcnil v trebuh, da je oče čez nekaj ur umrl.
STARE NAROČNIKE, ki kljub opominom še vedno dolgujejo naročnino za leto 1933, tem potem ponovno pozivamo in prosimo, da to z naročnino za tekoče leto zanesljivo tekom meseca marca plačajo. Vsakomur, ki se opominu pravočasno ne bo odzval, bomo neljubo primorani nadaljnjo pošiljatev Kmetskega lista ustaviti, kar naj vzame vsak prizadet na znanje, da ne bo pozneje kake zamere in nepotrebnih stroškov za reklamacije. Prosimo vas, imejte pred očmi in upoštevajte to, da ima uprava napram svojim upnikom ravno tako ali pa še večje obveznosti, kakor jih imate vi napram upravi lista.
Zagonetni samomori. V okolici Slatine-Ra-dencev je obupalo v najnovejšem času že več deklet nad svojim življenjem, čeprav so bile na glasu kot zelo pobožne. Tako se je pretekli teden obesila v nekem gozdu Micika Šilčeva, mlado dekle, ki je šla v prostovoljno smrt z rožnim vencem v rokah, dva rožna venca pa si je ovila okoli vratu. Zaradi teh dogodkov so ljudje po pravici razburjeni.
Zagoneten umor v Tuhinjski dolini. Preteklo soboto dopoldne so našli otroci v nekem gozdu pri vasi Buč v Tuhinjski dolini neznanega moža ubitega. Nesrečnež je neki fant, ki ni bil baje posebno miroljubeu.
Bafino trgovino v Školji Loki so neznani zlikovci pretekli teden izropali in odnesli precej blaga. Škoda znaša skoro 3000 dinarjev.
Na jakosti in aromi dobiva, ako primešate Kathreiner Kneippovi sladni kavi Pravi »Fran-ckov« dodatek!
Umrl je v Zagrebu pomožni škof dr. Dominik Premuš.
KLOBUKE v najnovejših pomladanskih barvah in oblikah ter razne športne čepice nudi po nizkih cenah
mmo BOGATAJ
trgovina klobukov in čepic LJUBLJANA, Stari trg 14
Sprejemajo se popravila	Solidna postrežba
V Ljubljanico je skočila v soboto ponoči neznana mlada ženska. Baje gre za 221etno služkinjo Marijo Sintlerjevo iz Boštanja pri Krškem.
Velik« vlomilsko tolpo so izsledili in prijeli v Rožni dolini pri Ljubljani. Člani tolpe so večinoma domači rokodelci...
Samotarjeva smrt. V javorniških Rovtih pri Jesenicah na Gorenjskem je umri te dni samotarski čudak Jane® Kapuš. Hranil se je večinoma s pasjim mesom. Dosegel je starost 78 let.
Podsut rudar. V Zagorju je v rovu plast premoga podsnla 29 letnega rudarja Ivana Sušnika.
Rudarji brei mezd. Poročali smo že o nekaterih slučajih, da rudniški gospodarji delavcem neupravičeno zadržujejo mezd©. Tako dela tudi uprava rudnika Jelašnica, ki dolguje rudarjem že nad 100.000 dinarjev. Rudarji so se obrnili na bansko upravo v Nišu za pomoč.
Nova uprava Narodne banke. 4. t m so v Beogradu izvolili nov upravni odbor Narodne banke. Za člana uprave sta bila med drugim izvoljena tudi ljubljanski trgovec g. Kavčič in mariborski odvetnik dir. Igor Rozina.
Drevo je ubilo posestnika Matijo Turka iz Hriba pri Hinjah. S svojo hčerko se je odpravil v gozd drvarit, ko pa je posekal hrast, na katerega je bila naslonjena trhla bukev, je s hrastom vred padla tudi bukev, ki je nesrečneža smrtno zadela.
Težka posledica vasovanja. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je hotelo te dni m;lado dekle odgnati nadležnega v asova J ea z vrčem vode. Dekle je svoj namen res izvršilo, toda nasilni vasovalec je dekleta s tako silo pahnil nazaj v vežo, da sj je dekle pri padou razbilo lobanjo in umrlo.
Vesti iz sveta
Zaprti avstrijski socialisti. Dunajska vlada je doslej izročila sodišču 14 bivših voditeljev socialno demokratične stranke, ki so jih že prepeljali v sodne zapore. V sodnijskem preiskovalnem zaporu sedi na Dunaju okoli 1400 oseb.
Angleži grade nova vojna letala. Angleški državni proračun določa za bodoče leto 17 in pol milijona funtov za gradnjo novih vojnih letal. Ko bodo ta letala dograjena, bo imela Anglija 81 eskadril vojnih in 13 eskadril rezervnih vojnih letal.
»Poletni čas« v Franciji. Francoski »Uradni list« javlja, da bo v Franciji letos zopet vpeljan »poletni čas«, kakor smo ga imeli tudi mi med vojno. »Poletni čas« se bo začeJ v noči od 7. na S. aprila t. 1. in bo trajal do prve nedelje v oktobru.
Pobarvano prekajeno meso. V velemestih imajo prekajevaloi navado, da barvajo svoje izdelke z barvami iz tera, ki so strupene. Na Češkem so sedaj takšno barvanje prepovedali.
Največje vojaško pokopališče na svetu bo dobil Trsit. V okolici Trsta prirejajo na mre? pokopališče, kjer bo pokopanih okoli 120.000 vojakov, ki so padli v svetovni vojni.
Poseben zakon proti čenčam je izdala latiška vlada. Po tem zakonu je časopisom strogo prepovedano vlačiti v javnost privatne zadeve raznih oseb, ker zasebno življenje, zlasti rodbinske zadeve, nikogar nič ne brigajo.
Eno samo enotno organizacijo za delavce in nameščence bodo vpeljali v Avstriji.
Poseben »red« (odlikovanje) za iznajditelje je ustanovila sovjetska vlada.
Za brezposelne šolance so ustanovili na Dunaju »Elizabetni dom«, kjer bo dobivalo 5000 ljudi hrano za 4 Din na dan, ali pa popolnoma zastonj, če niti tega zneska ne bodo mogli plačevati.
Bolgarski komunisti Dimitrov, Popov in Ta-nev, ki so bili od sodišča oproščeni suma požiga poslopja nemškega parlamenta, 90 bili te dni izpuščeni na svobodo in so z letalom odleteli v Moskvo.
Nov balon za polet v vsemirje so izdelali v Rusiji. Računajo, da se bo dvignil novi balon 40 kilometrov visoko.
Do hudih izgredov in spopadov med delavci in policijo je prišlo te dni v Parizu. Na obeh straneh so streljali in je bilo več oseb mrtvih.
Nove vrste motorni vlak, ki ga imenujejo »višnjevo puščico«, je začel voziti v češkoslovaški republiki. Cel vlak tehta okoli 100 ton, prostora pa ima za 226 potnikov. Vlak vozi povprečno 145 kilometrov na uro.
Največ zločinov se je dogodilo preteklo leto v južnoameriški republiki Chile. Tam je prišlo na vsakih 10.000 prebivalcev 62 umorov. Na drugem mestu stoje Zedinjene države, na tretjem pa Belgija.
Budimpešta — mesto zdravnikov. Neki angleški statističar je izračunal, da ne živi v nobenem mestu v Evropi toliko zdravnikov kakor v Budimpešti.
Zapuščina zadnjega turškega cesarja. Zadnji turški cesar (sultan) Abdul Hamid je zapustil ogromno premoženje, ki ga cenijo na 20 milijard našega denarja. Premoženje tvorijo predvsem obsežna posestva, ki so bila raztreseua po oseh krajih nekdanje Turčije. Ker pa je stara Turčija razpadla, leže sedaj ta posestva v različnih državah, s katerimi se bodo morali dediči, ki jih ni ravno malo, dolga leta pravdati. Ker pa pravde stanejo mnogo denarja, se je ustanovila v Angliji družba kapitalistov, ki je zbrala že okoli 8 milijonov dolarjev za kritje prvih stroškov. Družba je najela tudi že več odličnih odvetnikov. Ce bodo odvetniki pravde dobili, bodo dediči morali izplačati družbi vis-iko nagrado.
Banditi odpeljali sina najboljšemu prijatelju Roosevelta. V ameriškem mestu St. Pavel Minnesota so odpeljali banditi najboljšemu prijatelju Roosevelta Bremerju 37 let starega sina, ki je predsedin/ik tamošnje dobrouspevajoče State banke. Zločinci, ki imajo bogve kje skritega mladega Bremerja, zahtevajo odškodnino v znesku 200.000 dolarjev, katere mora oče plačati v samih rabljenih 5, 10, in 20 dolarskih novčami-cah, katere ne smejo biti po zaporednih številkah sortirane. Očetu so banditi javili tudi to, ako ne položi na določeno mesto zahtevanega zneska, da mu sina ubijejo^
Visolcodebelna žlahtna sadna
drevesa
jako lepa in močna, sort. sadnega izbora, po
ceni I. vrstna Din 6"— za komad, II. vrstna Din 3'— za komad nudi
Janko Hafner Spodnje Bitnje postaja Stražišče pri Kranju
400 ribičev plava na ledenem otoku v
Kaspiškem morju. Od obale se je odtrgala velika ledena plošča in je odnesla s seboj 400 ribičev in 190 konj.
Italijanski prestolonaslednik je te dni baje obiskal bivšo cesarico Žito na njenem gradu v Belgiji.
"Radio
važnejša, poročila od 11.—18. marca 1934.
Nedelja, dne 11. marca. 7*45: Komasacija ali ziložibe (Ing. Pire Alfonz). — 8"15: Poročila — 9 00: Versiko predavanje (dr. Mihael Opeka). — 10-00: 0 bolezni šolskih otrok (ga. dr. Kristan-Lunaoek). — 1600: O perutnini in perutninar-stvu (Ing. Wenko Ceno).
Ponedeljek, dne 12. marca. 12-45: Poročila. — 18-00: Gospodinjska ura: Vrednost gospodinjskega dela (ga. Kraigher). — 18-30: Nemčija v dobi konjunkture (Ivan Kreft). — 19 30: Zdravniška posvetovalnica (dr. Bogomir Magajna).
Torek, dne 13. marca. 12-45: Poročila. — 18-00: Otroški kotiček: Otroci se vesele (F. De-lak). — 19-30: O državljanski vzgoji (prol. Marinko). — 21-30: Humanistično posnemanje instrumentov (g. Zor).
Sreda, dne 14. marca. 12-45: Poročila. — 1900: Vzgoja v družini (dr. Stanko Gogala).
Četrtek, dne 15. marca. 12-45: Poročila. — 1800: Za srečo doraščajočega pokoljenja (ga Petelinova). — 19-30: Pogovor s poslušalci (prof. Prežel j).
Petek, dne 16. marca. 11-00: Šolska ura: Ziv-lenje otrok pri raznih narodih (Miroslav Zor). — 12-45: Poročila. — 18-30: Predavanje o gluhonemi deci (Vilko Mazn). — 22 00: Cas, poročila, za smeh in dobro voljo (plošče).
Sobota, dne 17. marca. 12-45: Poročila. — 18-30: Zabavno predavanje (g. Daneš). — 1900: Ljudski nauk o dobrem in zlu (dr. Veber).
Sejmi
11.	marca: Gradec, Račna, Slov. Bistrica.
12.	marca: Turjak, Drnovo, Vesela gora, Kotre-
dež, Dol. Logatec, Radovljica, Sv. Jurij ob juž. žel., Sv. Lovrenc na Drav. polju.
13.	marca: Kamnik, Loka, Maribor.
14.	marca: Dobernič, Crenšovci, Mula, Grobelno.
15.	marca: Semič, Lož, Zdole-Pleterje, Prosenja-
kovci.
17. marca: škofja Loka, Žužemberk, Frankolovo, Rečica ob Savinji, Trbovlje, Podčetrtek.
Valute
1 ameriški dolar 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira
Din	34-20
Din	13-60
Din	1110
Din	175—
Din	2-25
Din	1-43
Din	2-94
Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1933, se mora do nadaljne odredbe dodati le 28 %% na ime >prima<.
Avstrijski šiling se je dvignil na 8-95.
Kredifni ^nvod fpgoviEie m induslvijc*
£>j ubij awM ol
2*rešernc>vct ulica sfev. 5€ (v lastnem p>cslc&ju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana - Telefon štev.: 37-83,37-84,37-85; interurban: 37-81,37-82 PETERSON INTERNATIONAL BANKING CODE Chresicvanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila,
preduimi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedenosif L t. d.
Kmetje I Kupujte same domače izdelke 1
Za spomladansko zdravljenje
CiSCenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PLANINKA-ČAJ-BAHOVEC. Pristen ie le, če nosi:
1.	zaščitni žig,
2.	ime proizvajalca: APOTEKA MR, BA-HOVEC, LJUBLJANA.
3.	paket inora biti vezan in plombiran.
Dobiva se v lekarnah in drogerijah, zavojček za Din 20'—. TOREJ ZA SPOMLADANSKO ZDRAVLJENJE samo pravi:
„PlANIiKA - CAJ - BAHOVEC" iz
tteg. pod Sp. br. 76 od 5. II. 1932
MEDNARODNI VELESEIEN V PRAGI
I1	t. z. z o. z.
v Ljubljani
Kolodvorska ulica T
(v listni hiii)
'lifMffi"
Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevskc izdelke: pšenični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, v.elje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superfosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitro-toskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno -zastopstvo za Slovenijo opekarne „llovac", Kari ovac, za vse vrste zidne in strešne opeke.
-18. marca 1934.
__ SVETOVNI V11ESE1EH
na katerem so zastopani narodi I« drŽave
Znižana vožnja za brzovlake in navadne vlake
Jugoslavija 25%. CetioslovaSka 50%. Avstrija 257«. Madjarska 25%
Opozarjamo posebno na ugodnost znižane vožnje v Čehosiovaškt: prej 33u/0, sedaj 50»/, popusta
Pojasnila In legitimacije daje:
ALOMA CONPANV. Ljubljana. Aleksandrova c. 2
(EHOSLOVAŠKl KONZULAT
PUTNIK, Gajeva ulita za nebotičnikom.
ZA POMLAD IN VELIKO NOČ
Vam nudim v veliki izbiri Izgotovliene moške ln deške obleke in perilo lastnega izdelka tovarne TRIGLAV. Velika izbira kamgarna, sukna in hlačevine Iz angleških, čeških In domačih tovarn. Kravate, klobuki In čepice vedno v zalogi. Obleke In perilo se izdelujejo po meri, nainovelšem kroju In najnižjih konkurenčnih cenah. — Za obilen obisk se priporoča
JOSIP OLUP, Ljubljana
Start trg 2, Pod Trančo 1 in Kolodvorska ulica štev. 8
PITtm« i" ■■'■•—-~—-
drevesca
I™*: i r 1.2
rasti; jablane, hruške in češnje, izbora, nudi po najugodnejših
illpHl^ Koejan Hafner if	llmrlarji Štev. 8, p. Škofja Loka
i,;- ■ ••. i, 'i I
1000 kg pšenične
slame
zamenjam za sen O	v
Jenko Andrej, Zapoge 23, p. Smlednik
Sadjarji ?
Nudim vam lepo zdravo sadno drevje našega sadnega izbora, pa tudi razne druge stranske vrste, ter cepljene breskve raznih sort po zelo zmernih cenah. Drevesca zamenjam tudi za žganje ali vino. Orevesnica Grad --- Oragotneij, poŠta Domžale
m
vseh vrst, it zidavo hii, iz znanih kar-lovsklli opekarn
ILOVAC
dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo
Generalno zastopstvo za Dravsko banovino
j(V „EKONOMM LJUBLJANI A, KOLODVORSKA 7
za živ plot (mejo), več tisoč komadov, ima na prodaj Janez Oovc, Zasip 44, pošta Bled
krompir
najboljše vrste v vsaki množini dobavlja
„Ekoncm"
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 7
DENAR naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DON
reg. zadr. z neomejeno zavezo
v LJUBLJANI, Tavčarjeva (Sodna) ulica št t
Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzojavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka
VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po 4% brez odpovedi, po 5% pri tromesečni odpovedi. — JAMSTVO ZA VLOGE presega večkratno vrednost vlog. Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. Vložne knjižice drugih zavodov sprejema brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje na poroštvo, na vknjižbo in na zastavo premičnin in vrednostnih papirjev in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12% in od 3--4%, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12% ure.	Podružnici: KAMNIK — MARIBOR
Stanje VI09: Din 35,000.000—. Rezerve Din 1,200.000'—.
Urednik; Jauko Vičič.
i* •.' "i

4800020101000201000002015300020102000100000202020002530001010002000100010002000709110002323202