Osebne vesti Najstarejša slovenska duhovnika omrla. Zadnjo nedeljo, 16. januarja, je poklical Gospod k sebi najstarejša slovenska duhovnika. V St. Vidu pri Vipavi je umrl v starosti 98 let g. Matej Rebolj, upokojeni župnik in biseromašnik tržaške škofije. Rajni se je rodil v Kranju 1840 in je bil posvečen v mašnika leta 1869. Služboval je 53 let kot istrski dušni pastir. — V Prečni pri Novem mestu je umrl zadnjo nedeljo biseromašnik Anton Smidovnik, v 86. letu starosti in v 61. letu duhovni- štva. Rodil se je leta 1852 v Tunicah in je kot dušni pastir v ljubljanski škofiji 50 let vodil župnijo Prečna. Blagopokojnima najstarejšima slovenskima duhovnikoma bodi Vsemogočni obilen plačnik! Dnhovniške vesti. Za duhovnega svetovalca 8ta imenovana gg. Ivan Jerič, dekan ba župnik v Turnišču, in Jožef Krantz, de kan in župnik v Tišini. — Za dekane so imenovani gg.: Janez Hornbok, duh. svetovalec in župnik v Mežici, za dekanijo Mežiška dolina; Matija Munda, prošt, dek. upravitelj in žiipnik v Dravogradu, in Gregorij Potokar, duh. svetovalec, dek. upra- vitelj in župnik pri Sv. Martinu pri Saleku. G. Mateju Riepl, konz. svetovalcu, dekanu in župniku na Prevaljah, ee določi naslov: emeritirani dekan. — Nastavljen je bil za kaplana v Laporju p. Mansvet Koren, duhovnik kapucinskega reda v Studencih pri Mariboru. — Odpovedal se je župniji Dobrovnik v Prekmurju tamošnji g. župnik Štefan Lejko. Nesreče Prometna nesreča. Dne 13. januarja se je zvečer zgodila na državni cesti med Hočami pri Mariboru in Slivnico huda prometna nesreča. Štefan Sušec, 251etni posestnikov sin iz Orehove vasi, se je peljal na kolesu iz Maribora proti domu. Takoj za Hočami se mu je pripeljal nasproti voz. V tem trenutku se je pojavil na istem mestu avto tako, da si kolesar trenutno ni znal pomagati. Mesto da bi bil zapeljal v obcestni jarek, je zadel od strani z glavo ob šipo na vratih avtomobila in jo je razbil. Sušec se je obrezal po vsem obrazu in ima prebito lobanjo. Šofer ga je koj naložil in odpeljal v rnariborsko bolnišnico. Pri smučanju si zlomil nogo. Oton Friihauf, sin mesarja v Dravogradu, si je pri smučanju zlomil levo nogo. Otrok si zlomil tilnik pri padcu z ležišca, V Pangercah pri Cirkovcah na Dravskem polju prebiva posestnica-Marija Tekavčič z dvema otrokoma v hišici. Dveletni Tinček je bolehal na kostni bolezni in radi tega mu je pripravila mati ležišče ob peči, da bi bilo otroku dovolj toplo. Ko se je vrnila te dni mati, ki je bila z doma po opravkih, je našla otroka na tleh mrtvega. Fantek je padel z ležišča na tla tako nesrečno, da si je zlomil tilnik. Kadi božjastnega napada utonila. V potoku Ličnica so našli utopljeno 13 letno Ano Verle iz Leviča pri Poljčanah. Dekle je bilo božjastno. Smrtna nesreča na ledu. V Grlavi v Križevcih pri Ljutomeru je na posestvu Antona Makovec velika mlaka, ki je zamrz- nila. Vaški fantje, med katerimi je bil tadi 241etni posestnikov sin Alojz Marinič, so si napravili na sredini leda nekak vrtiljak ali »ringelšpil« na ta način, da so uporabili za sedeže sanke. Nekateri so sedeli na sankah, drugi so vrteli vrtiljak. Marinič je bil med poganjači. Skušal je zagrabiti sanke, ko je bila naprava v polnem pogonu. Pri tem poskusu ga je zagrabila vrv in ga je pognala s tako silo po ledu, da je obležal mrtev s prebito lobanjo. Slamoreznica mu je odrezala prste. Na Zgornji Ročici, Sv. Ana v Slov. goricah, se je hudo ponesrečil posestnik Lehner Franc. Omenjeni posestnik ima slamoreznico na pogon na gepel. Ko je bil omenjeni posestnik zaposlen pri slamoreznici pri rezanju krme, ga je ta po nesrečnem naključju zagrabila za levo roko in mu je pričelo kolesje vleči roko v rezilo, ki mu je odrezalo vse prste in roko močno zmečkalo. Močno poškodovanega kmeta so prepeljali v mariborsko bolnišnico. Lehnerjevo stanje je zelo nevarno. Požar. Iz Vitanja poročajo: V Sp. Doliču je izbruhnil ogenj na nepojasnjen način v hiši posestnice' Terezije Jeseničnik in se je razširil na žago, katero so r>a gasilci oteli. f Delavec se smrtnonevarno opekel. V javorniških obratih na Jesenicah se je pri delu pri peči, iz katere teže žlindra, smrtnonevarno opekel delavec, ki je Nemec. Ko je delavec hotel luknjo, iz katere je iztekla žlindra, zopet zamašiti, se je lopata samo malo dotaknila žlindre v ponvi in nastala je eksplozija, ki je vrgla ogenj v delavca da je pričel goretL Poškodbe so smrtnonevame. Radi poledioe trŁ3a avto in avtobm. Na velikem klancu pod Kranjem sta trčila radi poledice tovorrd avto g. Kovača ix Tržiča, ki je pripeljal po cesti iz Kranja, in Goričanov avtobus, ki vozl iz Ljubljaoe. Avtobus se je pri trčenju tako pokvarfl, da znaša škoda 12 jurjev. Delaveo padel _ električnim drogom ia se hudo poškodoval. V Sadinji vasi v občini Dobrunje pri Ljubljani so napeljevali električni vod. Jože Podržaj, 201etni delavec iz Ponove vasi pri Grosupljem, je splezal na električni drog, ki se je podrl z delavcem vred. Podržaj si je pri padcu zlomil nogo in dobil hude notranje poškodbe. Poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. 751etnega stareka našli mrtvega. Miha Košir, drvar iz Hrastniške grabe pri Škof ji Loki, je dosegel starost 75 let in je bil radi pomanjkanja in mraza precej oslabljen. Pred dnevi si je poiskal nočno ležišče v neki bajti v Hrasnici in zaspal. Zjutraj, ko so mu prinesli mleko, so ga našli rartvega. Ponoči je zdrknil s klopi na tla in v obči oslabelosti ter premraženju ga je rešila smrt trpljenja. Ameriško veliko letala ponesreeik). Veliko letalo »Samoa Clipper«, last vseameriške Airway Co., se je radi napake v motorju vnelo in padlo v morje pri Pago otoku 14. januarja. V letalu je bil kapitan in posadka. Smrtno ponesrečilo je vseh sedem ljudi. Brzi čoln ameriške vojne oblasti je našel na morju samo še zgorele preostanke zračnega velikana, ki je oskrboval osebni promet med zapadno obaljo Združenih ameriških držav in med Novo Zelandijo. JRazne novice Vzdrževanje cest v ptujskem okraju. — Cestni odbor za okraj Ptuj je imel zadnje dni pod predsedstvom ptujskega župana dr. A. Remca sejo, na kateri je bil spre- jet proračun za finančno leto 1938/39. Predvideni izdatki znašajo 2,823.450 din, dohdoki pa 1,960.755 din. Primanjkljaj obsega 862.695 din. K izdatkom bo prispevala banovina 1,607.783 din in železniška uprava 17.233 din. Iz cestnega fonda se bo uporabilo 137.739 din. Primanjkljaj se bo pokril z 22% doklado k direktnim davkom. Na zgoraj omenjeni seji je bilo sklenjeno, da bodo v bodočem letu sprejete v seznam subvencioniranih cest občinske cestne zveze Ilostje—Hlaponci in Sv. Bolfenk—Trnovska. Nekaterim občinam je bila nakazana podpora 10.957 din za vzdrževanje cest. Cestni odbor je oddal razna cestna dela v skupnem iznosu za 84.000 din. V bodočem letu je pričakovati znatno zboljšanje cest v ptujskem okraju. Ljutomerski cestni odbor. V torek, dne 11. januarja se je vršila v Ljutomeru seja okrajnega cestnega odbora. Sejo je vodil načelnik odbora banovinski svetnik Alojz Štuhec. V proračunu za leto 1938/39 znašajo izdatki 1,350.296 din, primanjkljaj se krije s 15% cestno doklado na neposredne davke. Dohodki znašajo s temi dokladami vred 1,350.296 din. Za prihodnje proračunsko leto so predvidena naslednja važna dela: poleg manjših preložitev raznih ovinkov se bo dokončala cesta Ljutomer— Štrigova. Ta cesta je zelo potrebna, ker veže veliko štrigovsko občino z ostalim okrajem. Nadalje so še v načrtu: preložitev Grabšinskega klanca, graditev banovinske ceste II. reda Sv. Jurij—Kraljevci, podvozna cesta Radenci in preložitev dovozne ceste k železniški postaji Gornja Radgona. Stroški za vsa ta važna dela v prihodnjem proračunskem letu so predvideni na 286.000 din. Proračunska debata je bila zelo živahna. Velik divji maček ustreljen. V lovišču v Majšpergu je bil šest in pol kile težki divji maček ustreljen. Ali ste si za dolge zimske večere že preskrbeli čtivo? Ce ne, pojdite v prodajalne Tiskarne sv. Cirila v Mariboru in Ptuju ter si kupite zelo lepe povesti: »A njega ni« (12 din), »Kraljica jEstera« (10 din), »Pravica in usmiljenje« ter »S strelo in plinom« po 7 din. Vse povesti so zelo zanimive. Koledar »Kmečke zveze« razprodan! Ker je koledar »Kmečke zveze« razprodan, prosimo, da nam ne pošiljate denarja naprej, ker imate stroške z nakazilom in vrnitvijo denarja. Tisti pa, ki koledarjev niste mogli prodati, nam jih vrnite še ta teden, na vsak način pa pred 25. januarjem 1938! — Tiskarna sv. Cirila. Sanatorij v JMariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacije. Dnevna oskrba I. razreda Din 120, II. razreda Din 80. Hranilne knjižice se vzamejo v račun. Vodja sanatorija specialist za kirurgijo Dr. černič. 964 Obžaloranja vvedni slucail Izsledeni in prijeti tatovi. Mariborskemu avtopre.vozniku Jerebu je bilo v presledkih pokradenega blaga za 20.000 din. Blago je bilo namenjeno za zagrebške trgovce. Policija je sedaj izsledila tatove. Prijeti konjski tatovi. Orožniki v Studencih pri Mariboru so zaprli štiri tate iz Zg. Radvanja, ki so ukradli štiri konje in štiri voze v skupni vrednosti več tisoč dinarjev. Ukradeno je bilo prodano v Zagreb. Vlomilec in tat na smučeh. V Vratah pri Muti se je ne^do splazil v stanovanjsko sobo posestnika Ivana Okrogelnik. Prvič je sunil 880 din. Drugi dan 320 din. Ko je stopila tretji večer v sobo domača hčerka, je opazila neznanega moškega, ki je stikal po omari. Skušala je obdržati lopova, pa se je iztrgal, skočil skozi okno, si pritrdil smuči in se odreljal v noč. V tretje je bil Okrogelnik okraden za 600 din. Napad. V Sp. Volovleku pri Ptuju je postal žrtev divjaškega napada Ignac Repič, 25 letni delavec. S hudimi zabodljaji v hrbet in po obrazu se je zatekel po zdravniško pomoč v ptujsko bolnišnico. Po več mesecih pojasnjena tatvina. Lani 11. maja popoldne se je nekdo potegnil v stanovanje blagajničarke Marije Kostl na trgu kralja Aleksandra v Celju. Iz zaklenjene omare in miznega predala je ukra-' del 2500 din gotovine, zlato žensko uro, zlato zapestnico, pet prstanov, nekaj avstrijskih zlatnikov in več srebrnine v skupni vrednosti 6000 din. Po dolgem poizvedovanju je dognala celjska policija, da je v zagrebški zastavljalnici založen del Kostlovi pokradene zlatnine. Na podlagi te ugotovitve je bila te dni aretirana v Gaberju pri Celju postrežnica Marija K.,: ki je priznala tatvino ia vrnila nekaj izmaknjens zlatnine. Aretirana in sodišču predana je imela najbrž pomočnika, ka-. terega dpslej še ni izdala. Slovenski inženjer podlegcl poškodbam napadalcev. Adolf Peklar, S0 letni rudniški inžener in doma z Jesenic, ie bil že dve leti uslužben pri angleški družbi, ki izkorišča naše rudnike na Kosovem in na Kopaoniku. V Belem brdu sta napadla dne 7. januarja Peklarja rudarja Ivan NovaLjvič, doma iz Črne gore, in Jovan Majkovič iz Bosne, ko je šel i; svojega stanovanja proti rudniku. Zadala sta mu z noži več zabodljajev v trebul-, prsa in glavo. V nezavesti in v krvi sta ga pustila na tleh in sta zbežala v pV.nine. Hudo ranjenega inženerja so našli di _gi rudarji. Ranjeni je bil z žično železnieo odpreinljen v Kosovsko Mitrovico in od tam v bolnišnico v Beograd, kjer je 12. januarja podlegel pre- hudim poškodbara. Prvo Peklarjevo siužbeno mesto je bilo v državnem rudniku v Zabukovci pri Celju, kjer se ga tamošnji rudarji sigurno spominjajo.