,,Narodno delo". Iz govora predsednika pokrajinske skupščine. Čast mi je predstavliti g. pre.dstavnika »Narodnega Dela«, društva za dviganje na» oionalne kultur.ti iz Beograda. Prijeitno imi je, da ga laHko pozdravdm ,na naši skupščini in da obenem z njim pozdraVim lahko tudi za prosveto tako 'kor^stno deloivanje »Narodne> ga Dela«. Poleg uradnih priporcičil, ki smo jihdobrli za to društvo, je to delovanje uči« teljstvu dovolj poznano po uspešnih iz« da/jah kulturno szgodovinskiih imonoigrafij (»Kralj Petar«, »Karadjordje«, »UjedMnje* nje«, »Naši vladari«, »Naše |pobede«, »Našc moire«. »Naša kultiura«. »Naši pTOSvetitelji« i. dr.). JŠfa iglavrK1 učiteljskd skupščini 1. 1927. rv SkopViu je »Narodno Delo« požrtvovalno po= klcnilo vsakcmu skupsCinarju kpo sipome= ndco »USiteljnj« ter razstavilo poleg vcličast* nih originalnih zgodovinskih srednjeveških fresk tudi vse knjJge in slike svoje izdaje, kar je napravilo zclo povoljen vtfs na uSU teljstvo "".n na splošni prosvetoi in nacicnaliiT naš napredek. »Narodno Delo« se pripravlja, da se s tako razstavo udeleži tudi letošnje glavne skupščine v Zagrebu, tukaj pri- nas pa je raz* stavilo samo nekaj ¦svojih najlelpŠih in naj* pomemlbnejših reprodukcij, med katerimi v sredirri narcdnih prosvetiteljw nas najbolj razveseljuje mila podofoa našega ljubljenega prestolonasledniika Petra, Iki mu od srca zas kličemo »ŽHviio«. Dasi je »Narodno Delo« že turadno pri= poročeno, hočemo poslej tudi sami delati na to, da se njegova dragoocma izdanja uvedejo v vse naše šole, učilndce in pisarne, ker ve* mo, kako velika ikorist bo to iza državno in narcd*io vzgojo naše mladine, za državno reprezerttacijo, za ustvarjanje duhovnega edinstva in razvijanje ljubezmi do naše slav* re dinasbije. • Te dni izda »Naroidno Delo« svojo peto kulturnoizgodovimsiko monografiijo »Naše pcbede« (Naše zmage). za katero nam poš?« :ja naš slavni vojvcda Pet r Bojovdč skdečo svojo besedo: VOJVODOVA BESEDA. Novi naraščaji bodo uživali srečo široke svobode in zaslužene dedščine samo v truda, da kulturno podedovanje dvignejo na višino, ki so na njo kot na svoj kulturni ideal gks dale vse vrste borcev v osvobodilnih bojih. Z velikimi smotri, z najčistejšim idealiz=> mom ter z vso predanostjo in požrtvoval« nostjo so se vršile borbe, da sc izvojuje zimaga. Tudi Veliki Začetnik našega uspeha, vedno budni Gospodar i Vrhovni komandant naiših vojsk, kralj Peter Veliki Osvobodilec je s svojitn vzvišenim Sinam, Njegovim Ve» ličanstvom kraljcm Aleksandrom dvignil duh našega narodncga genija, a naš vladajo^I kralj Aleksandcr I. je kot mlad prestolona» slednik na Kumanovem in na Bregalnici po=tegnil iz nožnice »voj zmagoviti meč ter Vse živo zdramil, da' nastopi dejanje resnice m pravice za srečno usodo našega naroda, vdah* nivši dne 7. aprila 1916. prcd krono naših zmag najsvetejiši plamen« »Naši močni zavczniki in prijatclji se d'ivijo n&uistraišnemu 'i.n viteškemu držanju Srbije; ceneč nebrojne žrtve (srtiskega na> roda in priznavajoč mu vrednost in spo» sobnost za državni in kulturni razvoj, so zato pripravljeni, da nam krepko pomagajo v tej 'veliki 'borbi, da ustvardmo Srbijo vc» liko. da obsega vse Jugoslovane, da napra^ vimo iz nje silno in močno Jugoslavijo ki cpraviči doskj doprinešcne žrtve in bo odgovarjala zahtevam nove dobe, kakršna nastane po zaključenju te velike in krvavc evropske vojne. S temi našimi junaškimi podjetji se je dvignil ugkd Srbije do višine, zavidne celo za mnogo večje, močnejše In starejše države; moje zaupanje ni izpolnilo le pričakovanj naših silnih in močnih za* veznikov in prijatdjev, niego jih je celo da* leč nadkrililo, in poleg njihove zahvale in priznanja je spuščen na krvavo čelo srb» skega vojevalca venec najlepših pohval celo od naših. nasprotnikov.« Tudl te besede so ustvarile pokret, ki je prinesel zoro našemu narodu. A po tolikih naporih in žrtvah danes niti bb koncu prvega desetktja niso popolnjene vse izgube in naš narod preživlja jubilejno desetletnico svoje osvoboditve in svojega zedinjenja brez velikega pompa in brez vidne svečanosti, ker je predan obdelovanju osvo» bojene grude, da razorje in poseje tako zelo opustošeno njivo. Potomci bodo h. takrat dostojni dedičt, aiko sc s svojimi deli povzpno do svojih precJ« nikov, to pa zmoreja, ako se priuče veliki dlolžniotsti iz te povestnice — ako obdiclajo in obcgate veliko domovino z najboljšo kulturo, kajti nacjon&lna kultura je toliko vi<cidna, ko= liklor |e vreden njen nacionalLzem. Mi stari vemo, koliko dragocenega ima v sebi naše pleme. kako je in v našem na« rodu dosežena višina tudi v prosvitljenostl, kar ncm dokazujejo naši slavni ¦spomeniki od prsd tisoč let in osvobodilni smoter naših bo= jev, ki smo jih vodili za dobrobit vseh našift bratov. In zdaj, v svojem mirnfcm delovanju dosežemo zaželjene smotre, da se nam zadivi vse kulturno človeštvo in da lahko mirno po« čivajo vsi junaki, ki so izvojevali naše zmage in postavili temelj naši veliki domovini- »Narodno delo«, društvo za nacionalno kulturo* v Beogradu, je v svoji akciji za po» veličanje zgodovinskih zgledov v svrho kulta med sodobniki, pripravilo najpormembnejSo knjigo od zedinjerija do danes: jubilejno delo »Naš>:i pobede« (»Naše zmage«) bogato rlu> strovano z vsemi najpomembnejšimi dogodki iz velike epohe in s slikami onih velikih mož, katerih ime je vtkano v povestnici naše ,z<ems Ijie1, delo, kd ga je napisal član Kralj. srbske ;:kademije znanosti dr. Vladimir Carovič, profesor nacionalne zgodovine na beograj* skem vseučilišču. To delo se tiska kot pečat vseh stališč, kot konec vseh razprtij, da posihmal nc bo prepirov, da bo jasno in da visoko sveti, ka» ko je ustvarjena ta država, in da nihče ne scga po tem, za kar ne morc imeti pravice, ako mu je ne daje zgodovina, ter da nastopi mcd nami dolžna ljubezen tudi radi občega miru med narodi spričo slavnih grobov na' rodnih taiučenikcv", k» njihov duh iluminirajo, »Naše pobede«. Trpljenju in zmagi sezidajmo hram y svoji duši, in hvaleč pravičnega Boga pro» slavljajmo jubilejno lcto zmerno s tem svo» iim evangelijem, ki prinaša resnico o veli* čini naše nacije, o legendarnih herojih, kl njih dela svetijo vsem pokolenjem, ker je njihova slava nesmrtna. Vsem gospodarjcm, vsem starešinam v zadrugi, občini, vojski in šoli je največja dolžnost, da dajejo nauk to zgodovine in da v srcih naraščaja ohranjajo sveti plamen za v.iikc bodočncst naše marljive nacije. Navdušcni z duhom tega evangelija, hrabro naprej v boljše dni! To je mpja beseda! ' w Na Vidovdan 1929. Peter Bojovic, vojvoda. i Mi Slovcnci smo vedno v prvi vrsti bor= cev za pirogres svoj in za napredovanje vsega našqga naroda v vsej diržavli; zato izzadovoljs stv.om pozdravljamc- ta pokret, -ki docek od» govarja našdm željain in iglobokemu našemu čuvstvovanjtu do domovline in kralja, pa fz« rekamo inia tem mestu svojo globoko' zahvalo slavneimu vojvodi za irxjegove bodrilne be= scdtl, da botno dostojni ljubezni, s katero cbsipa naš Tiarcd naš kralj, >n pazljivosti, kli ram jo posveča naša vlada. Zahvaljujem se g. predstavniku učitelj« stvu tako prijateljiskega in diragega »Narod« nega Dela«, ki; je tu maš milli gost, ter mu želim, da iz naše bratske zajednice odnese prepfličanjc o najiboljši enodluišnosti ter ohra* ni te dni našoga skupnega biva.nja v najbolj^ šem Epoimnu.