PRIMORSKI DNEVNIK ______________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI . Štev 94^ /IZbT'; Poštnina plačana ttgv. kčtO ^lOo/) Spedizlone Iri abboi v gotovini abbon. post. I. gr. TRST, sreda 1. novembra 1950 Cena 15 lir KARDELJ o DOSLEDNO SOVRAŽNI SOVJETSKI POLITIKI DO FLRJ POLIH KUNCI SrORAZUm m mu m im sadi) trzasneoa iprasanla ^edtem ko vlada SZ zahteva izvajanje določb mirovne pogodbe gie-Irsta, podpira istočasno kršenje mirovne pogodbe z Madžarsko SRAD’31- ~ K«‘ ae^ia ATI, je ki ^“fotoo besedilo govora, *Serle»?E? Jrraj zunainji (tm Edvard Kardelj generabio skupščino OZN, Opisih0 daneS Y be°gra3Bkih govoril med dru-«ao»»T,-0 vPrašanju Tržaške-•NaSi -a in de3al: h k sovjetske delegacijo ffPod Višinski je podal — šjiijn ^V.0ril 0 tržaškem vpra-is m.7 8e en Primer nasprot-NfcZ", besedami in dejanji. fchSS, 80vjetske delegacije ttanika„• 0 je kritiziral po- oeftnr, iv “resnicenja mirov-kavliei z. Italijo, da je pri-(oitj, v oilju doprinašanja Ht(w za svoje dobre namene, j turi! za tržaškega guverner-tile D-Jifk osebe- ki so jih C Predložil zapadne sile. dvom 6 mi’ da 'zraz>ni svoj ^enov-' iskrenosti dobrih V, žefa sovjetske delega- Tibet tft gf,1 ,^ELHI, 31. — Vlada, tilj aIske jg danes odgovo-Pft)t a indijsko protestno noto bot y*t°ru kitajsk;h čet v Ti-70l;1 ie kitajska vlada, tajsir ri. ’ da je ta korak ki-4* ?aj e le notranja kitaj-iffiatj. V;1, ker kitajska vlada Kita;, aibet za sestavni del tapax^e in da je zaradi tega V » ,° govoriti o invaziji S Po,lil ki jo je kitajska via-navirii ^'ji je med dru-SlinK. ’ da ima še vedno Ji ^ °ne namene do Tibeta l! p Namerava razgovarja-JJt «, a)sko tibetanskih odno-v?gE'janjih s tibetansko e Ha; je na Poti v Peking P B aj,s;nese«:ev. Ja d»J,Sntih izjavah je Kitaj-to =1.jr. • da je treba policijah vi? v Tibetu tako opra. 1)« inri-. r podobno postopačev;» ' viade leta 1948 v M^^rabada. “Ha Vy-Ka poslanica v ZDA je ^ Ženaet1JJ g05t ameriške zve-bizacij ' • kongresu te orga-1!i»viiae Je indijska poslanica ^ mo! ^d drugim, da Indija f^Osb spreineniti svoje nev-k°"kitai u sedanjem tibetan-i s'J1 sporu’ čeprav so Nko Prestopile tibe- SrWa ,e]0' Poslanica je po-*J°ri]a ’ a “o indijska vlada *h dse’ bo v rvjenih ^asnii, Se ,sP°r mimo reši. t biinist^i"8 -ke8a zunanje-9 Je Ari r te danes dejal iNnigl !a z ve'ikim obža-,rtaiskih prejela vest o vdoru l^sj. v. v Tibet, posebno t alija i ]e dalje izjavil, da >ko, ’ ’ Pr>znava LR Ki- te”0matskega St°-rila -nobew?a . 1,- V« , ar------- '®S. ^ed rvK 86 Vršlla P°^aja- a ^sniu 4 ma bankama. AnsiHnik 3e da kt pri: še stt > 5^~ke8a koraka glede Sudeti , ’ niti ne namerava •Zvenih® V-Draša.nja pri k*51 0dLar?flih- Gla-mik ni f 6rotest briti, ali bo Aogti- Sell h rala- Dodal je. da PO J*iko "- ki so prišla na an- h *e kitati6 mjnistrstv0 ni-t-^tte, dete dosegle **. 1 8a Tibet zahteva WlavaTtePh5‘letni duh°v-f«ncev L h m Pjnnov Ti- J*C? za ratočif/05'1 ^diiske S er za «,Vi- °e in sicer za-Ds]a-° TViado Pravijo, 2 Ptair,^ La,m.a zanustiti lSo*e četg ™ 9ed?j. ko so ki-Ol prepa »rtov, Sk cije. Zahteva sovjetske vlade, mirnemu sodelovanju med obe- vri v svrho podpiranja te očit- PODROBNOSTI O ZASLIŠEVANJU SLOV. STARŠEV V TARČENTU Sodno zasliševanje slovenskih staršev je nov način teroriziranja našega ljudstva Podpisana iz|ava zaslišanih je dokaz diskriminacijskega postopanja italijanskih oblasti proti beneškim Slovencem naj se takoj izvajajo določbe mirovne pogodbe Trsta, so o-čitno predvsem v tesni zvezi s sedanjo politično orientacijo sovjetske vlade do Jugoslavije, zaradi tega je nedvomno, da sovjetskih zahtev ni narekovala skrb služenja interesom miru v tem delu sveta. Znano Je, da so se tako predstavniki jugoslovanske kakor tudi italijanske vlade izrazili pozitivno glede možnosti sporazuma med obema vladama o tržaškem vprašanju. Nihče ne more zanikati, da bi bil takšen sporazum, če bi se ga doseglo, zelo važen doprinos miru in na sosednima državama. Po I ne kršitve mirovne pogodbe, drugi strani pa je gotovo, da se preprečevanje takšnih naporov ne more tolmačiti kot dokaz miroljubnosti. Ce pa hoče šef sovjetske delegacije dokazati na primeru Trsta dosledno linijo sovjetske politike v izvajanju mirovnih pogodb, bi hotel vprašati, zakaj ne zavzame sovjetska vlada prav tako dosledno stališče glede kršitev in neizvajanja določb mirovne pogodbe s strani Madžarske. Znano je, da je Madžarska enostransko odpovedala dobave reparacij Jugoslaviji, medtem ko so sovjetski mane- onemogočili mednarodno arbitražo kot Je predvideno v mirovni pogodbi. Vsekakor obstaja neka dosledna linija in sicer politična linija, ki je dosledno sovražna Jugoslaviji. V primeru Trsta se ta politika kaže v zahtevi po takojšnjem izvajanju določb mirovne pogodbe, med tem ko obstajajo možnosti za dosego direktnega sporazuma med obema sosednima državama. V primeru Madžarske pa se ta politika kaže v podpiranju očitne kršitve in v neizvajanju mirovne pogodbe«. GORICA, 31. — Vedno bolj naglo prodiranje zavesti o narodni pripadnosti beneškega ljudstva se je pokazalo v zadnjih mescih v najbolj otipljivih primerih. Beneški Slovenci so se odločili, da bodo svoje otroke, ki imajo sicer italijanske osnovne šole, ker slovenskih niso mogli obiskovati iz enostavnega ražlopa, ker jih italijanske šovinistične oblasti nočejo odpreti, vpisali v slovenske srednje šole. V tem pogledu jim je priskočil na pomoč slovenski dijaški dom v Gorici, ki je rade volje odstopil prostor dijakom iz Benečije. V letošnjem šolskem letu so našli v slovenskem gori-kem dijaškem domu vso oskrbo di- Sedlišč, Njivice in Zavrha. Ko So se ti dijaki napotili v slovensko šolo v Gorico, noben izmed staršev niti komur koli izmed poštenih ljudi ni mislil, da bi mogel ta korak dvigniti toliko prahu kakor ga je dvignil. Kot smo že včeraj poročali, so se za vprašanje zavzele celo okrajne sodne oblasti v Tarčentu, in to ne z namenom, da bi otrokom pomagale ampak, — kot je v stari navadi, — zgolj z upanjem, da se bod0 starši prestrašili lastnega koraka in odstopili s pravilne poti, po kateri tako ponosno stopajo. Kot smo Že v včerajšnji številki pisali, se je pritisk nad beneškim ljudstvom potrojil. | jaki iz Tera, Podbrda, Brda, [ Zlasti so Se v teh dneh obla- Indokina SAJGON, 31. — Francoski glasnik, je dejal, da v zadnjih 24 urah ni bilo nobenih večjih bojev na področju Laokaja. Francosko letalstvo pa bombardira Vietminhove sile pred Laokajem ter ščiti prevozna letala, ki oskrbujejo branilce. Pekinški radio je danes zjutraj objavil poročilo glavnega štaba Vietminhove vojske, ki pravi: «Cete ljudske vojske so zavzele mesto Cinlah ter prisilile francoske čete, da so se umaknile južnozahodno od tega mesta. Obenem pravi poročilo. da bo Laokaj padel v najkrajšem času. Hudi boji se vršijo tudi v bližini Hanoja, pravi poročilo. Veliko dejavnost pa razvijajo partizani v južnem Vietnamu, kjer sta bili uničeni dve francoski oskrbovalni bazi. V zvezi s povratkom generala Juina v Pariz je predsedstvo francoske vlade izdalo kratko poročilo, v katerem zanika vse vesti, ki jih je objavil francoski tisk, predvsem neki pariški večernik o vsebini Juinovega poročila vladi, o položaju v Indokini in o vzrokih francoskega poraza. FLRJ proti vključitvi Francove Španije v posebne organe Organizacije združenih narodov in proti preklicu priporočila članicam Organizacije združenih narodov naj odpokličejo svoje zastopnike v Madridu * Soglasno sprejeta resolucija glede zaostalih dežel - Višinski ponovno poudaril, da ne bo priznal Trygve Liea LAKE SUCCESS. 31. — Pred posebno politično komisijo so se delegati Jugoslavije, Belorusije in Češkoslovaške izjavili proti reviziji politike OZN glede Francove španske vlade. ZDA, Siam, Libanon in Ekvador pa so podprli odstranitev ukrepov proti Francu iz leta 1946. Pri tem je delegat ZDA demantiral vesti o tajni vojaški svez' s Francom ter dejal, da teži načrt sedmih držav latinske Amerike in Filipinov, načrt, o katerem se sedaj razpravlja za tem, da bi se «vz Dostavili normalni diplomatični odnosi« in da bi se «špansko ljudstvo okoristilo z udeležbo svoje vlade pri delu posebnih organizmov OZN«. Proti temu so se izrekle tudi Poljska, U-krajina in Guatemala, ko ameriški predlog podpirajo še delegati Egipta, Grčije in Nizo- V'1'6. nrU* VS3a izbruhnile >o je delavstvo jS8*- Delavci zahte- VSVaiskihd,^f .plaže 28 30 ■ . st°tink na uro. v eni tvomici slaVkn , ”, tv°mici ob 2a delo. Začela Posredovanju * Ioni™ letalo družbe Bea. S* C ^Ja- da je v i”: Jšjuddon hi? na Progi Pa-£ Posadi potnikov f%>cgiapv^adke. Ko je leta- h Csk?) bi bil* zRorelo. Do * Pri dve ose- It ietai- ^niu. Izpod tHlGaSi a »o Potegnili 22 W L v11^ so ta- ?*Viia,hude atau nesreče. line’.ki io lit1* letal’i, ®-.-mso mogIi Boji za elektrarne v Sosenn in Pnsenn na reki Jalu ob mandzursKi meji njih urah začela spet potiskati sovražnike nazaj. Severni napadajo južne, ki napredujejo v smeri elektrarn v Sosenu m Pusenu na reki Jalu na osred-pje-sevemem področju Koreje. Glasnik generala Mac Arthurja je danes sporočil, da so Severnokorejci, ki sedaj izvajajo protinapade nedavno dobili nove dobro izvežbane čete, v katerih še ne vedo, ali so t0 čete LR Kitajske, ali pa oddelki, katerih do sedaj severni še niso uporabili v $ojni. Glasnik je dodal, da poročila, ki izdajajo nekateri poveljniki s fronte o prisotnosti nekaterih kitajskih oddelkov, potrebuje-jo še podrobnosti, da bi bile lahko potrjene. Glasnik pa je omenil sledeča dejstva: 1) Pojav tankov in novega težkega orožja potrjujejo, da Severnokorejci dobivajo pomoč z one strani mandžurske meje. 2) V boj so stopile nove čete. 3) Ti sveži oddelki so dobro iz-vežbani in izkušeni. Prav gotovo je, da niso v nobeni zvezi s splošno mobilizacijo mož in žena, katero je napovedal severnokorejski radio. KOREJSKA FRONTA, 31. — Vsem trem kolonam 24. divizije so zapovedali, naj tudi P°" noči napredujejo proti man-džurski meji. Kolona «Stevens», oziroma 21. polk, je popoldne zasedel kraj Somšon, ki leži 33 milj od izliva reke Jalu. Nato pa je napredoval še za 8 km naprej, tako da je oddaljen od Sinuiju ob mandžurski meji le še 25 milj. Drugi oddelki te divizije so zasedli Kuson, ki je od Sonšona oddaljen 20 milj. Predvidevajo, da bo ta polk dosegel reko Jalu najkasneje v 48 urah, če ne bo naletel na odpor. Patrole južnokorejske divizi-je Kapitol pa so vdrle v mesto Kilšu, ki leži 170 km južno od sovjetske meje ob vzhodni •*-bali. Pri svojem napredovanju niso južnokorejske čete naletele na noben odpor. Oddelki 6. južne divizije, ki so v soboto prišli do mandžurske meje severno od Sosaena, se sedaj u-mikajo proti jugu in skušajo doseči glavnino divizije. 1. južna divizija se 1« morala sicer umakniti zaradi napadov severnih, vendar pa je v jutra- zemske. Pri tem je delegat Guatemale, Carlo Agarcia zahteval da je treba še nadalje obdržati stališče moralne sankcije proti Francu ter pri tem omenil pokojnega predsednika ZDA Roosevelta, ki je poudarjal, da Španiji ni mesta v OZN. Pri glasovanju je bila s 37 glasovi za, 10 proti in 12 vzdržanimi sprejeta resolucija, ki ukinja priporočilo držav članic OZN, da odpokličejo svoje ambasadorje iz Madrida kakor tudi prepoved specializiranim u-stanovam glede sprejema frar> kistične Španije vanje. Včeraj je ekonomska in socialna komisija OZN odobrila ukrepe glede pomoči Koreji, ki So jih predlagale ZDA in Avstralija v skupni resoluciji in o katerih bo razpravljala generalna skupščina OZN. Ta resolucija predvideva glavnega zastopnika, ki bo vodil izvršitev programa pomoči po navodilih komisije OZN za Korejo in generalne skupščine. Ko je komisija prešla na gla. sovanje o tej resoluciji sQ se delegati sovjetskega bloka odstranili, a prej vseeno glasovali proti uvodu resolucije, v katerem se omenja napad, ki ga je izvršila Severna Koreja, na katero se zvrača odgovornost za vojna opustošenja. Gospodarska komisija OZN je soglasno sprejela resolucijo, ki zahteva zaradi zagotovitve razvoja s zaostalih pokrajinah, proučitev tozadevnih sredstev za povečanje gibanja tujih ka-pitalov in privatnega ia javnega imetja v teh pokrajinah. Bolgarska vlada je protestirala pri OZN proti razpravljanju pred OZN vprašanje kršitve človeških pravic in osnovnih svoboščin v kominformov-skih državah. Na pobudo vlade .SZ je bila delegatom generalne skupščine OZN razdeljena prošnja za takojšnjo in brezpogojno izpustitev 2840 političnih grških deportirancev. VARNOSTNI SVET LAKE SUCCESS, 31. — Ze tretjič se razpravlja pred Varnostnim svetom o palestinskem vprašanju, o čemer je včeraj govoril delegat Izraela. Izjavil je, da spadajo vprašanja, ki jih je postavil pred VS delegat Egipta v kompetenco komisije za premirje toda, da listina Združenih narodov daje pravico kateri koli državi postaviti pred VS vprašanja, ki so v interesu ohranitve miru. Delegat Izraela je ponovno poudaril, da so Beduine zapodili iz Izraela na podlagi zakonitega postopka y okviru premirja med Egiptom in Izraelom. Dodal le, da se obtožbe Egipta oslanjajo na o-sebnih mnenjih. Glede pritožb države Jordana glede ozemlja Jarmuk in Jordan, je delegat Izraela izjavil, da zemljevidi OZN potrjujejo, 'u to ozemlje leži v mejah Izraela. Omenil je nato grožnjo Jordanije, da bo uporabila oboroženo silo, če bi bila pokrajina izpraznjena. General Riley šef glavnega štaba komisije 2a varstvo je poudaril, da okupacija Bir Quattara s strani Izraela nima potrebnih opolnomočenj ter dejal, da upa, da bo to ozemlje izpraznjeno in nato okupirano tako, kot veleva spo. razum o premirju. Glede Beduinov pa je priznal, da se je pet beduinskih plemen vrinilo iz Egipta v Izrael, GENERALNA SKUPŠČINA Na seji generalne skupščine OZN v Flushnig Meadowsu je bil s 45 glasovi proti 5 (sovjetska skupina) in 9 vzdržanimi (arabske države in Argentina) odbit sovjetski predlog glede odlaganja diskusije o izvolitvi generalnega sekretarja OZN. Ze od samega začetka seje generalne skupščine se je sovjetski delegat Malik uprl razpravljanju o tem vprašanju jer poudaril, da glavna skupščina nima pravice razpravljati glede volitve glavnega tajnika brez priporočila Varnostnega sveta. Predložil je načrt resolucije, ki naj predstavlja ((edino zakonito proceduro« ter zahteval naj skupščina pošlje Varnostnemu svetu vso zadevo v obravnavo. Ta predlog je bil odbit in razprava se je nadaljevala na podlagi resolucije 14 držav, ki zahtevajo naj bi bil mandat Trygve Lieu podaljšan za tri leta. Govoril Je nato poljski delegat, pri čemer je podprl Malika, nakar je ameriški delegat Austin izjavil, da predhod- na posvetovanja glede vprašanj glavnega tajnika zaradi sovjetske delegacije niso dala nobenega rezultata. Sovjetski veto piroti Trygve Dieu, je dejal, je kazen za Lieevo zvestobo resolucijam Varnostnega sveta glede Koreje. Austin je dejal dalje, da so bili ostali kandidati, predloženi za mesto glavnega tajnika po vetu proti Lieu, zavrnjeni, ne zaradi njihove vrednosti temveč zato, ker gre za načelo, ne pa za osebnosti. Ameriški delegat je končno predlagal podaljšanje mandata Lieu za tri leta, in dejal, da bo to «noy izraz enotnosti 53 držav, ki se skupaj borijo proti oboroženemu napadu«. Nato so govorili delegati Grčije, Nove Zelandije, Ekvadorja in Urugvaja, ki so podprli podaljšanje mandata Trygve Lieu. Višinski je nato napadel ameriško izbiro Trygve Liea za glavnega tajnika ter ponovil, da je izvolitev glavnega tajnika brez priporočila Varnostnega sveta ilegalna. Dejal je: «Kdo se more izmed večine držav, članic OZN upreti kandidaturi generala Romula in Mehikanca Padilla Nerva, kakor tudi Bengala Raua ali pa delegata Libanona?«. Končno je Višinski poudaril, da sovjetska delegacija ne bo smatrala Trygye Liea za glavnega tajnika in. da ne bo z njim razpravljala. Maršal Tito sprejel G. Allena BEOGRAD, 31. — Maršal Tito je danes dopoldne sprejel izrednega in opolnomočenega veleposlanika ZDA s Jugoslaviji Georga Allena. Eri sprejemu Je bil navzoč pomočnik ministra za zunanje zadeve vlade FLRJ Leo Mates. • * • BEOGRAD, 31. (ATI) — Dr. Stane Pavlič je bil imenovan za opolnomočenega ministra in šefa jugoslovanske gospodarske delegacije pri vladi v Bonnu. Dr. Pavlič je sinoči odpotoval iz Beograda. ZaKLJFČEM je konferenca atlantskih obrambnih ministrov Vprašanja nemške oborožitve niso mogli rešiti temveč boste o njem razpravljala poseben vojaški odbor in stelni odbor Atlantskega pakta Iv prkn*Tako 80 mora' tv* občeval Yovati ognju, 9i« k?1 ostanke letala. °4ili z fetaal8e rešili sta *Ss8!»la Fin.r. Švedska ie *) otokov noto alede WASHINGTON. 31. — Konferenca obrambnih ministrov držav atlantskega pakta ki se je začela preteklo soboto pod predsedstvom obrambnega ministra ZDA generala Georgea Marshalla, je včeraj prijla na mrtvo točko zaradi nasprot-stev v stališčih ZDA in Francije glede vprašanja nemške ponovne oborožitve. Zaradi tega je bila za danes sklicana nova konferenca prj zaprtih vratih. Včeraj je obrambni odbor organizacije atlantskega pakta že dopoldne zaključil delo ter ni izdal nikakršnega poročila ter se je sestal ponovno daneg popoldne. Včeraj je obrambne ministre Atlantskega pakta In njihove vojaške svetovalce sprejel predsednik Truman v Belj hiši. Pogovor je bil kratek. Danes pa je konferenca po sedmih urah razpravljanja, pri katerem je sodelovalo vseh 12 ministrov, atlantske obrambe sklenilo, naj se vprašanje nemške ponovne oborožitve predloži v razpravljanje posebni vojaški komisiji, ki bo v to svrho ustanovljena. Komisija bo imela nalogo predložiti obrambnemu odboru svoje poročilo v čim krajšem času. Naloga komisije pa bo vsekakor zelo težka, kajti francoska vlada je vezana na glasovanje v skupščini, medtem ko so ZDA čvrsto odločene ustanoviti dolo-čenio število nemških dlivizij. Poročajo, da je bila diskusija zelo živahna. General Marshall je baje govoril zelo na dolgo in pravijo, da je imel njegov govor deloma tudi ((diplomatski tor.«. Iz ameriških krogov poročajo, da se je končno francoski obrambni minister Jules Moch znašel osamljen pri nasprotovanju nemški oborožitvi, tako kot jo predvidevajo ZDA in da za izhod iz zadrege je bila na britanski predlog ustanovljena o-tneojena vojaška komisija. Po popoldanski seji konference se je izvedelo, db so se ministri dogovorili, d'a bo vojaška komisija sestavljena iz 12 načelnikov glavnih štabov. Na ta način je atlantski obrambni odbor zaključil svoje delo. Obrambni odbor je izdal poročilo o svojem današnjem zasedanju, v katerem pravi, da so- a) odobrili sklepe odbora za oborožitev p0 konferenci o-brambnega odbora 1. aprila t.L; b) ugotovili so, da so se sporazumeli glede priporočil vojaškega odbora o silah, katere bo morala vsaka država dobaviti; c) določili so načela za zagotovitev učinkovitega srtema vo jaškega pouka in mobilizacije. Po objavi tega uradnega poročila je imel general Marshall tiskovno konferenco o potrebi, da se v letu 1951 vzpostavi «atlantska sila«. Dejal je, da upa, da bodo glavr.l problemi, ki to preprečujejo rešeni pred naslednjim sestankom obrambnega odbora, ki bo najbrž čez nekaj tednov Vojaškemu odboru bo predsedoval ameriški general Bradley. Nemškega uradnega stališča do Pievenovega nadrla še el BONN, 31. — Kancler Adenauer je danes poročal vladi o razgovorih, ki jih je včeraj imel s francoskim visokim komisarjem Poncetom glede francoskega načrta o ustanovitvi skupne evropske vojake z nemškimi oddelki. Po sestanku vla-de je glasnik vlade izjavil, da so se ministri potem, ko so se seznanili z informacijami in pojasnili francoskega komisarja, odrekli načelni razpravi o francoskem načrtu in niso še ničesar sklenili glede tega, kakšno naj bo nemško uradno stališče do tega načrta. Demokrščanska stranka Zahodne Nemčije je odklonila mnenje nekaterih političnih prvakov, med temi Schumacherja, l/ivšega notranjega ministra Heinemanna in pastorja Niemoellerja, češ da bi bilo treba razpisati najprej nove volitve, nato pa odločati o sodelovanju Zahodne Nemčije pri skupni evropski vojski. Tiskovni urad demokrščanske stranke je danes izjavil, da sedaj ni ugoden trenutek za razpis novih volitev. V vladnih krogih pravijo, da nemška zvezna vlada smatra Plevenov načrt za važen doprinos pri reševanju vprašanj, ki so nastala v zvezi z obrambo Evrope. Dodajajo, da je zvezna vlada iz nekaterih pojasnil, ki jih je dal francoski komisar z zadoščenjem zvedela, da je bilo priznano načelo o popolni enakopravnosti zvezne republike v okviru evropske obrambe. V teh krogih opozarjajo, da Nemci ne bodo napadali Pievenovega načrta. sti spravile nad starše otrok, ki obiskujejo slovenske srednje šole v Gorici in ki domujejo v slovenskem dijaškem domu. Odpravili smo se na kraj sam in se tam prepričali, kako je potekalo zasliševanje na okrajnem sodišču (preturi) in kakšnih vseh mahinacij se celo sodne oblasti poslužujejo, da bi slovenske starše pripravile do tega, da bi svoje otroke zbrisali iz slovenskih šol. Smo mnenja, da je treba tudi te nove momente opisati, da bo našemu ljudstvu in pa vsej resnično demokratični javnosti dovolj jasno, kakšne so italijanske oblasti, ki delajo Po navodilih šovinističnih nadrejenih komandantov. Prejšnji teden je brigadir orožniške postaje iz Brda (Terska dolina) pozval starše petih otrok, ki študirajo V go-riških srednjih šolah, naj se zglasijo v sobot0 28. oktobra na okrajnem sodišču (preturi) v Tarčentu Na okrajno sodišče je poklical starše sledečih otrok: Cerna Viljema, Lendara Bruna, Sinika Benita, Sinika Adalgize in Lendara Hereste-ja. Siarši petih otrok so se ra sodišču zglasili na ustn0 povabilo, medtem ko je eden zahteval pismeni poziv. Orožniški brigadir mu ga je dal. V prevodu se glasi tako: «V soboto 28. oktobra ob 11. urj se zglasite na okrajnem sodišču v Tarčentu«. (Nadaljevanje na 3, strani) Koliko stene okupacija Zap. Nemčije BONN, 31. — Po mnenju nemških vladnih krogov bodo morale zavezniške okupacijske sile V Nemčiji znižati življenji-sko raven, če bodo hotele postati «zaščitne sile«. Stroški okupacije — kot jih objavlja statistična služba — pričajo, da se’šteje na 2 vojaka ali zavezniška funkcionarja 9 nemških uradnikov, katerih vzdrževanje spada v stroške okupacije. Skupno število Nemcev, ki so V službi okupacijskih čet, predstavlja 22 bivših divizij nemške vojske v vojnem stanju; skupni stroški okupacije se cenijo na 4,6 milijard nemških mark, kar predstavlja 7% celokupnega nacionalnega nemškega dohodka. Objavljanje teh številk služi nemškim političnim krogom za kampanjo proti povišanju okupacijskih stroškov zaradi obveze zaveznikov, da bodo zagotovili obrambo Zapadne Nemčije in zaradi tega povečali okupacijske čete. Počastitev spomina nacilašisličnih žrtev Združenje bivših političnih preganjancev organizira za DANES ob 9. uri na dvorišču rižarne počastitev spomina nacifašističnih žrtev. slovenščini in Govorila bosta tov. Dušan Hreščak v tov. Aima Reschitz v italijanščini. Pevski zbor bo zapel nekaj žalostink. Sledilo bo polaganje vencev. Na komemoracijo opozarjamo vse tržaške antifašiste in demokrate, ki naj smatrajo za globoko dolžnost, da na letošnji dan vseh mrtvih dostojno komemoriratno vse naše tovariše, ki so dali življenje za zmago nad naci-fašizmom. Komemoracije v okolici OPENSKI OKRAJ Delegacije množičnih organizacij openskega okraja položijo vence pred spomeniki žrtev fašizma, domačih padlih partizanov in grobove borcev Jugoslovanske armade, padlih za osvoboditev Trsta, danes 1. novembra ob 9. uri na sledečih mestih: BAZOVICA — pred spomenikom tov. Bidovca In tovarišev, na grob padlih borcev v NOB. PADRICE — pred spominsko ploščo padlim v NOB in na grob padlih v Bazovici. GROPADA — k spomeniku padlim v NOB. TREBČE — pred spomenikom ter na grobove padlih. OPČINE — pred spomenikom Pinka Tomažiča im tovarišev, pred spomenikom #1 talcev, na grob 29 padlih ruskih partizanov-borcev III. bataljona Bazoviške brigade, kraj usmrtitve 5 kurirk, na kraj obešenja matere 3 partizanov, na grobove padlih v NOB. PROSEK — k spomeniku talcev na proseški postaji, k grobovom padlih v NOB. KONTOVEL — na grob padlih v NOB. VELIKI REPEN — pred spomenikom padlih v NOB. COL — na grobovih padlih. Svečana počastitev padlih v NOB bo na vaških pokopališčih po popoldanskih obredih. Pevski zbori zapojejo žalostinke. Počastitev padlih v NOB v GROPADI bo v nedeljo 5. novembra ob 14. uri. Na KATINARI bo počastitev padlih danes ob 13.30. Sodeluje pevski zbor. DOLINSKI OKRA1 Danes ob 15. uri popoldne bodo Dolinčami položili vence na spomenik vaščanov padlih v narodnoosvobodilni borbi. Domači pevci bodo zapeli pri spomeniku žalostinke. Prav tako se bodo danes vaščani Boljunca, včlanjeni v množične organizacije demokratičnega gibanja, oddolžili za svobodo s polaganjem vencev ob 15. uri s sodelovanjem pevskega zbora. NABREŽINSKI OKRAJ Komemoracije padlih tovarišev iz nabrežinskega okraja bodo danes po vseh vaseh, kjer stoje spomeniki padlih in sicer: v NABREŽINI bo polaganje vencev ob 14. uri; v SV. KRIŽU bodo aktivisti Osvobodilne fronte in ostalih organizacij v spremstvu svojcev položili venec na spomenik na pokopališču. Govoril bo tov. STOKA FRANC; v SEMPOLAJU bo s sodelovanjem domačega pevskega zbora polaganje vencev ob 15. uri. v SALEZU bo komemoracija padlih ob 14. uri s sodelovanjem pevskega zbora; v ZGONIKU bo polaganje vencev s sodelovanjem pevskega zbora iz Saleža ob 15. uri. Po vseh vaseh so za to priliko svojci in množične organizacije poskrbeli za okrasitev grobov padlih; posebna skrb Je posvečena grobovom padlih, kateri nimajo svojcev. BARKOVLJE Zveza partizanov iz Barkovelj skupaj z Osvobodilno fronto in ostalimi demokratičnimi organizacijami prireja danes ob 15. uri počastitev padlih za svobodo s polaganjem vencev. Pevski zbor, ki nosi ime RMilan Matjašič«, bo ob tej priliki zapel partizanske žalostinke. PRES1OL1SI GOVOR OB OIVORIIVI PARLAMhMA V LQNI)Q1\V DUNa PBDRŽAV1KAIIISUHUHINI IMSIllli nadzorstvo nad produkcijo, proizvodnlo, potrošnjo in cooami Churchill ostro kritizira laburistično notranjo politiko - Pred zmanjšanjem JE lt P kreditov Angliji LONDON, 31. — Danes zjutraj je bila slovesna otvoritev r/ovega parlamentarnega zasedanja. Pred obema zbornicama je imel kralj Jurij VI. prestolni govor, katerega je sestavila vlada. Kralj je poudaril, dq bo treba novih naporov in novih žrtev, ker bo treba povečati produkcijo. Omenil ie tudi korejske dogodke in je dejal, da pomeni poseg oboroženih sil pod zastavo OZN zgodovinski dogodek, k; je odločilnega pomena. «Moja vlada«, nadaljeval kralj, «bo že naprej bila v tesnih stikih z vladami Com-monwealtha. da se ohrami mir in svoboda, ter bo še naprej sodelovala z državami atlantskega in bruseljskega pakta, da Se utrdi severnoatlantska organizacija, izboljša obramba tega področja in zagotovi varnost proti vsakemu napadu«. Glede notranje politike, je kralj zagotovil, da bo kljub resnim žrtvam, ki Jih zahteva oboroževanje, vlada še naprej v prvi vrsti skrbela za stanovanja ter da bo ohranila osnovna načela svoje socialne politike. Nato Je 'najavil r.ov zakonski ukrep, in sicer kontrolo nad produkcijo, razdelitvijo, porabo in ceinajni. Napovedal je tudi podržavljen ie one sladkorne industrije, ki izdeluje sladkor iz pese in da bo državni zaklad prevzel delnice «British Sugar Corporation«, katere imajo sedaj zasebni lastniki. Popoldne Je bila v spodnji zbornici razprava o prestolnem govoru. Vodja opozicije Churchill je med drugim dejal, da se konservativci strinjajo z vlado glede zunanje politike in to 3e tembolj, ker laburistična vlada zasleduje politiko katero je on sam začrtal v Fultonu in Zuerichu Med vlaido in opozicijo vlada tudi popoln sporazum glede angleškega oboroževanja. «Z veseljem ugotavljamo«, Je dejal Churchill, «da vlada že od nekaj časa sem misli na ustanovitev evropske ali atlantske vojake, v kateri bodo tudi nemške divizije«. Govoreč o vladnem nadzorstvu nad gospodarstvom jle Churchill dejal, da bi vlada na ta način dobila oblast, ki bi presegala kaitero koli mejo normalnega in pametnega parlamentarnega sistefna. Churchill je dejal, da je to del govora o vladnem nadzorstvu nad gospodarstvom, sestavljen iz nekaj vrst nesramne in hreščeče demagogije. Dodal je, da je kaj malo verjetno, da to sedanji parlament bil tako sposoben, da to izvedel te vladne načrte. Predsednaik vlade Attlee je dejal glede Koreje, da je odsotnost sovjetskega delegata v Varnostnem svetu pripomogla, da je prišlo do takojšnjega posega Združenih narodov. Attlee je dejal: ((Vsi upamo, da bo korejski primer dal misliti vsakemu napadalcu, ki bi pripravljal podobno dejanje«. Attlee je nato omenil važnost resolucij, ki jih je odobrila politična komisija OZN, «da bi bili kos napadu v primeru, če to Varnostni svet paraliziral veto ene izmed držav članic«. Glede Ple-venovega načrta q skupni evropski vojski je predsednik vlade dejal, da sedaj te predloge proučujejo v Washingtonu in prav tako v Londonu. Mnenje angleške vlade je, je nadaljeval Attlee. da bi se Nemčiji do-volilo. da da svoj delež pri obrambi Zahodne Evrope. Kar se tiče angleške oborožitve je dejial, da bo ta imela velike posledice na gospodairskem področju. O v notranjem gospodarskem položaju je Attlee med drugim potrdil, da bodo otežkočer.e dobave surovin, ker se Je povečala njihova potrošnja v svetu. Attlee je opravičil uvedbo zakona, ki dovoljuje vladi nadzorstvo nad produkcijo, razdelitvijo, porabo in cenami potrebščin, čeč da » to ukrep, katerega bi morala sprejeti vsaka vlada, kajti tako to bila zagotovljena popolna zaposlitev delovne sile, obenem pa prepreče-r«a nevarnost inflacije. Končno je Attlee napovedal, da se bodo v kratkem začela pogajanja med Anglijo in ZDA glede revizije pomoči, ki jo ZDA nudijo Anglija v okviru Marshallovega načrta. Kar se tiče razpisa prihodnjih volitev je Attlee dejal, da sedaj ne more povedati, kdaj bodo. V Londonu se s trdovratnostjo širijo vesti, da se bo v zadnjih dveh letih Marshallovega načrta zmanjšala ameriška oo-moč Angliji. T0 vest naj bi v London prinesel lord zakladnik Gaitskell. ki se je mudil v Wa-shingtonu. Baje so ameriški funkcionarji zg Marshallov načrt celo omenilj možnost, da bi popolnoma ukinili pomoč ERp Angliji. češ da se je Po devalvacij; fur.!ta šterlinga angleško gospodarstvo normaliziralo. Baje bo Anglija na pogajanjih vztrajala, naj bi Amerika se v pošiljala svojo pomoč. Od začetka Marshallovega načrta na do danes je Anglija dobila 3,750.000.000 dolarjev, ki jih je uporabila za nakup blaga v ZDA in na področju dolaria. Trd; .se, da so sedaj Anglija, Oom mo n w e n 11 h ter druge države s področja fur.ta odpravile nomanjkanje dolarjev. Togliatti operiran RIM, 31. — Glavni tajnik KPI Palmiro Togliatti je bil operiran danes na kliniki verjetno zaradi posledic zadnjega avtomobilskega incidenta v «Salus». Operacijo sta izvršila prof. Frugoni in Valdoni. Shavvovo zdravsiveno stanje slabše LONDON, 31. z d.ijg vesti pravijo, da se je stanje znanega dramatika in pisatelja Bernarda Shawa zelo poslabšalo. Znano je, da so Shawa s klinike prepeljali na dom pred gnim mesecem Prti taji sestanek Prosvelnege drušlva .Simon Jenho' V petek 27. oktobra je imelo Prosvetno društvo «S!MON JENKO» svoj prvi društveni sestanek v letošnji se:oni. Sestanek je otvoril predsednik prof. Kosovel, ki je orisal dosedanje društveno delovanje in podal načrt, ki ga je izdelal odbor za bodoče delovanje na t kulturnem polju. Navzoči člani so tako lahko povzeli, da bo društvena knjižnica, ki je precej bogata na knjigah najrazličnejše vsebine in ki jo je preuredil tov, Band el, poslovala redno vsak petek od 19, do 21, ure, vsgk drugi petek pa bo društv0 priredilo v svojih prostorih v Ulici R. Manna kulturne večere, z raznimi točkami, kakor n. pr. recitacije, petje, itd. Ustanovil se bo recitacijski tečaj pod vodstvom strokovnjaka; tečaj se bo lahko kasneje razširil v dramski ods k, tako da ne bo treba društvu posegati pri sestavljanju programov po tujih močeh. Predvideva se, da bo društvo že 10. ali vsaj 17. novembra priredilo kulturni večer; sicer pa bo naš list natančen datum še sporočil. V. soboto 11. novembra bo pa, kakor vsako leto, običajno eMartinovanjen, na katero so vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Navzoči člani so posegli v živahno debato, nakar je bil sestanek zaključen. Pg sestanku je tov. knjižničar izposodil navzočim prve knjige. Prisotni so se petem še dalje česa zadržali, v dru‘tve-n%h prostorih v medsebojnem prijateljskem pomenku in se nato razšli strdnim sklepom,da bedo zastavili vse sile za čim živahnejše sodelovanje pri svojem prosvetnem društvu. Z VfcERAJŠJJ JE O H ( I X S K K SEJE Tramvajske čakalnice kodo zgradili na križiščih po mesto in perileriii Občinski svetniki prihajajo najprej na seje tako pozno, da se pričnejo le z veliko zamudo/ potem pa tratijo čas z nepomembnimi vprašanji Občinska seja bi se morala včeraj že davno začeti, ko je občinski tajnik po klicanju odbornikov ugotovil, da jih še osem manjka, da bi dosegli legalno število. Seja se torej ni mogla začeti in tisti, ki 50 Drišli pravočasno, so morali čakati, kdaj se jih bo še nakapljalo zadostno število. Odlikovali so se s svojo odsotnost, jo predvsem demokristjani, mislni in Italijanski blok, pa tudi več svetovalcev, ki so v občinskem svetu poedin; predstavniki, ni bilo. Po prečitanju zapisnika sta navedla nekatere popravke odbornik Geppi in svetovalka Monti (DC). Na nekatera vprašanja bi moral odgovoriti obč. odbornik Bonetti, pa je župan povedal, da je šel v Švico v zvezi z dokumentacijo glede vprašanja mestnega podjetja za čiščenje. (Upamo, da bo : s potovanjem zadovoljen...). Zupan Bartoli je dobil od finance odgovor glede taks za prireditve v zvezi z vprašanjem, ki ga je svoj čas stavil kominfor-mist Košuta. Baje se da s posebno prošnjo doseči znižanje takse. Sicer je bil fiskus vedno precej grabežljiv, je dejal župan, in potem je še dostavil: «Saj svetovalec Ferlan se gotovo &pominja...» in pri tem Proti izpodrivanju naših obrtnikov Ukaz glede odprave obrtnih dovoljenj, o katerem smo pisali v zadnji številki našega lista, je izdala ZVU. S tem pa Še ni rečeno, da nimajo v tej zadevi vmes svojih prstov tukajšnje italijanske oblasti. Znano je namreč, da je naš župan na nekem sestanku obljubil istrskim priseljencem stanovanje in zaslužek, kljub temu da je na tisoče domačinov brez enega in drugega. Pa tudi pred to obljubo je veliko število izseljencev iz Istre joj Italije dobilo — in še vedno dobiva — delo in stanovanja, čeprav so tukaj v veljavi določbe, ki ne dovoljujejo sprejema na delo ljudi, ki nimajo tukaj stalnega bivanja. Z odpravo obrtnih dovoljenj se vsem takim priseljencem na stežaj odpirajo vrata do dela in s tem do stalnega bivanja in do stanovanja v našem mestu. Priseljenec se prosto prijavi kot neodvisen obrtnik in dobi pod to pretvezo akordno delo pri tukajšnjih italijanskih podjetjih; vse drugo "bodo že lepo uredili županovi prijatelji in somišljeniki, ki imajo v takih zadevah že dovolj jzkušnje. Da bodo delali taki «obrtniki» našim delavcem «umazano» konkurenco in jih izpodrivali, se razume samo po sebi. Ali pa bodo prejeli priseljenci kot improvizirani «obrtniki» denar iz. znanih fondov, za ustanovitev novih obrtnih podjetij, ki bodo delala konkurenco našim obrtnikom, ki se morajo zaradi izgube skoraj vsega razpeče-valnega ozemlja in drugih neugodnih gospodarskih pogojev itak trdo boriti za svoj obstanek. fjeveda se sedaj, ko je zadevni ukaz zbudil splošen odpor v vsem mestu, tudi mestni svet, tržaško županstvo in njegovo glasilo «Giornale d' Trie-ste», izjavljajo proti njemu, sicer pa zelo previdno in milo. Omenjeno glasilo meni, da je imel ukaz namen, da ustvari nove delovne možnosti, da izpodbudi podjetnost in omogoči konkurenco, ki naj bi znižala cene. To bi bili zelo lepi, blagi in človekoljubni nameni, ako ne bi bilo v našem mestu iz zgoraj navedenih razlogov že preveč obrtnih podjetij in tako hude konkurence, da morajo mnogi obrtni podjetniki Ž? danes delati na zgubo. Sicer pa je prišla sedaj naša občina z novim predlogom, po katerem naj bi bil volk sit in koza cela. Naše županstvo predlaga namreč, naj se zakon iz 1. 1942, ki zahteva strokovno sposobnost kot pogoj za podelitev obrtnega dovoljenja in omejuje število obrtnikov, odpravi le v toliko, kolikor omejuje število, pogoj strokovne sposobnosti pa naj bi ostal. Po tem predlogu bi imelo tržaško županstvo pravico izdajanja neomejene množit* obrtnih dovoljenj strokovno sposobnim obrtnikom. Naši obrtniki, s katerimi smo govorili o tej zadevi, menijo, da bi prišli z dežja pod kap, ako bi bil ta predlog sprejet. Predvsem je prav omejeno podeljevanje obrtnic najvažnejše vprašanje za tržaške obrtnike, ki so po skrčenem delovnem področju postali preštevilni za pretesno cono A. Drugič bi pa naši mestni gospodarji, ki bi imeli izdajanje obrtnic v svojih rokah, iskali «strokovno» sposobnost v prvi vrsti v politični zvestobi kandidatov«, .Tako nekako že ravnajo pri nakazovanju občinskih stanovanj. Začelo bi se potem sistematično izpodrivanje domačinov po priseljencih iž Istre in Italije. To bi bilo prav lahko izvedljivo, ako bi spretno izkoriščali vsa razpoložljiva gospodarska, davčna in upravna sredstva. Zato zahtevajo naši obrtniki, naj ostane zakon o pogoju in podeljevanju obrtnic v svoji polni veljavi. Neomejeno izdajanje obrtnic v rokah našega županstva bi pa bilo za obstanek naših obrtnikov še boli nevarno nego popotna odprava obrtnih dovoljenj, ker bi vsakomur in ne le določenim izvoljencem, omogočila izvrševanje obrti. (Iz «Gospodarstva») je aludirai na tiste čase, ko sta še bolj zavezniško delovala v istih društvih. Zupan je nadalje najavil v naslednjih dneh odgovor ZVU gleda stanovanjskega vprašanja, govoril je bežno o zimski pomoči in o javnih ogrevalni-cah, odbornik Dulci pa .0 nabavi in ceni drv in premoga za reveže. Kominformist Zbo-gar-Brocchj je nato na dolgo odgovarjal obema in kritiziral tudi ZVU, ker ne stori ničesar za upokojence. Več občinskih svetnikov je nato navajalo razne lokalne potrebe, ki pogosto res ne spadajo na razpravo v občinskem svetu, temveč b{ se dale urediti po občinskem tajništvu oziroma z direktno intervencijo pri odgovornem občinskem odborniku. Tako gospodje občinski svetniki zapravljajo čas, da morajo zaradi tega čakati nerešena mnoga bolj važna Vprašanja. Po odmoru je odbornik Dulci predložil občinskemu' svetu kup sklepov o najraznovrštnejših nabavkah, ki so bili po vrsti so. glasno sprejeti. Med temi: nakup potrebne opreme za šolo v Kolonjii, nakup papirja in pisarniških potrebščin ter raznovrstnega materiala za čiščenje, nakup pogonskih goriv, olj in maziv za občinska vozila, nakup platnenih tkanin (rjuh in brisač) za občinska javna kopališča, dalje oskrba občinskih uslužbencev z oblekami, obutvijo itd. (namreč za one, ki nosijo uniformo). Nadaljnji .sklepi zadevajo inštalacijo telefonske celice v uradu za izdajanje osebnih izkaznic in nakup smetarskih vreč, čemur se je upravičeno uprl dr. GiampdccoH. Poudaril jie, da je potemtakem še za dolgo dobo edgoden r.ačrt o modernizaciji sistema zbiranja smeti, za kar se je pričakovala že skorajšnja rešitev; Odbornik, Dulci je Pki tem zopet enkrat izrabil svoj od bor ruški položaj ter namesto z utemeljitvijo odgovori] dr. Giarrspiecoliju z neumestnim očitkom. Prišel je zatem na vrsto sklep o , zgraditvi primernih • čakalnic v obliki kioskov ob tramvajskih postajališčih, ki pa iie naletel na ugovore številnih svetovalcev. Sklep predvideva zgraditev takih čakalnic na raznih točkah, in siicer naj bi to prevzele privatne tvrdke, ki bi te prostore izkoriščale skozi 12 let in jih potem prepustile občini. Izkoriščale bi jih na ta način, da bi v kioskih uredile tudi prodajne prostore. Vendar je- le ena tvrdka pripravljena zgraditi po tej zamisli vse kioske, t. j- tudfi na periferiji, medtem ko se vse ostale zanimajo izključno le za čakalnice na prometnih trgih. Svetovalci so ugovarjali, češ da te vrste zgradbice nikakor ne bodo v okras mestu, da se v 12 letih bržkone ■ ne bodo skladale z mestnim ureditvenim načrtom, da bi bilo pametneje, ako bi jih zgradila občina sama itd. Odbornik Dulci je nekje bolj nekje manj utemeljeno zavračal ugovore, poudarjajoč' v glavnem, da lahko pride . občina do teh čakalnic le r.'a obrazložen način, ker trenutno sama ne razpolaga s 50 milijoni, ki bj jih zahtevala ta dela..Čeprav so se vsi kominformisti glaspvamja vzdržali, Pa je bil sklep vseeno sprejet, V. naslednjem. sklepu odbora jie bila upoštevana ebnova registra in kartotečnega sistema o evidenci prebivalstva pri ana-grafskejn utadu. Akoravno je prišlo-fiudi-* tu do dolgoveznih--objaspit,ev odtkimikpv, "ki nikakor niso zr.ajj obrazložiti znatne razlike 8 milijonov v ponudbah tvrdk Olivetti in Karteks; je hil sklep skoraj soglasno sprejet. Občinski svet se bo ponovno sestal prihodnji teden, dan pa bo javljen naknadno. SNG je organiziralo abonma Kdor želi postati abonent, naj se javi pri svojem prosvetnem društvu Kljub tejnu da SNG ne more dobitj stalne dvorane'v mestu, se je uprava odločila, da bo organizirala za člane prosvetnih društev abonentske predstave po znižanih cenah. Na la način bo omogočeno vsem članom prosvetnih društev, da ši ogledajo vse predstave v sezoni, ne da bi jSm bilo treba vedno sproti Skrbeti za pravočasen na- Gledališka predstava «Um>ih» za člane prosvetnih društev SHPZ opozarja prosvetna društva iz Trsta na gledališko predstavo #UMIK», ki bo v soboto 4. novembra t. 1. v Skednju. Obenem prosimo odbornike teh društev, da čiroprej pripravijo spiske tistih, ki bi se nameravali abonirati za vse predstave Slovenskega narodnega gledališča v sezoni 1950-1951. kup Vstopnice. Predstava za abonma prosvetnih društev bo išsdka prba repriza. Vsak, kttor se; želi abbftiraiti, nh j to javi na sedežu svojega prosvetnega društva, kjer. bo tudi dvignil vstopnico za prvo abonentsko predstavo Božičeve drame «U-mik», ki bo'4. novembra v Sked- nju, Drama «Umik», ki je db-1 stovati. živela ob premieri in prvi reprizi velik uspeh, je delo hr-vatsfcega avtorja in slika razmere v hrvatskem mestecu v dobi ustaštva in nemške okupacije leta 1943. Uvedba prvega rednega abonmaja pomeni za SNG novost, za katero Pa Se je že večkrat pokazala potreba. Zlasti ugodna je znižata cena abonmaja, kij bo 150.— oziroma 100.— lir za predstavo, tako da bo res dana možnost vsem, tu.d; najrevnejšim, da si ogledajo vse predstave. Kdor se prijava na sedežu svojega prosvetnega društva za prvo predstavo «Umik», bo s tem postal redni abonent našega gledališča. V primeru, da ne bi cSobil vstopnice na sedežu društva, naj Se tam samo prijavi, da ga vpišejo v seznam a-bonentov za bodeče predstave, vstopnico za sobotno predstavo pa naj si nabavi pred pričetkom predstave pri blagajni kina v Skednju. Društva, tekmujte med seboj, da boste imeli v svojih vrstah čim več abonentov, kajti tudi s tem boste dokazali svojo -aktivnost in željo po kulturni Izobrazbi. Za-ta abonrna, ki je namenjen predvsem prosvetnim društvom v mestu in bližnji. okolici, pa se lahko prljavij-o tudi prosvetna društva iz Okoliških krajev, kjer SNG ne more go- tu in tam n IZ NABREŽINE . bo Za davke in za domače potrebe. Popraviti je treba krivice brezposelnim in nakazati večje vsote za dela pozimi Pri javnih deiih pozimi je treba zaposliti tudi kmečke ljudi •Pritisnil 5e mraz; , Zima je pred nami'. Vsakega skrbi, kako jo bo,:- pretolkel) kako :bo. preživel ;sam sebe in, svojo družino. .Mraz -je, več. hrane je. treba, več obleke, boljšega;' obuvala,' drv za kurjavo itd,-Lepo za tistega, ki ima dovolj denarja na razpolago in si Hh-ko naroči kar potrebuje. Dobro za tistega; ki ima stalno delo in dober zaslužek. 'Toda drugi? In koliko je takih! Kmalu bi morala začeti zimska dala tudi v naši občini. Mnogi sprašujejo, kako bo. letos, - če -bq dovolj, (jela in zaslužka, za vse. Mnogi so v .skrbeh, Sirijo se govorice, da bo letos oblast dala mani kredita kot lani za zimska dela, To zelo razburja zlasti one,-ki so že dalj časa brez dela in so p'lagali 'vse svoje nade v zimska dela, da bi kaj zaslužili; J ZV RED POROTNEGA IN OKROŽNEGA SODIŠČA Pogrevanje dogodkov iz leta 1945 Kljub zadnji amnestiji ZVU, s katero so bila vsa kazniva dejanja, izvršena v borbi proti nacifašizmu, amnestirana, tukajšnja sodišča tu pa tam še Vedno s največje veselje šovinističnih tržaških krogov glodajo njim tako priljubljeno kost. Tako so se morali včeraj pred porotnim sodiščem zagovarjati Franc Marušič, Albert Gruden in Danilo Pertot (vsi trije v odsotnosti) obtoženi, da So maja meseca ubili Angela Morandinija ter nato njegovo truplo pri Gropadi vrgli v neko tamkajšnjo «fojbo». Po policijskih izsledkih zna. menitega višjega inšpektorja civilne policije Di Giorgija, so Morandinija, ki je bil nadzornik s kamnolomu Emila Segu-lina, nekega majskega dne leta 1945 aretirali, ga odpeljali v zapore pri Sv. Ivanu, od tu pa v Gropado, kjer naj bi obtoženci med seboj žrebali, kdo naj bi ga likvidiral. 2reb naj bi padel na obtoženega Maru-šiča, ki je baje nato Morandi-nija ubil z več strojniškimi streli, nakar so truplo s skupno močjo vrgli v neko bližnjo «fojbo». Njihovo dejanje naj bi prišlo na dan nekaj let pozneje, ko se je Marušič baje vrnil iz Ljubljane, kamor je po letu 1945 odšel, v Trst na zdravljenje in v pijanosti omenil Amaliji Cok, da je on v družbi Pertota in Grudna ubil Angela Morandinija. Amalija Cok je te besede nato prenesla umorjen-I čevi hčerki Eldj, ki je ves čas V kratkem bomo pričeli objavljati naš novi roman JAROSLAVA HAŠKA v obnovljenem prevodu prof. dr. Frana Bradača zaman iskala svojega očeta, in kateri naj bi ob neki priliki svetoval tudi lastnik kamnoloma Emil Segulin, naj preneha z iskanjem očeta, ker je že mrtev. Ona je nato odila na policijo, ki je uvedla preiskavo ter končno vse tri obtožence v njihovj odsotnosti prijavila porotnemu sodišču. Včeraj je najprej pričala Amalija Cok, ki je povedala, kdaj in kako ji je Marušič zaupal, da je s Pertotom in Grudnom ubil Angela Morandinija. Elda Morandini je nato ponovila to, kar je povedala že Amalija Cok, višji inšpektor Di Giorgi pa je v tretjič pripovedoval vse to, kar smo že slišali iz ust prejšnjih dveh prič. Na tej točki se je dvignil javni tožilec in zahteval qd sodišča, naj zasliii kot pričo tudi Emila Segulina, zaradi česar je sodišče razpravo odgo-dilo do ponedeljka 6 t. m. Po petih letih... Na zatožni klopi okrožnega sodišča sq se včeraj zagovarjali tile obtoženci: Amleto Gherar-dini iz Ul. dei Leo 4 v odsotnosti; trgovec Martin Scatizzi z Borznega trga a v odsotnosti; glasbenik Rudolf Levi iz Ul. Guistinelli 1 v odsotnosti; trgovec Vincenc Guerrini iz Ul. delle Caye 31; Bruna Costanti. ni iz Ul. dei Porta 55 v odsotnosti; Ana Werth iz Ul. Ugo Foscolo 40; Franc Marini, iz Drevoreda Sonnino in Remi-gio Werth iz Ul. Ugo Foscolo št. 40 v odsotnosti. Vsem očita obtožnica, da so kupili ukradeno blago. Dogodek, zaradi katerega so prišli pred sodišče, pa se je izvršil 13. marca 1945. leta, ko je zastopnik tvrdke «Haering» prijavil na policiji, da so isto noč neznani vlomilci vlomili v njeno skladišče V Ul. Crispi 20. V prostore skladišča so se vtihotapili tako, da so v zid skladišča, ki meji s poslopjem Ul nato odnesli za okoli 600.000 lir raznega blaga, ki je bilo last tvrdke »Haering« in «Con-sorzia Grossisti Tessuti«. Policija je po tej prijavi uvedla preiskavo in že nekaj dni po vlomu aretirala oba vlomilca v osebah Selasija Planija in Eu-genija Petemellija. Oba sta svoje dejanje priznala, Planije-va žena Irena pa je policiji izdala skrivališče še neprodanega blaga, ki' je bilo v stanovanju Remigia Wertha y Ul. Ugo F6. scolo 40, d£l plena pa je bil v isti hiši v neki pritlični sobici. Kljub tako hitri in uspešni akciji policije Pa sta oba nepridiprava že največji del plena prodala raznim kupcem za približno; 1 milijon lir. .Pri poznejših policijskih zaslišanjih sta vlomilca povedala tudi ime. na kupcev, oseb, ki so »e morale včeraj zagovarjati pred sodiščem zaradi nakupa ukradenega blaga. 27, marca Pa st3 oba vlomilca pobegnila iz policijskih zaporov v Ul, XXX. oktobra. Njuna ponovno pridobljena svoboda pa je trajala za Planija le nekaj dni in so ga aretirali že 30. marca istega leta. Peternčiliju pa s« je posrečilo, da se je še dalj časa skrival pred roko pravice, končno pa so tudi njega izsledili pi aretirali. Oba je nato že pred več leti obsodilo na različne kazni tukaj nje okrožno sodišče, razprava proti kupcem pa se je iz raznih razlogov vlekla do včerajšnjega dne, ko je sodišče izrekle* tole obsodbo: Gherardinije, Guerrini ja ir; Scatizzija je obsodilo na 3 mesece zapora ter 6990 lir globe pogojno brez vpisa v kazenski list; Marinija je oprostilo, ker dejanje ni kaznivo, Levtja pa oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov; končno je tudi odločilo, da se proti zakoncema Werth in Constantinijevi kazensko ne postopa, ker je njihovo Sc bolj' pa •jfe';'razbtirila vse' zadnja vest iz urada za delo pri nabrrfinski občini Trdijo namrdč," da' so zbrisali iz seznama nezaposlenih kar 800 delavcev, .‘naše v občine" za dobo‘treh mesecev. In to zaradi tega, ker nekateri nezaposleni niso hoteli sprejeti dela, ki jim' ga je ponudil urad za delo v kamnolomu v Seslja,nu in drugje. ■ To je prišlo na dan, ko je pred dnevi nabrežinska občinska uprava zaprosila v Trstu dva milijona - lir ket predujem za začetek zimskih del od odobrenega kredita pet milijonov iir za zimska dela. Iz Trsta pa so jini odgovorili «Saj pri vas nimate brezposelnih)). Da ni v nabrežinski' občini brezposelnih, to vedo le v Trstu, kolik0 pa jih je v resnici in kako živijo, občutimo zlasti v Nabrežini. Pripomniti pa je treba, da so potrebni zaslužka v zimskem času tudi naši kmetje in kmečki sinovi, ki niso .nikjer vpisani kot delavci ali brezposelni, toda od svoje revpe kmetije se ne morejo preživljati, , posebno pa letos, ko je bila tako slaba letina zaradi hude suše. Nujno je, da višje oblasti razumejo naše razmere, da razdelijo čim večje vsote za letošnja zimska dela, da se popravi krivica izbrisanim de-lavfcem iz seznama brezposelnih in da se da možnost zaslužka, tud; našemu revnemu kmečkemu človeku, da ne bo zima tako trda in žalostna, da ne bo. atrok brez kruha. la Samotorice Dve kravi sta mu poginili Pred ‘dnevi se je zgodila v naši vasi huda nesreča. Naš vaščan Golja ■ Franc je utrpel veliko škodo in si bQ s težavo opomogel. Neprevidna gospodinja jč spustila krave Ha deteljišče in se ni takoj spomnila, da so krave kot nore za deteljo, da Pa jim je sveža detelja pravi strup, ker jih napihne in lahko poginejo, če nj takoj pomoči Ko je bilo že pozno, so se zavedli tega tudi pri Colju in hiteli po živinozdravnika. Rešili so štiri krave, dve breji kravi pa sta poginili. Izguba dveh brejih krav. to je hud udarec za našega kraškega kmeta, zlasti v sedanjih časih. Iz Saleša Le trta je obrodila in vino je dobro Poljski pridelki so, že pod Žalostno poletje smo imeli letos prj,nas. Suša je pritiskala neusmiljeno že od pomladi, zato, je letošnji pridelek sena zelo slab, žalostno je tudi s krompirjem;, s fižolom in s koruzo. Le trta je vzdržala in obrodila obilno in dobro kapljico. To nas tolaži in nam bo nekoliko pomagalo, da ne bomo tako hudo občutili letošnje slabe letine. KOLEDAR QhdcJli^der - Sreda 1. novembra Vsi sveti, Ljubomir Sonce vzide ob 6.44, zatone ob 16.53. Dolžina dneva 10-09. lam vzide ob 21.18, zatone ob 1J-UU* Jutri četrtek 2. novembra ’ Verne duše, Zdanila KOLEDAR OE 1951 Koledar je edini slovenski res tržaški koledar, tržaški po tržaških vprašanjih, ki jih obravnava, tržaški po pisateljih, ki sodelujejo. Tu srečate imena naših najboljših pisateljev, Bevka, Bartola, Pahorja, Jadrana, Ger-vaisa, Preearca itd. Tržaški je po vsebini kot nam to jamčijo imena pisateljev. Ta naš lepi almanah je strogo sodoben, ker posega v neposredno polpreteklost le kolikor je to potrebno, da nam o njej poroča in s tem kaže pota v bodočnost. Letos se nam pokaže v novi, zelo okusni opremi. Bo pa še bolj bogato ilustriran kot doslej. Naročajte ga pri krajevnih, okrajnih ali rajonskih poverjenikih za koledar OF, ali pa naravnost pri OF v UL R. Manna 29-11. Poleg koledarja prejmete letos za isto ceno še tri obsežne knjige znanih slovenskih in slovanskih pisateljev iz Prešernove knjižnice. Občni zbor Planinskega drušlva V četrtek 16. t. m. ob 20. uri bo redni občni zbor Planinskega društva v Trstu s sledečim dnevnim redom: • 1, nagovor predsednika, 2. poročila odbornikov, 3. program bodočega dela, 4. volitve, 5. razno. Vabljeni vsi člani, da se ga polnošfevilo udeleže. Pol ure kasneje je občni zbor sklepčen od vsaki' udeležbi. Planinsko društvo bo polagalo obračun o svojem delu v preteklem letu in predložilo načrt za bodoče leto. Vsi planinci r;aj pri tem aktivno sodelujejo. /a Mavhinj Slabo opravljeno delo naj se popravi Lansko leto so med zimskimi deli napravili v Mavhinj ah tudi neki kanal za odtok vode za hišami štev. 18, 19 in 20. Toda dela so bila tako, slabo napravljena, da voda ne odteka, kakor bi morala, ampak teče skozi zid v omenjene hiše, ter povzroča prizadetim precejšnjo škodo. V kratkem se bodo začela zimska dela. Zato opozarjamo na-brežinsko občinsko upravo, da v okviru letošnjih zimskih del takoj popravi omenjeni kanal, sicer bo morala poplačati prizadetim . odškodnino. Teden «Za našega dijaka* je prav dobro uspel in je nov dokaz visoke kulturne zavesti našega ljudstva; toda -Ml je sarmo teden. Dijaška matica- Pa skrbi za . revne slovenske dijake skozi vse leto. Zato naj se je vsi zavedni Slovenci Spomnijo s svojimi prispevki ob raznih prilikah skozi vse leto. Na progi štev. 8 vozi od danes naprej avtobus Danes je pričel voziti namesto tramvaja na progi št. 8 avtobus, ki bo obratoval samo v zimski sezoni. Vozil bo na' sledeči progi: Čampo Marzio, Ul. Economo, Obrežje N. Sauro, Obrežje 3. Novembre, Ponte Bianco, Kor-žo Cavour, Trg Libertž, Ul. Mi-rainafe, Ul. S. Teresa. Iz Ul. S. Teresa bo prva vožhja zjutraj ob 6, zadnja ob 23.40. S Čampo Marzio bo odhajal prvi avtobus prav tako ob 6, a zadnji ob 23.30. Proga vožr.je se je v toliko spremenila, da avtobus ne bo vozil kakor tramvaj po Ul. Lazzare.tto vecchio in Ul. Diaz, nego predvsem po obrežju. Urnik trgovin in javnih uradov la praznike Danes, za vse svete, velja običajni polprazniški urfcik. Trgovine so odprte do 13. Izjemo tvorijo cvetličarne, ki so odprte do 20, in slaščičarne do 21.30. 2. novembra, na praznik vernih duš, je običajen delavnik. 3. novembra je praznik sv. Justa — trgovine so odprte do 13, razen damskih česalnih salonov ki ostanejo odprti do 19, fotografov do 19.30 ter slaščičarn do 21.30. 4. novembra je praznik jeseni — vse trgovine so zaprte. Pekarne bodo odprte od 7 do 12, mlekarne bodo odprte od 6 do 10, cvetličarne od 8 do 13 in slaščičarne od 8 do 21.30. 5. novembra velja za trgovine običajni nedeljski urnik. Odprte bodo samo mesnice od 6 do 11. Predsedstvo cone je določilo za javne urade in javne lokale, da. je 1., 3. in 4. novembra popoln praznik; 2. november je običajen delavnik. Brivci imajo sledeč urnik: ((Danes do 13. ure, 3. novembra do 13. ure, 4. novembra morajo biti obrati zaprti, 5. novembra do 13. ure. Damski česalni saloni bodo odprti danes do 13., 3. novembra do 19., 4. in 5. novembra so saloni zaprti. Uradi ACEGAT, to je blagajna in urad za tramvajske izkaznice, bodo odprti 1. in 3. novembra od 8.10 do 11.30. Občinsko kopališče v Ul. A. Manzoni ima sledeč urnik: 1. novembra od 7 do 12, 2. novembra od 7.30 do 18, 3., 4. in 5. novembra od 7. do 12. STRELSKE VAJE NA BAZOVIŠKEM IN SESLJANSKEM STRELISCU TRST, 27. (AIS-TRUST). — Na bazoviškem strelišču bodo streljali z lahkimi strojnicami jutri 2. in 3. novembra 1950 dnevno od 7,00, do 17.00. ure, in 7. novembra 1950 od 13.00. do 17 00. ure pa s puškami. Na sesljanskem strelišču bodo streljali s protiletalskimi strojnicami danes, 2. in 3. novembra od 8.00. do 17.00. ure. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 31. oktobra 1950. se je v T.rstu rodilo 12 otrok, umrlo je 9 oseb in porok je bilo 5. Poročili so se; delavec Friderik Hlača in gospodinja Marija Lenkovič, narednik ameriške vojske Giuseppe Ruramo in gospodinja Jclarda Zuban, d lavec Stanislav Sluga in gospodinja Marija Čendak, vojak ameriške v°jske Anderson Jerom E. in gospodinja Marija Stanissa, kmet Jožef Cupin in gospodinja Cecilija Zerbo. Umrli so: 62-letni Mihael Čendak, 72-letna Marija Guidj vd. BuraneMo, 53-letni Giuseppe Sigovini, 85-letna Ana Chersich 80 letna Orsola Ca-bas vd. Stefani, 87-letna Marija Dobrin vd. Omerza, 65-letna Francesca Eostogna, 81-letni Biagio Dezorzi, 88-letni Jožef Šinigoj. Temeljni kamen za nov hotel so položili včeraj opoldne Folkloristi pozor! Vse folkloriste obveščamo, da bomo jutri ob 20.30 na običajnem mestu na stadionu «Prvi maj» pričeli z vajami novega folklornega plesa, s katerim bomo v kratkem nastopili. Redne vaje bodo tedensko ob ponedeljkih in četrtkih od 20.30 dalje. Vse ljubitelje folklornega plesa vabimo na sodelovanje. Prosimo točnosti! Huda kolesarska nesreča na Opčinah Na Proseški ce:t; na Opčinah se je včeraj ob 17.30 v višini carinarnice dogodila huda prometna nesrela, katere žrtev je postal 25-letni Lino Markezič s Proseka 201. Ko se je mladenič s svojim kolesom peljal proti Proseku, mu je v bližini carinarnice po levi strani privozil nasproti ameriški kamion 4339951, za katerega volanom je sedel neki ameriški vojak. Kljub temu da sta oba vozača v zadnjem trenutku pritisnila na zavore in hotela tako preprečit; nesrečo, je bil njun poskus brezuspešen ter sta vozili z vso silo trčili drugo v drugo. Kolesarja je v velikem loku vrglo na sredo ceste, kjer je negibno obležal z zlomljeno levo stegnenico, zlomljenim levim gležnjem in rano na glavi. Z avtomobilom vojaškega Rdečega križa so ga takoj odpeljal; v glavno bolnišnico, kjer bo moral ostati najmanj 50 dni. Posebna komisija je ugotovila, da je prišlo do nesreče zaradi tega, ker je bil volan kamiona pokvarjen ter ga vojak zaradi tega ni mogel pravilno upravljati. SE01/EMSR« MR0DN0, gledališče za Tržaško ozaro]]® V soboto 4. t. m. ob 20. un gostovanje v kinodvorani * Skednju z Božičevo driuno a U m ili» Predstava za abonma. Vl°8® Mire Novakove igra Zlata Rodoškova. _ Prodaja vstopnic po prosvet nih društvih v petek in bot0 od 9 do 12 ter eno uro pred predstavo pri blagajw kina v Skednju. Gledališče Verdi V soboto 4. novembra ob 2l V oUUUlU T. z*v v v bo koncert orkestra .Trza*, filharmonije. Spored bo ° gal v prvem delu tri od T dišča za nagrado Trsta 2' , kompozicije: «Kratko s rru jo», «Koncert» in ((Serenado c-duru». , .,aiasili Po izvedbi bodo ra S ocen izvajali imena komponistov i« 0^”?aii V drugem delu bodo iz s sodelovanjem gledalll^c» zbora «Spev usode« in simfonijo iz ((Sicilskih ve- černic« Verdija. Prodaja vstopnic se Si_j9. »J n on—18 in od 1° danes od 9.30 13 in ' geia a.1 v.3 M , • TSlC' Gledališka blagajna J® gv0 sprejemati abonente za -0 sezono. Lanski abonenti^ ^ rezervirane svoje sedeže petka. Za sedaj sPre^e,I™?ie i® ve abonente za parterne ložne sedeže reda C. tržaška BORZA Zlati šterling 8100-8U0'. JJjUU v*- -J Pirnati šterling 1 ‘ liski) ^ 670-672, dolar Gele gr afsk^ # 1-672, dOiar '" to 156 679, švicarski frank loar * ši. frankov 174-176. avstrtjS® ling 22-22,5. kino Rossetti. 14.45: «ždr»''niK ‘ efenka«, Jato mu51< Excelsior. 15.30: ((Trije m ji», Lana Turner. ljubeze'*J Fenice. 16.00: «Prazmk Jeanne Cram. Dana . barvni film. ,n. „jutri Filodrammauco. 14.30- prepozno«. ljU" Alabarda. 14.00: .((Maršal0* Araonla. 14.30: «Južno " ti ja«. M.‘Monter-j« Kt* Garibatoi. 14.30: ha«, Vivi G101, C• 7‘nEva». M Ideale. 15.30: «Adam m le uSS UM “ S Francis«. ..nn. <(TaJ" Kino ebmerju. Marais- di«> Mayerlinga», Jean se ia“ Savona. 14.30: ((Imejmo s N. Bruno. . ^ Visle. 14.00: «Pe«n» L. Tajoli. n0. «ZN ,l,tioil. Vittorio Veneto UOT. HUtW pis Pearl Wh«e-a». R. Adua. 14.00: «Kri na meSC g. Mitchum. „ siren*1 Azziirro. 14.00: »O ^, Grable. ,, jZgodda BelveJce. ^ ' min: MiailCK 14.00: ZeVezničarskb' ».30: -|8no, svojo.usodo«, °pusto!oVŠ<:> 5W-Marconi. .15.30. «£> B Cr"5t8" Braziliji« B. Hop . - b0 v Mar,rimo. 14.00. *T.° Jon^r tr lo sonce« Jennifer y K05 Novo cine. A4-3.— riki« Odeon. Radio. .hjj8>) 1v» PREDSTAVNIKI OBLASTI IN NOVINARJI MED ZUPANOVIM GOVOROM PO POLOŽITVI TEMELJNEGA KAMNA. Timeus 3, izyrt,ali luknjo ter | dejanje amnestirana. streho. Prišla je jesen, skoraj že zima. Saj je Pred dnev; pri nas že snežilo. Sneg je kaj kmalu izginil, tpraz pa je še vedno in ne kaže, da bo tako hitro ponehal. Verjetno se nam obeta huda zima, ko je začelo že tako zgodaj. Zdaj imamo vej časa za domača dela in za pogovore. Gospodar in gospodinja pregledata kaj imata pravzaprav zdaj pod streho, kakšen je bil pridelek in če se bo lahko družina preživela skozi vse leto, če bo dovolj krme za živino, če Včeraj opoldne so na vogalu med Korzom Cavour in Ulico Galatt; položili temeljn; kamen za nov hotel, ki ga bo postavila Italijanska delniška družba za turistične hotele. Slovesnosti je prisostvoval grof Mar-zotto, predsednik družbe, ter predstavniki tukajšnjih civilnih in vojaških oblasti. Župan Bartoli pa je imel pri tej priložnosti še govor, v katerem je napovedal, da bosta že L 1951 Korzo Cavour in vse obrežje nudila precej drugačno, lepšo sliko. Po tej ceremoniji je grof Marzotto sprejel v palači Lloy-d'a novinarje ir; odgovoril na nekatera vprašanja. Na vprašanje, ali misli res na neke iniciative s tržaški industriji, je odgovoril, da je za sedaj pač ta hotel dovolj; vendar pa se ne more zaradi bodočnosti reči nekaj dokončnega. Potrdil je tudi, da je po pogodbi določeno, da bodo pri gradnji hotela zaposlen; predvsem tukajšnji delavci in da bo uporabljen domači material. Delo »Krvne banke" ((Krvna banka«, ki sprejema kri prostovoljnih krvodajalcev, je v dneh od 23. do 29. oktobra letos napravila 21 transfuzij ter tako dobila 9 litrov in pol krvi,- V istem 4asu se je »Krvno banko« prijavilo 30 novih krvodajalcev. Od doma sta izginila Predvčerajšnjim sta nezna-nokam izginila (najbrže sta se namenila v Avstrijo) 17-letni Emil Tellini iz Ul. Petronio 20 in 19-letni Lino Canciani iz Ul. Soncin; 32. Njuno izginotje 1 na policijski postaji v Skednju prijavila Emilov oče Mauriello in Linov brat Giu-sto. Emil je visok 17 cm, močne postave, oblečen y. rjav površnik, rjave hlače, na glavi pa ima modro čepico. Lino pa je visok 160 cm, oblečen je v zelen suknjič z rjavim kožnim ovratnikom, nosi pa smučarsko čepico. Oba sta kostanjevih oči tn las. ikl«, D.* Haynes. m?ko*. w eon. 14.30: «To d e„ožat>Ja Sio 14 00: «Po,)*T ’ Q. udarci«, B. Grabi ■ rjt,aja»> Venez*a. «John D°e p _pV< Coo?er" ,C(vi. «ZaŽiv Vmoria.. 16.00 Ub,iaii. življenje«, I. Be 8 «R*b(0* JUG05L. CONE ™aloVii' (Oddaja n» 5ret*0.1" 212.4 m ali 11. i«*- . . ,ed»: SREDA 6.30: Jutranja el*??va spSiia v rotila v ital. ‘po«#«V rooVVapoved tasa^ T.i* siov in i2.30; ^12 WJ-EOdiomki Usoden padec Včeraj ob 9.30 so 7. avtomobilom Rdečega križa pripeljali v glavno bolnišnico 87-letno Marijo Kertel iz Drevoreda D’Annunzio 49, ki je malo prej v bližini svojega doma tako nerodno padla, da si je zlomila podlahtnico desne roke in levo zapestje. Zdraviti se bo morala okoli 40 dni, Ob 15 pa so na isti oddelek sprejeli 20-letnega madžarskega begunca Jurija Raza iz begunskega taborišča pri Jezuitih, ki bo moral zaradi zloma leve noge ostati v bolnišnici najmanj 30 dni. Zdravniškemu osebju je povedal, da se je ponesrečil v taborišču, kjer se je sprl in stepel z nekim jugoslovanskim beguncem. Ko ga je hotel boksniti, se mu je slednji umaknil, tako da je Raz spodrsnil in tako nesrečno padel, da je pri padcu dobil zgoraj omenjeno poškodbo. 1S17a30: P°!itiJn1!.Sb 17.40: Plesna gla°°-Sim ljudstvom .{.“Sijstrgj. v gled tiska ti V Sim *JUMU*-TW,*u,ih v ‘V skladbe velik to, poroč»®di«fJ Ene aiov-n-go: z glasbf .1^: p I ; ,9 3°. v.. 19.15: Porotila v lj,*jj’ "v » poved časa - b°j;galni 19.45: Poje, 5 glasba; Uš 20.00: Predklaslč«* fital.U,. W P.adljski obzormk 2i.oO- p, n-iiitihiipne me!9-jJ, irvUpe v.)> Priljubljene me!o°jJt gxuP«- , rarna oddaja. S p0!eta (Kest(L’ odlomki iz N°en«gavnl 0% ouiofT.Ki u- »7— -Kavni ~ 5^.. 21.30: Igra 0 f%,gos!°^>9 22.00: Življenje c* < narodov (hal-'. 3 jn ork° gl*.. Koncert zo telo'in.** a y., H-deru. nato labk* pjgila ]0i. ha. 23.00: Zadnja V r.d» 23.05: Zadnja O« v„.e, 23.10: Objave dp^ ,5 Ser* ' naslednji dap: ; 23.30: Plesna BODO “A*** Pulo, Vipavo do pri Pri{Ta e*P"sS’J n Adna-eXPgl jjltco Severro 5 b, Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - L) L Silvio Pellico l\ll. nadst* - T e lej on 11-32 Sodno zasliševanje slovenskih staršev jo nov način teroriziranja našega ljudstva ^(Nadaljevanje s 1. strani) V sobot0 28. t. m. so se vsi ‘P1 dejansko zglasili na se-2u okrajnega sodišča, kjer je pričakal okrajni sodnik ,air' *n Pa brigadir orožnikov Dričel °,kra'ini sodnik ie Pncel zasliševati. O čem jih !fraseval naibolje dokazuje P mena izjava staršev, ki so niv 'J? 2aslišanju. Dobesedno -V ai^o izjavo, ki so jo rsi po zaslišanju osebno Podpisali. Glasi se: izjava .Podpisani starši izjavlja-• «a ie župnik iz Brda že Sj ^etkg šolskega leta 1950-Ovozu vsem družinam, ki ZPnlale sv°ie otroke v gori-. Dijaški dom-, da obiskujejo ti v” 5 Srednje šole v. Gori* ’ker jih tu nimamo. •j,.Te. "®- oktobra so nas c rož. velL12 Brda Poklicali na po-stro, kjer so ukazali, naj fon f? 2*. oktobra ob 11. uri snrfv, iovimo pri okrajnem ku (pretore) v Tarčen. ■ Orožniki so na povelj-Mitr*,UsirL° povabili starše hrt ®”r,iardo in Seniko . k»ato. Orožniški brigadir j ie ponovil, da je nujno, h 3Te^a ^ okrajnemu sodni-v Tarčent, vendar jima ni nam1- vzroka- Mikotis Ber-ta, a ie °d brigadirja zahte-. Pismeno vabilo, ki ga ji rigadir spisal, podpisal in Priključujemo tej izjavi e 28. oktobra smo se vsi ziran ves državni aparat, začenši pri policijskih silah pa preko sodnih obiasti prav tja d0 zadnjega župana in celo duhovnika. Seveda se vsa ta umazana kampanja ravna po že preizkušenih metodah, ki si jih je prilastila italijanska šo. vinistična reakcija in ki jih sedaj ponovno preizkuša na plečih našega naroda. Nikoli bi ne mislili, da bodo proti prebujenju našega naroda nastopile celo sodne oblasti. Vendar če upoštevamo, da je notranji minister in policaj Scelba v Montecitoriu rekel, da je bila vladna politika do narodnih manjšin popolnoma pravilna in da vlada ne sme dopustiti, da bi kdo onečaščsl čast države, potem je ravnanje okrajnega sodišča v Tarčentu samo logična posledica diskriminacijskega postopanja tako visokega vladnega predstavnika kakršen je sam notranji minister. Kaj je okrajni sodnik (pre-1 moral tore) z zasliševanjem mislil doseči, tega ni težko uganiti. Prav gotovo in neizpodbitno je, da Je skušal s takim načinom prestrašiti starše učencev, da bi svoje otroke poklicali domov. Obenem, da bi že v iraprej vcepil tudi tistim staršem, ki bi v bodoče nameravali svoje otroke poslat; v slovenski dijaški dom v Gorici in v slovenske srednje šole, strah pred takim ’ korakom. Neprisiljeno se nam vsiljuje vprašanje, kdo je gospoda okrajnega sodnika napotil k temu dejanju. Ali ga je napra vil samovoljno, ali pa se je podrediti ukazom od zgoraj, morda ukazom iz samega Rima, jn jih izvršiti, ker je pred nekaj dnevi Scelba rekel, da je vladna politika do narodnih manjšin pravilna? Naj bo že kakor hoče. Ce se je zasliševalec staršev spravil k taki roboti ali pa če je za to dejanje prišel namig od zgoraj, v vsakem primeru so poslednji dogodki v Tarčentu nov dokaz, da je na delu proti slovenskemu ljudstvu v Benečiji šovinistična reakcija, ki ima popoln interes, da podpihuje narodnostno mržnjo protj Slovencem. Seveda se pri tem svojem delu oklepa najbolj terorističnih in ustrahovalnih metod kakor pijanec plota. Zato zaslišanja na preturi, zato ustrahovanje staršev, da ne smejo svoje otroke, ki se bodo v božičnih počitnicah vrnili domov, pustiti v stik z drugimi otroki in njihovimi starši, da bi se najbrž ne ((nalezli« duha, ki je šovinistom tako malo všeč. Prav dobro vemo, da gospodom okoli oblastnih organov ni po volji, ko vidijo, da se naše ljudstvo prebuja in popravlja največje zlo,ko je fa.isiičnire-žim preprečeval učenje v lastnem jeziku. Zadovoljni pa niso iz enostavnega razloga, ker morajo na lastne oči videti in na lastna ušesa poslušati, kako se vedno bolj podira njihov propagandni, še več, teroristični aparat, ki ga je zagnala italijanska reakcija proti slovenski manjšini. Zares, najbolj tragično ih žalostno je gledati propadanje lastne dejavnosti. Nov sedež odseka za bivše partizane Odsek za bivše partizane javlja, da je svoj urad te dsii premestil iz UL Montesanto 42 v poslopje št. 24 v isti ulici (hišica na vrtu). Trpine 3.. 4.. in 3. novembra «Calandrino» zaplenjen Goriška policija je včeraj na Spominske počastitve po slovenskih vaseh Cvetje in venci na slehernem grobu naših padlih Zaradi državnega zborovanja pešcev je goriška kvestura dovolila, da v nočeh od 3. na 4. in od 4. na 5. november lahko obratujejo vsi javni obrati v naši pokrajini do poljubne ure. V tej zvezi je goriški prefekt dovolil, da so lahko vse trgovine redno odprte v soboto 4. novembra, tudi v nedeljo 5. novembra, ir.' sicer samo do 13. ure. V petek 3. novembra bodo vse trgovine lahko zaprle pol ure pozneje kot običajno. Tudi brivnice bodo 4. in 5. novembra obratovale samo v dopoldanskih urah. Avtobusi na pokopališče Avtopodjetje Ribi sporoča, da bodo danes 1. novembra in jutri 2. novembra vozili na po-j kopališče avtobusi z nepriki-koirstranT,_'kTWr*skušal"doveJnjeriim urnikom. Vozili bodo s Naše ljudstvo bo enotno in odločno odgovarjalo na vsaki, ,... manever, pa naj pride s katere | kopahsce avtobusi z V sleherni slovenski vasi so naši ljudje te dni posvetili prosti čas čiščenju in krašenju grobov padlih borcev. Danes pa hcdo počastili spomin naj-ukaz državnega pravdnika v Ri- i boljših sinov našega naroda, mu zaplenila v r.ašem mestu 17 Zene so že spletle vence, ki jih izvodov humoristične revije bodo položile na spomenik pad-«Calandrino» štev. 44. hm m pripravile cvetje, ki ga bodo nesle na vse grobove naših padlih. V Steverjanu, Pod-gori, Stamdrežu, Poljanah in Pevmi, kjer se bodo okrog spo- včeraj ^pri javil sT polici ji* 45-let ni i “«»»» P**«® 2 de Lorenci Pavel iz Ul. Favet- i zbral, ljudje iz treh vasi, se bodo vršile počastitve, katerih se bodo udele- IZGUBLJENE IZKAZNICE Izgubo osebne izkaznice sta ti 3 in 63-letna Bremec Frančiška iz Ul. XX. septembra 11. st! do tega da bi se odpovedali začrtani poti do človečanskih pravic. Travnika ir.1 postajali pri kavarni Garibaldi in na Tržaški cesti. Vozni red na goriškem kolodvoru ODHODI Proti Trstu: 6.23, 7.25, 8.39, 10.20, 13.32, 15.52, 16.40, 19.30, 22.32. 23.30. Proti Vidmu: 5.07 (brzovlak za Benetke), 5.45. 6.37, 8.11, 10.58, 13.48, 17.26, 18.54, 20.05, 22.50. PRIHODI Iz Trsta: 5.43, 6.36, 7.23, 8.37, 10.56, 13.46. 17.24, 18.49, 20.Q3, 22.46. Iz Vidma: 5.01, 6.19, 7.23, 8.37, 10.16, 13.29, 15.49, 19.28, 22.31, 23.29. žili poleg domačinov tudi predstavniki vseh slovenskih organizacij in vaški pevski zbori, ki bodo naše borce počastili s pesmijo, ki jih je spremljala v življenju in v borbi za svobodo. V Pevmi bo spominska svečanost ob 11. uri. V Gorici je Zveza slovenskih žena okrasila vse partizanske grobove, na katere bodo danes njene članice položile cvetje, na spomenik padlih partizanov pa venec. RsM na moslii čez Vipavo Prejšnjo r.oč se je na mostu čez Vipavo pripetila hujša nesreča brez človeških žrtev. Bilo je okoli 8 zvečer, ko je šofer Attilio Bonorao Iz Trsta vodil svoj avto «Fiat 1400* proti Trstu, ko mu je nenadoma pri prehodu preko most« počila pnevmatika na zadnjem kolesu. To je povzročilo, da j« izgubil oblast nad vozilom te* se zaletel v obcestni kamenij Bonomo k sreči ni odnesel ras Naročniki morajo sporočiti ukinitve vedno 1. ali IS. dne v mesecu, in sicer 13 dni pred rokom, od katerega dalje ae mislijo več prejemati lista, UPRAVA zen dobre mere strahu nobenih poškodb. Medtem pa se je a v* tomobil močno poškodoval. Zlasti diferencial in še nekateri deli pod avtom so bili v zelo slabem stanju. Škodo cenijo na 200.000 lir. KINO VERDI, 17: «Nemogo6a pustolovščina«, E. Flyrm. VITTORIA, 17: «Mulata, VI! Spadaro. CENTRALE, 17: «Odpotovala boš z menoj«, R. Mitchum. MODERNO, 17: «Krvava zemlja«, M. Soffici. EDEN, 17; ((Železna krinka«, ti Benett. ^Pisani (bil0 nas je pet) Tu,- Va okrajnem sodi ču v (Tri: sodnik. V je sprejel prisotnosti neU^lT^a nam je 40 nastavil k 1 formalnih vprašanj in Prešel na pregovarja-•eni ■ 36 traiclo 25 m nut. Pri le med drugim vprašal, v kakšne šole smo km \ Svoje otroke, kaj se in kakšno znanje si Jh Pridobivajo NadaTeval slovenske šole v Gorici niz skupnega z itali- •Po m da je v njih pouk drugačen, kot mi mi-refce,'J_ slovenskih šolah — je bu, __ se vaši otroci uče sa-ttjL^ .Poiande, cilj katere je ■ te zemlje k Jugo-konk ' Nadalje ms je vprišal Hje °, Pptrosimo za rzdrtcva-f;o% Otrok v goriš' ih ŠO-jih Rjavil, da diplcme, ki bkh °troci prejeli na teh kr ’.nc bodo veljavnev Italiji Jditj ■JJPričeval, ua smo itali-°tro’c' hočemo, da bi naši o«! ,* Postali Slovenci. Pove-tiore ' d.a nam zaenkrat ne i® ^ n'č< ampak da nam na-leca i bobrih ltalijancvr. ve- ® d — • ke j, J D0kličemo stx>je otro- V^0ah *°l Nato nas je še vprašal, ali 'Ctrn*. — -v v ■Gorici Pustiti otroke v hiop B_. \ ir!'kaL';7'J<1Va v r ajboljSl lu--"m Hu i )’ kak0 je proti na. ™stvu v Betie k! Slo. Iju t- zdravemu miš-,le!Wn*' yfi,'’nn bolj prodira v in° ben-ško vas, mobili- kako se razvijajo naše zadruge ih nekatere njihove napake Dela uažnost ourinismii zoflrug Proti vsem. ki imajo škodljiv odnos do zadružne imovine, je treba postopati neizprosno Važno vlogo v našem gospodarstvu igrajo obrtniške zadruge, saj predstavlja obrtnišvo za naše gospodarstvo važno pa. nogo kot sestavni del krajevne proizvodnje široke potrošnje. Imamo čevljarske, mizarske, pleskarske in ribiške zadruge. Te so dosegle prav dobre uspehe, kot na primer mizarska in pleskarska. Njihovi vajenci postajajo novi borci za zadružni-štvo med kvalificiranimi delavci. Proizvodnja v teh zadrugah se dviga iz dneva v dan. Od blizu moramo pogledati tudi delo trgovskega odseka in njegove odnose do zadrug. Lahko rečemo, da odnosi niso bili vedno najboljši. Imamo v zadrugah nameščence, ki vestno; požrtvovalno in pravilno upravljajo zadruge, tako da delo teče točno in v redu. S takimi zadrugami je lepo delati. Vedeti moramo, da je' dobra administracija temeljni kamen vsakega obrata, bodisi na zadružnem ali drugem sektorju. Da se izognemo škodi je treba blago, ki prihaja, pravilno vskladiščiti v zdrave prostore in paziti, da se ne kvari. Tovorne avtomobile, ki dovažajo blago, je treba takoj razložiti in ne povzročati stroškov, ki gredo na račun potrošnikov. Na zadružno imovino je treba paziti kot na punčico v očesu. Žalostno je videti, kako hranijo nekatere nače zadruge prevoz, ne avtomobile, poljsko orodje, embalažo in drugo na soncu in dežju. Koliko upravičenih o-pazk prihaja od strani članov na ta račun. Enkrat za vselej je treba napraviti konec takemu ravnanju z zadružnim blagom. Razkrinkati je treba take nameščence, jih pozvati na odgovornost, obremeniti jih za nastalo škodo in če ireba javiti oblastem za sodni postopek proti njim. V interesu zadrug je, da se neizprosno postopa proti takim nevestnim nameščencem, ki imajo nepravilen, škodljiv odnos do zadružne imovine, ker s takim delovanjem škodujejo ugledu naših zadrug. Zadružni nameščenec mora biti vzor delovnega človeka, točen in vesten v svojem delovanju, vljuden in poštrežljiv do članov. Le tako bo privlačeval in širil zadružno misel. Omeniti moramo tudi, da je letošnje prvo leto, ko izvajamo plansko gospodarstvo. O važnosti plana je bilo ob vsakem sestanku že veliko govorjeno. Pripomniti je treba, da nekatere zadruge ne držijo tega in delajo nenačrtno ter s tem povzročajo zmešnjave, ki ovirajo skupno poslovanje. Koncert 13-ietnega violiniste V petek 3. novembra bo v koprskem gledališču koncert, na katerem nastopijo sami mladi umetnki DEJAN BRAVNIČAR, sin skladatelja Matije Bravničarja, je star šele 13 let, d je že dovršit letos srednjo glasbeno šolo z odliko, in to v rekordnem čaru pet in pol let. Učil se j; v Ljubljani pri p of. Franu Staniču in nadaljuje s -daj svoj violinck študij na Akademiji zg glasbo pri prof. Karlu Ruplu. Pri klavirju bo spremiiala mladega violinista DARINKA BEFNETICEVA. po rodulsiranka.ki ženekaj let nastopa z uspehom na koncertih. Posebnost tega koncerta bo tudi to, da nastopi najbolj da-rovit slovenski flavtist BORIS ČAMPA, ki je koncertiral že v Beogradu in drugod. Sedaj e član Slovenske filharmonije in nadaljuje študij na Akademiji za glasbo. Celotni program koncerta, ki obsega med drugim enega najlerših viclisk h koncertov. Mendehs hnov koncert v e-molu bomo objavili jutri, Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - UL Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Pogozdovanje je eno važnih vprašanj naseda enoletnega ^ospodarshega plana Vsak kmetovalec naj izkoristi za pogozdovanje vso nerodovitno zemljo Od 2. novembra bo ordiniral v pediatrični ambulanti bolni, ce v Kopru vsak dan razen ob sobotah od 9. do 11. ure specialist za otroške bolezni dr. Branko Šalamun. Pregledoval bo otroke do 14. leta starosti. K njemu pošiljajte tudi otroke zavarovancev Zavoda za socialno sodelovanje. Lepo jesensko vreme nam omogoča, da opravljamo nemoteno dela na polju. Septejnbr-ski diež je dobro namočit zemljo, sedaj lepo raste jesenska zelenjava. Dosedanja vlaga ir.1 toplota sta pospešili dozorevanje oljčnih nasadov. Kmetje hitijo, da bi čimpre; posejali. Dobro bi btlo, če bi vse posejali pred jesenskim deževjem. Ko bo začelo deževati, ne bo mo geče opravljati poljskih del.' Vseeno imajo kmetje vedno na pretek dela, čeravno je blato. Mnogo morajo prekopati za oljčne r.asade in vinograde ter podobno. Ob slabem vremenu delajo navadno na nerodovitnih zemljiščih, ki jih urejajo v ro dovitne. Vinogradnik; pripravljajo poleg drugega kole za latmike it vinograde. Marsikje se kmetje jezijo, ker nimajo dovolj kolov Lanj so skoraj vse kole uvozilj iz Jugoslavije in tud; letos jih bodo uvozili v naše okrožje. Dovolj jih bodo imeli takrat, ko si bodo nasadil; sami primerna drevesa, oziroma pogozdovali z akacijo, kostanjem, borom itd. Prav bi bilo, da bi vsak kmet izkoristil do zadnjega koščka svojo nerodovitno zemljo s pogozdovanjem. Vsakdo bi moral pregledati sestav svojih nerodovitnih zemljišč in jdh nato nasaditi s sadikami, ki najbolje uspevajo. Najprimerneje je za vse vrste sadik, da jih posadimo že v jeseni, ker se gotovo dobro primejo. Kapljice na koreninicah vsajene rastline začnejo r.amreč delovati že v jeseni. Ko Pa začne delovati gor-kota pomladi, začnejo sadike že rasti. Dobro bi bilo, če bi napravili nekaj tednov pred sajenjem y jeseni luknje. V jeseni je treba vsaditi sadike najkasneje do 15. decembra. Ce rje utegnemo nasaditi y jeseni, moramo pa v zgodnji pomladi. Razumljivo je, če bo pomladi vlažno vreme, se bodo tudi tedaj vsajen« sadike prijele. V burji in suši bodo sadike gotovo usahnile, zaradi česar je priporočljivo, dia bi pogozditvi namenjene površine r.asaddli že v jeseni Kako in S kakšnimi sadikami naj. posadimo prazne površine — goličave? Akacijo in bor sadimo na gosto, in sicer na er.1 do dva kvadratna metra po eno sadiko. Kostanje m orehe je treba saditi bolj na redko, in sicer na vsake tri do pet kvadratnih metrov po eno sadiko. Opravljeno tehr.ično delo pri sajenju sadik je podobno delu. potrebnemu za nasaditev poljskih sadik. N j vseeno, kakšne sadike nasadimo, Na primer kraški svet, kakor jie hrib Tinjan, okoli Ospa, v bližini Dekanov, na nekaterih delih pri Škofijah in v Ankaranu bj bilo treba posaditi z borovcem (če ni avstrijski borovec). Ta je zelo skromen za zemljo in vlago. Omenjene vasi bi morale to jesen posaditi najmanj 500.000 borovcev, in še vedno ne bi posadili vso nerodovitno površino. Vsakdo, ki želi nasaditi, bodisi zadruga ali zasebni kmet, lahko dolbi sadike pir okrajnem kmetijskem odseku, kjer dodelijo brezplačno vsakemu toliko sadik, kolikor jih potrebuje. Mno. žične organizacije teh vasi naj priskočijo na pomoč, da bodo izvedli pravočasno pogozdoval-ni plan. Napačno bi bilo, če bj posadili z borovcem ilovnate površine. Na takih zemljiščih, kakor na primer pri Marezigah, Sv. Antonu, Pomjanu. Kortah. Krkavčah in ostalih vaseh na- šega okraja odlično uspeva akacija, kostanj jn tudi oreh, ki so bolj donosni kakor borovec. Ugoden teren za nasaditev akacije so žlebovi, prepadi in podobno. Ce jih posadimo leta, bomo imeli v desetih letih že zaraščen gozd. Nato bomo vsako leto posekali starejše drevje, ali Pa vsake Stari alj pet let posekali vse. Gozd akacije nam bo dajal mnogokrat več koristi kakor obdelana njiva. V teh . gozdih razpada in gnije listje ter nastaja močna plašit humusa, ki pospeši rast samih dreves in tudi trave, ki poprej ni rastla. Bolj primerne površine posadimo lahko s kostanjem in orehom. Ko ram bodo zrastla ta drevesa, ko tudij njih plod velike koristi. Lan; je bilo pogozdene več površine, kajti posajenih je bilo okrog 17.000 raznih sadik. Posajene so bile večinoma spomladi in zaradi suše 'jih raste sedaj okoli 60 odst. Prav bi bilo, da bi na sestankih po vaseh obravnavali važno vprašanje pogozdovanja naših golih površin. Krajevni LO in zadruge s« morajo poprijeti dela in gledati na to, da bo vsak kmet izpolnil svoj plan. Tekmujemo i/ i/sem Sindikalne podružnice v dvomesečnem tekmovanju Sindikalna podružnica mestnega gradbenega podjetja v Piranu, ki ima 120 člar.ov, napoveduje tekmovanje sindikalni podružnici piranskih ladjedelnic z naslednjimi točkami. Član; bodo prispevali 700 prostovoljnih ur in 100 pri raznih delih podjetja. Ustanovili bodo rdeči kotiček, znižali upravičene in neopravičene izostanke za 70 odst., razglasili 3 udarnike in postavili razne komisije, ki bodo skrbele za izboljšanje dela v podjetju. Poleg tega bodb imeli 3 sindikalne sestanke s političnim, kulturnim in tehničnim predavanjem. Poskrbeli bodo. da bo njihov sten-ča® stalno založen s sodobnimi članki. V tovarni Arrigoni v Izoli so se člar.i sindikalne podružnice obvezali, da bodo delovni plan za leto 1950 izpolnili do 10. decembra. Vseh 28 brigad, ki sq bile že prej sestavljene, bodo med’ seboj tekmovale za večji delovni učinek. Najboljši delavci bodo razglašeni za udar- hude 8. n4 inmC S° bU(: borbe ju‘ '“niiVj T''la v veliki nemški a)e 'i,,.e2ko Sč bilo oskrbo- Njen, tallianskih brigad z i ’ kot t,,*;1 ga ie primanjkova- ker °b,eko 'n obulvi- i 'bajali ° hjanski partizani ovm .sv?hh Plavih de- T kah naravnost iz i? V oiave halijanske brigade S ij?, tvorili delavci. ■Vtandt,, leta 15 brigada ,>Sko ?trae..la faro iue°-h ^vu ,ltallJansko mejo. V S!*šr*> sr!rtl?e8a, korPUsa H Nenv! a K borbah en* in belogardisti w2L?Alijam ODLOMKI IZ DEDIJEROVEGA DNEVNIKA (TRETJI DEL) „0či vsega sveta so uprte v vas“ je rekel Stalin tovarišu Djilasu Napravil je samo eno opazko;Cernu vam bodo rdeče zvezde ? Angleže strašite. Oblika ni važna" ie ba.sn,em bregu Soče protlfaši- C hspitou3?. nagl° razvijalo. > gnUJac‘H Italije so fur- hataiio Psr-ovali sle-l)°ne: SC* 'jMuzzitli«. «Friuli», h«šl V & S0'*V v*NatiSOne>>- Cuki Slo—011 Furlaniil in Operi- aioveniji. in Med temi na amec* hašimj edi-r besnem bregu je sodelovanje. Pod - - e operacije vse do 'e v srce Furla- brigadi sone« in «Gari-Pozneje pa sta razvili v di- SL *Z - ajrue r una- ^bKP°toejneenih bataljonov ™zvui v «n-It > L ((Garibaldi 'T»ay4,h°dn„^,rlraIa na področ-h*ldi »j ^'‘Janije, divizija ^4tis°ne« je operi-h tfphocju Vzhodne Fur-“eneške Slovenije. Izvršila je več manjših in večjih akcij. Na področju Videm-Čedad je likvidirala močno utrjena gnezda Atenis, Nimis in Feddis. Konec 1944. leta je divizija prešla preko Soče v sestav Devetega korpusa. V njo 3e bila vključena brigada «Trie-stina d’Assalto», tako da 3® imela štiri brigade. V divizijskih in korpusnih akcijah i® sodelovala v veliki akciji proti postojanki v 2eleznikih, Poljanah, Gorenji vasi, kjer je uspešno zadrževala pomoj iz Idrije in Logatca. Po veliki so-vražnikovi ofenzivi konec marca 1945 je prešla staro jugoslovansko - italijansko mejo. Bila je vključena v sestav Sedmega korpusa Jugoslovanske armade. V njegovem ®e" stavu se je borila do popolne osvoboditve Julijske krajine. V formacijah je bila 2000 - 4000 italijanskih partizanov. Za časa vojne so se organizirale v Trstu. Tržiču in Gorici oborožene skupine. Vršale so sabotažne akcije; napadale skladišča, razoroževale fašiste, likvidirale izdajalce, Te skupi- ne so vse bolj naraščale. V oboroženem uporu je imela komanda mesta ob osvoboditvi Trsta 10 oboroženih bataljonov. Močan bataljon se je osnoval y Tržiču pod imenom bataljon «Gap», to je «Gruppi d’azione patriottica«. Slične edinice so se osnovale tudi v Gorici. Ob osvoboditvi Trsta so bile v sestavu Jugoslovanske armade sledeče italijanske edmice: divizija ((Garibaldi Natisone«, sestavljena iz brigad: «Triestina d’assalto», «Garibaldi», «PiceIli», «Boci». ((Gramsci«. Komando mesta Trst je sestavljajo 10 bataljonov, v katerih so bili prostovoljci italijanske in slovenske narodnosti. y Tržiču bataljon Gap in v Istri «Dino Budicin«. 20. maja 1944 smo svečano proslavljali obletnico osnovanja Petega korpusa narodnoosvobodilne armade. Proslava je bila v Gornjem Ribniku. Razen korpusovih edinic se je je udeležilo tudi nekaj tisočev okoliškega prebivalstva. Bil je pravi narodni praznik. Ko je general major Slavko Rodič v svojem sporočilu označil vlogo ljudstva v borbi proti Nemcem, je povedal, da se je v enem letu korpus povečal za petnajst tisoč prostovoljcev. Prebivalstvo je nabralo za korpus pet sto vagonov živil in štiri sto-petdeset vagonov «roesne hrane«. Dobil ie nekaj tisoč konj in velike množine obleke in obutve domače proizvodnje. Iz domačih virov še daleč ni bilo lahko vzdrževati številno armado; posebno ne y Bosni, Črni gori in Hercegovini. To so gorate, gozdnate pokrajine, kjer je zeh malo plodne zemlje. Ljudstvo je samo dajalo vojski skoraj vse kar je imelo. V posameznih predelih naše obubožane dežele, ki jo je okupator oropal in opustošil, je bil položaj zelo težak. Spomladi tega leta je bila v Bosni in Hercegovini prava lakota. Ni bilo sploh ne obleke, ne obutve, ne hrane. Naravno je, da se morajo pod takimi pogoji partizanske edinice, ki se borijo proti Nemcem, marsičemu odpovedati. Pripovedovali si nama, na primer, v kako težek položaj je prišla italijanska divizija ((Garibaldi«. Sestavljena jg bila iz Italijanov, ki so po propadu Mussolinijevega režima prišli k jugoslovanskim partizanom, da bi se z njimi skupno borili proti Nemcem. Ta divizija je pogosto sodelovala v borbah in je imela velike izgube. Zaradi lakote in tifusne epidemije je pretrpela občutne udarce. Italijanom iz divizije «Garibaldi» so manjkale najnujnejše stvari. Niso imeli hrane, obleke, perila, obutve, posteljnine. Bili so izčrpani, u-mazani bosi in razcapani. Jugoslovanski tovariši so z grenkobo pravili »kako skromna sredstva njihove do tal porušene domovine ne nudijo možnosti za vzdrževanje divizije Garibaldi«. Pozneje so nam sporočili, da so vesti o bednem položaju divizije «Garibaldi» prispele v Italijo. Zvedeli smo, da je našla tam velik odmev misel o organiziranju nabiranja obleke, obutve, zdravil in odej za garibaldince, ki se borijo proti Hitlerjevim okupatorjem. V demokratičnih krogih Italije se je povečala težnja po prispevanju k stvari borbe proti Nemcem, četudi y tako skromni obliki kot je pomoč ga-ribaldincem, ki se borijo v Jugoslaviji. Očividno pa je, da bi garibaldinci dobili hitro to neobhodno pomoč, če bi se italijanski sindikati za to stvar resno zavzeli. * * * V Neaplju nam je pripovedoval Djido (Djilas, op. ur.) neke podrobnosti o srečanju s Stalinom. Na Djidovo vprašanje, če je naša linija pravilna, je Stalin odgovoril: «To veste sami in sami morate presoditi«. Nato je govoril, kako velikega pomena je naša borba in pristavil: »Oči vsega sveta so uprte v vas«. Napravil nam je samo eno opazko. «Cemu vam bodo rdeče zvezde? Angleže plašite. Oblika ni važna«. »Toda naši borci bi se brez njih ne borili. One so jim simbol protifašistične borbe«. Stalin je pokazal posebno skrb za varnost Tita in ostalih članov CK. Djida je opozoril, da se je treba čuvati atentatov in podobnih provokacij, organiziranih v tujini. Naša misija ie obiskala ukrajinsko bojišče. Povsod je bila od generala do navadnega vojaka prisrčno sprejeta. Zanimivo je bilo Djidovo srečanje z vladiko iz Umana. Ta mu je rekel; «Dobro pomnite, da je Stalin zbiralec vseh ruskih dežel«. Maršal Konjev je dal za Tita Djidj svoj osebni daljnogled, ki ga je nosil od prvega dneva vojne. Vsem članom misije pa je podaril revolverje. (Nadaljevanje sledi.) nike. Ves delovni kolektiv bo tekmoval za visoko storilnost dela in bodto razglasili nova-torje. Do 10. decembra bodo opravili 600 prostovoljnih ur. Postavili boda aktiv agitatorjev, ustanovili čitalniške in študijske skupine ter otvorilj rdeči kotiček. Na vseh delovnih mestih tovarne bodo namestili tekmovalne propagandne napise. Sindikalna podružr.ica «Fruc-tus« bp v tem tekmovanju opravila 1000 delovnih ur pri asfaltiranju dvorišča, pri delih za novo menzo in pripravljanju embalaže. Operativni plan bodo realizirali za 35 odst., tako da bo ob zaključku tekmovanja dosežen za 75 odst. Delovr.e brigade bodo med seboj tekmovale v delovni disciplini, visoki produktivnosti m znižanju neupravičenih izostankov z dela. Ob zaključku tekmovanja bodo najboljše člane nagradili. Sindikalni podružnic j «Vino-plod« v Bujah napoveduje tekmovanje za boljše in hitrejše pošiljanje blaga in boljšo organizacijo dela v brigadah. Postavili bodo tudi štiričlansko komisijo, k; bo vodila tekmovanje. Delovni kolektiv tovarne Am-pelea v Izoli bo v tem tekmovanju opravil 500 prostovoljnih ur. Do zaključka tekmovanja bo izpolnil produktivni plan za soljeno ribo in ga še prekosil za 10 odst. Član; podružnice bodo zgradili slačilnice za 120 oseb, obr.ovili cesto v notranjosti tovarne in dokončali gradnjo stroja za žago cirkularko. Razširili bodo hlev zg gojienie prašičev in popravili okna, izhode in notranjost naprave za segrevanje. Dokončali bodo dela za rdeči kotiček in postavili aktiv propagandistov čital-niških, študijskih in športno-te-1 ovadili h skupin. Ob zaključku tekmovanja bodo razglasili 15 udarnikov in nagradili 6 najboljših Ta delovni kolektiv se obvezuje, da bo v tem tekmovanju usposobil stroje za predelavo odpadkov. Sindikalna podružnica opekarn« bivša Nardone pri Izoli bo opravila 661 prostovoljnih ur. Za nepismene tovariše bo odprla večerni tečaj, dalie rdeči kotiček in ustanovila čitalniške in študijske skupine. Brigade bodo med, seboj, tekmovale za višjo storilnost dela. 'MMW firn,d8ko nrllllVin y poduzeče za opskrbo društvene iahrane i ugostitaljstvo, im Reki išče sposobnega kletni ja r. večletno prakso. Ponudbe na upravo podjetja. Kako opravlja svoje delo napredni in kako malomarni kmet Zelo razveselijo človeka zelena polja posajena z zelenjavo in v Strunjanski dolini tudi z jagodami. Mala dolina ob Izoli ima prav tako precej površine posajene z jagodami in zelenja, vo. Poleg tega se vidi tudi temno zelenje zelja, ohrovta, cvetače in špinače. V tej kot tudi v Strunjanski dolini je precej njiv, ki so slabo obdelane. Te njive so odraz malomarnosti kmetov samih. Vsakdo bo rekel: Tako spoznaš malomarnega kmeta. Ce je kmet priden, ne bo pustil, da bi mu po njivah gnila koruznica. Obral bo vse liste trstike (kanele), posušil in shraniL Ro njivah, kjer je imel prej krompir, rase sedaj zelenjava, ki mu bo dala že posebne dohodke. Kjer je rasla koruza, je ie pred dozoritvijo nasadil sadike ohrovta in jih okopal, da se bodo- lepše razvile. Tako dela priden kmet, ki se ravna po starem pregovoru, ki pravi: «Kdor dela, ima dosti jela«. Pridni kmetje lahko potem, ko so spravili koruzo dobijo v dobrih letinah 3 in tu. di 4 pridelke letno. Razumljivo je. da si tako izboljšuje svoj življenjski položaj in s tem, da odda več pridelkov skupnosti, pomaga tudi tej. Tisti kmet, ki malomarno obdeluje zemljo, bo pridelal komaj enkrat letno in le takrat malo. Posledica tega bo. da bo zahteval vse mogoče stvari, se pritoževal, da so cene prenizke, da je slabo za kmeta in podobno. Takim naj bedo za zgled tisti kmetje, ki tudi sedaj, v jeseni, oddajajo večje količine zelenjave na trg. To pa lahko delajo, ker svoja zemljišča pravilno in dobro izkoriščajo. Tudi na gričku nad Strunjansko dolino so polja skrbno obdelana. To dokazuje, da so tamkajšnji kmetje zavedni m da razumejo naloge, ki Jih imajo v zvezi z gospodarskim planom. Strunjančani so imeli pretekla leja posejane več zelenjave in zasajenih več breskev. V razgovoru s kmeti sem izvedel, da so bili prisiljeni izkopati skoraj vse breskovo drevje, ker je bilo Več ali manj napa. deno od raznih bolezni. To je povzročilo pomanjkanje potrebnih škropil in ker jih za časa NOB ni nihče oskrboval. Zelo umestno bi bilo tudi nasaditi večje površine z jagodami, ki dajejo velike dohodke. V tej dolini je zemlja in lega zelo ugodna ga pridelovanje jagod kot tudi za vse vrste zelenjave in sadja. Strunjančani dobro vedo, da jim dajeta velike dohodke sadje in zelenjava, zato sadijo in sejejo s tem večje površine. V pogovoru z njimi sem izvedel, da jih skrbi, ali bodo dobili za oddano zelenjavo potrebna živila, krit koruzo in podobno. Mnogi med njimi pravijo, da bodo primorani sejati koruzo in pšenico, če ne bodo dobili več teh na razpolago v prosti prodaji ali po vezanih cenah. To pa ne bi bilo prav, ker danes stremimo za tem. da razširimo pridelovanje zelenjave in sadja. Oskrbovanje jagodnjakov zahteva polno skrbi. Tako je potrebno, da dobijo pridelovalci teh pravočasno umetna gnojila, kot čilski soliter ali apneni dušik. Ti dve gnojili sta nujno potrebni spomladi, kadar se začnejo jagodne rastline razvijati. Takrat je.nevarno, da jih napadejo majhni škodljivci, ki se hranijo z mladimi listi, katere objedajo in tako škodujejo razvoju sadik. Ob prvem pojavu tega škodljivca je treba po- tresti omenjena gnojila, katera pospešijo rast sadik tako, da jim škodljivci niso «eč nevarni. Ce pravočasno ne potrosijo tega gnojila, zgubijo dve tretjini pri. delka, če je vreme toplo pa ie več. Referent za kmetijstvo pri kmečki zadrugi se zanima za pravilno in pravočasno obdelavo zemlje. Tudi kmetje sami sodelujejo pri jem. Setveni plan so že davno napravili in je v vseh primerih presegel okvirni plan, ki so ga dobili od okrajnega kmetijskega odseka, ^ra-ha so jim na kmetijskem Wse-ku planirali 17 ha, kmetje sami pa so se obvezali, da ga bodo posejali 27 ha. Z jagodami imajo posajenih 9 ha. Prihodnje leto. če ne bo nevarnost suše, bodo verjetno podvojili to površino. Tudi letos bi bili posadili 5 ha več jagod, če bi jim suša tega ne bila preprečila, Tudi zelenjave vseh vrst bodo posejali več kot predvideva plan. To je dokaz, da se naši kmetje prizadevajo in skrbijo za to, da bi zboljšali kmetijstvo in tako dvignili produkte zemlje. Po drugi strani pa tudi zahtevajo kar jim gre in imajo popolnoma prav. Kdor skupnosti daje, mora od to tudi prejeti kar potrebuje. Tako tudi Strunjančani posebno letos, ko je bila velika suša zahtevajo, da bi jim dali na razpolago več živilskih potrebščin. Ce jim bodo v tem ugodili, bodo tudi oni napravili vse da bo skupnost dobila še več pridelkov. Prometna nesreča Dne 27. t. m. okrog 17. ure se je na cesti Krašica-Buje dogodila prometna nesreča s tovornim avtomobilom znamke «Dodge» (ev. št. TS A 70409), last Avgusta Skerjanija iz Trsta, Ta tovorni avto je bil odrejen za prevoz pevskega zbora iz vasi Krašice na kulturni festival v Buje, kjer bi pevski zbor moral nastopiti. Šofer avtomobila, 32-letni Terzo Ales, doma iz Trsta, je vozil s preveliko brzino. Bil -je tudi v vinjenem stanju in. je tako izgubil kontroio nad vozilom. Na približno 1 km oddaljenem ovinku iz vasi Krašice v smeri Buje je zavozil iz ceste v hrib in se je avto prevrnil. Pri tem je 13 Članov pevskega zbora Zadobilo hujše in lažje telesne poškodbe. Od teh so bili 4 moški takoj prepeljani v bolnico v Izolo zaradi nadaljnmga zdravljenja. Ostalih 9 je leže poškodovanih in se bodo. zdravili doma cb zdravniški pomoči. Da je bil šofer v vinjenem stanju je dokaz zdravniško mnenje jn preiskava krvi Organi N.Z so š ferja ar‘tirali zaradi nadaljnje preiskave. Vozni red parnikov na grogi Koper-Trst Iz Kopra odhajajo parniki ob 5.45. 6.30. 7.30, 8.00. 9.00, 12.00, 13.15, 14.30. 15.00, 17.15. Iz Trsta v Koper: ob 7» 10.30, 11.00. 12.30, 15.00, 16.30, 17.00, 17.45, 18.45. Ob nedeljah in praznikih jz Kopra v Trst: ob 6.30, 8.55, 9.30, 12.45, 17.00. Iz Trsta v Koper: ob 8.00, 11.00, 14.15, 18.30, 18.50. V Izolo, Strunjan in Piran odhaja parnik , iz Kopra ob 11, v Izolo in Piran ob 12, v Izolo, Piran, Savudrijo, Umag ob 15, v Izolo in Piran ob 18 (ob ponedeljkih, sredah in petkih tudi v Umag in Savudrijo. 4 =S i 'i -i.. O SOVJETSKI POLITIM Sovjetsko - hit ajshe pogodbe in maorižursbe železnice Goqpa Cangkajšek «e jeposebej zahvalila Trumanu za pomoč, ki so jo nudile ZDA Za sklenitev tako uspešnega sporazuma. 2e 28. avgusta 1945, torej 14 dni potem, ko je bila podpisana pogodba med Kuommtangom in sovjetskim 'bod.vtvom, je prispel Mao Ce tung o Cungking na pogajanja. Na teh pogajanjih je bil Mao pripravljen privoliti v mnogo hujše pogoje, kakor je zahteval notranji položaj na Kitajskem. Samo zaradi nerealne Cangkajškove politike, pri kateri je šlo ob naslonitvi na ameriško intervencijo za popolno uničenje kitajskih komunistovi ni bil sklenjen sporazum, ki bi bil neugoden za kitajske komuniste. (Le-ti so privolili, da bi pripoznali Kuomintang kot vodilno politično stranko, ki naj bi kontroliralo vlado, pripravljeni so bili znatno Skrčiti svoje oborožene šile itd,.). Ameriška Bela knjiga po pravici pripisuje Mao Ce-trun-gov prihod vplivu kitajsko-so-vjetske pogodbe, «Nepričakovana privolitev Maoa, da pride p Cungking, 'je bila verjetno znatno pospešena z objavo kitajsko-sov jet-ske pogodbe z dne 14. avgu. sta 1245, ki je obljubljala rusko podporo nacionalni vladi Kitajske kot edini vladi Kitajske.» (Prav tam, str. '105). Zato je sovjetsko-kitajška pogodba iz avgusta 1945 omogočila Sovjetski zvezi »dobiti nazaj» velik del privilegijev ki jih je ugrabila carska Rusija na račun kitajskega naroda v Mandžuriji, samo s to razliko, da je šlo za čisto drugačno Mandžurijo, za deželo, ki je postala med japonsko okupacijo gospodarsko daleč najbolj razvit del Kitajske. Proizvodnja severovzhodne Kitajske (novega upravnega področja, ki obsega staro Mandžurijo brez zahodnih in jugozahodnih delov, kjer so naseljeni Mongoli), je znašala 1943. leta 49 odst. celotne kitajske proizvodnje premoga, okrog 87 odst. proizvodnje surovega železa, 33 odst. jeklenih proizvodov in 78 odst. električne energije. Dolžina mandžurskih železnic je znašala 42 odst. celotne dolžine kitajskih železniških prog. V Mandžuriji je bila malone vsa kitajska težka industrija. Medtem ko je znašala po Mao Ce.tungu vrednost industrijske proizvodnje samo 10 odst. vred. nosti celotne kitajske proizvodnje, je dosegel ta odstotek v Mandžuriji 1943. leta 56 odst. (Iz govora Ko Kanga, sekretarja severovzhodnega biroja CK KP Kitajske, na prvi partijski konferenci severovzhodne Kitajske, agencija Nova Kitajska, bilten z dne 6. jun. 1950.) V teh pogojih je bilo sovjetsko prizadevanje, da bi si pridobili privilegiran položoi v Mandžuriji, dejansko želin. da bi se bodoči razvoj Kitajske podredil koristim Sovjetske zveze, ne glede na to, ali bi šlo Za de-, ne pogodbe v Jalti (kakor po-mokratično ali za reakcionarno prej tajnih sporazumov s Hit-Kitajsko. lerjem in Churchillom — S sporazumom med ZSSR in spomnimo se Leninovih besed: Kitajsko g kitajski čangčunski proti tajni diplomaciji železnici, je dobila Sovjetska zveza enazaja svoje pravice, ki jih je imela po sporazumu iz leta 1924 in ki jih je prodala Japoncem leta 1935, samo da so bile te pravice zdaj razširjene tudi na južno mandžursko železnico, to se pravi na del te železnice, ki so jo zgradili Rusi pred letom 1904, in ki veže bivšo kitajsko vzhodno železnico s Port Arthurom in Daljnim Bivša kitajska vzhodna železnica in južnomandžurska železni, ca sta povezani v enotni sistem pod imenom kitajske čangčun-ske železnice (KCZ) reproducira * glavnem določbe sporazuma iz leta 1942 z določenimi poslabšanji na škodo Kitajske. Tako t> tej pogodbi možnost odkupa sploh ni omenjena. Medtem ko je predvideval sporazum iz leta 1924 brezplačno izročitev Kitajski vseh sovjetskih pravic do KCZ najpozneje leta 1962, je bil novi sporazum sklenjen na 25 let; to se pravi z veljavnostjo do leta 1970. Za upravljanje železnic je bila ustanovljena mešana družba Kitajska-čungčunska železniška družba. Družbi je po sporazumu načeloval 10 članski odbor, pet Kitajcev in pet sovjetskih državljanov, s predsednikom Kitajcem, ravnatelj že. leznice pa je bil, kakor leta 1924, sovjetski državljan. Tako •e bila znova zagotovljena sovjetska kontrola nad vsem železniškim sistemom, ki je bil leta 1904 v rokah carske Rusije. Razen tega je bilo s posebnimi določbami o Port Arihuru vzpostavljeno v tem pristanišču | sovjetsko vojno pomorsko oporišče in tako je postala Sovjetska zveza edina država, ki je imela Po drugi svetovni vojni na Kitajskem tudi formalno svoje vojno oporišče. Dejansko so imeli do zloma Kuomintanga svoja oporišča tudi Američani (na primer v C ing tau). S Port Arthurom so Rusi po sporazumu o pristanišču Daljni (Dajren) obvladali tudi glavno mandžursko trgovsko pristanišče in važen industrijski center. Tako so se znašli praktično s pogodbo in sporazumi iz avgusta 1945 v rokah Sovjetske zveze osi privilegiji, ki jih je izsilila carska Rusija na imperialistični način od Kitajske razen pravic eksteritorial-nosti, ki so se jim med vojno odrekle tudi druge imperialistične države. Pot od Leninovega Dekreta o miru do Stalinove pogodbe s Cangkajškom je pot vračanja birokratskega vodstva ZSSR od intemaicionalistične socialistične zunanje politike prve države socializma na imperialistično velikorusko politiko carske Kusi je. Namesto popolne objave tajnih pogodb — sklenitev tuj- in delalj, bomo odkrito pred vsem ljudstvoma). Namesto ukinitve privilegijev ustvarjanje privilegijev v korist moskovske birokracije. Namesto boja proti razdelitvi področij vpliva razdelitev področij vpliva, namesto zveze z osvobodilnimi gibanji podjarmljenih narodov mešetarjenje z imperialisti in izkoriščanje osvobodilnih gibanj samo za mešetarjenje z imperialisti, podrejanje teh gibanj ozkim velikodržavnim interesom ZSSR, spreminjanje teh gibanj v menjalni drobiž. (.Se nadaljuje) SKUPINA FRANCOSKIH MLADINCEV, KI JE SODELOVALA PRI GRADNJI DIJAŠKEGA NASELJA V ZAGREBU. PO KONČANEM DELU So MLADI FRANCOZI OBISKALI RAZNE KRAJE V JUGOSLAVIJI NA SLIKI JIH VIDIMO V DOMU GRŠKIH OTROK V BELI CERKVI. TAKIH DOMOV JE V. JUGOSLAVIJI NEŠTETO IN SE V NJIH VZGAJAJO NEDOLŽNE ŽRTVE MGNARHOFASISTJCNEGA TERORJA V GRČIJI PO XXV. UIE.VALI V BEMETKAH Juticslcvanslui umetnost v cCeli drugih naredcv Sto trideset dni trajajočo slikarsko in kiparsko razstavo v Benetkah, na kateri so razstavljali umetniki iz 22 držav, je po službenih podatkih obiskalo okrog 170 tisoč ljudi Vendar je to mnogo manj od števila obiskovalcev XXIV. bienale leta 1948. Sveto leto, s katerim so prireditelji računali, je sicer napolnilo z devizami vatikanske blagajne, prireditelji razstave Pa so imeli od njega zelo malo koristi. Izmed romarjev je le dva do pet odstotkov obiskalo razstavo, pri čemer niso mogli pomagati niti duhovniki, imenovani V. žirijo. Za razliko od bienale leta 1948, ki je bila v glavnem namenjena impresionistični umetnosti, je bil namen letošnje razstave, prikazati evropsko umetnost od začetka leta 1900. V nekaterih paviljonih pa so bila razstavljena celo dela starejših mojstrov. KljrCb temu je bila letošnja bienala po veliki večini razstavljenih del razstava dekadentnih in abstraktnih smernic tj likovni umetnosti. > * * * Jugoslovanski umetniki, ki so letos prvič po drugi svetovni vojni razstavljali na bienali, so biU zastopani s 60 izbranimi deli. Razstavljali so slikarji Pet ar Lubarda, Anton Kos, Ismet Mujezinovič in Boža Ilič, izmed kiparjev pa Antun Avgu-stinčič, Fran Kršinič, Vanja Radauš, Vojin Bakič in Kosta Angeli-Radovani. V. jugoslovanskem paviljonu so se poleg številnih gledalcev često zadrževali tudi znani italijanski aka- ŠAH Jugoslovanski mojstri na mednarodnih turnirjih V bližnjih mesecih je na vidiku več mednarodnih turnirjev v inozemstvu, kamor so povabljeni tudi jugoslovanski mojstri. Ti turnirji bodo v Luzernu, na Dunaju, v Hastingsu in Bevervijku. Ker pa večina najboljših mojstrov igra v tem času na VI. državnem prvenstvu, je malo izgleda, da bi kdo od Jugoslovanov sodeloval na teh turnirjih. — Šahovska zveza Jugoslavije bo poskusila vseeno poslati nekatere šahiste na omenjene turnirje. Zaenkrat je gotova samo udeležba Gligori-Ča, Pirca in dr. Trifunoviča v Amsterdamu, ki se začne 11. novembra in se konča v prvi polovici decembra, tako da se bodo mogli že pravočasno vrniti in sodelovati na VI. šamplo-ratu. Dr. Tone Bajec »Šahovska začetnica" V založbi »Mladinske knjige« v Ljubljani je izšla nedavno 50 strani obsegajoča knjižica o osnovah šahovske igre. Prireditelj dr. Tone Bajec je s *em napravil veliko uslugo najmlajšim in njihovemu velikemu zanimanju za šahovsko igro, hkrati pa bo prišla prav s svojo enostavno in pestro razlago tudi marsikateremu odraslemu. Dasi Slovenci nismo preveč na skopem s tovrstno literaturo (Vidmarjevi knjigi «Uvod v šah« in »Pogovori o šahu z začetnikom«) je vendar prednost knjižice y, tem, da je kratka, enostavna in jo bo lahko predelal tudi tisti, ki je še tako na tesnem s časom in ki bi ob širšem obsegu izgubil potrpljenje. Pozitivna stran knjižice je tudi v tem, da pisec spretno naniza med vsebino vrsto vzgojno-moralnih vplivov, ki jih ima šahovska igra na človeka, zlasti na naše najmlajše. Pri vsem tem bi vendar omenili nekatere manjše pomanjkljivosti, zlasti to. da bi pisec lahko bolj zgostil obravnavanja funkcij posameznih figur in se vsaj malo bolj pomudil pri obravnavanju osnovnih principov otvoritev, srednje igre in končnic. H koncu bi omenili, da se zdi komentar sicilijanske partije pretežak in kaj malo primeren za začetnike. Komentator ing. Sikošek bi lahko izbral kratko, klasično partijo, med mojstrom in amaterjem. 59 let plodnega dela v športu Rudolf Cvetko, podpredsednik Sabljaške zveze Slovenije in Sabljaške zveze Jugoslavije, trener in strokovni vodijo slovenskih sabljačev, ima sedemdeset let; 57 let športnega udejstvovanja ie za njim. 1893 leta je začel telovaditi. V vojni akademiji v Trstu, kjer je bil od 1895 do 1900, se je začel ukvarjati s sabljanjem; potem je posečal sabljaške tečaje v Dunajskem Novem mestu in kasneje sajn predaval v vojaških in specialnih kurzih. L 1912 je postal telovadni učitelj na gimnaziji v Gorici, leta 1914 pa je šel v vojsko. Svetovno vojno je prebil v Kopru in Galiciji. To je ena plat njegovega življenja pred prvo svetovno vojr.o. Druga Pa je njegova pot k uspehom kot tekmovalec v floretu in sablji. Na državnem prvenstvu leta 1907 ie bil drugj v sablji. Na prvenstvih vojske 1907, 1909, 1911 je bil drugj v obeh orožjih in leta 1911 je bil drugi v sablji in floretu tudi na državnem prvenstvu. Isto leto je dosegel svoj največji tekmovalni uapeh: osvojil si je evroipsko prvenstvo v obeh orožjih. Na olim- piadi leta 1912 v Stockholmu je zasedel drugo mesto v sablji. To so njegovi uspehi kot tekmovalca. Ker P« je poleg' tega odličen organizator, ni nič čudnega, če je prav on začel leta 1928 po upokojitvi uvajati sabljanje med Slovence, ki ga do takrat niso gojili. Slovenski sabljači so nasto. pil; na vrsti mednarodnih tekmovanj; na dvobojih s Češkoslovaško, Italijo, Avstrijo, na svetovnem prvenstvu v Budimpešti, Lausanni in Parizu, olimpiadi v Berlinu, turnirju Male Antante itd. Njegovi učenci so vsi vrhunski slovenski sabljači, med njimi inž. Pengov, dr. Koršič Mirko in dir. Koršič Marijan, inž Marjon, inž. Ferlan, Tavčarjeva, Mandeljc, Sevnik, inž. Vrčko itd. Cvetko je neumoren. Sedaj ■je upokojen, toda z delom v Sabljaški zvezi Slovenije še dolgo ne misli prenehati Vsak dan vodi tečaje in treninge, predava na Zavodu za fizkul-turo, ki je uvedel sabljanje v svoj učni program, goji Pa seveda tudi druge športe; telovadi, plava, gmuča, hodi na planine. V letu 1948 in 1949 je izdal več strokovnih razprav iz zgodovine in razvoja sabljanja, o psiholoških vplivih in modernem sojenju itd V dlelu pa ima še več stvari. [hipno šahovsko prvenstvo Jugoslavijo v Zagrebu BEOGRAD, 26. — Na letošnjem ekipnem prvenstvu FLRJ v šahu, ki bo v Zagrebu od 9. do 13. novembra, bodo sodelovali «Pairtizan» (Beograd), »Mladost« (Zagred), beograjski univerzitetni šahovski klub, SK Zagreb, Sloga (Novi Sad), Krim (Ljubljana), Metalac (Beograd) in Borac (Cačak). Naslov prvaka brani »Partizan«, demskl slikarji, visokošolci pa so proučevali razstavljena dela, zlasti odlitke. Razen lista «11 Momentov in bolonjskega nProgressa« je šel italijanski tisk molče preko razstavljenih del jugoslovanskih umetnikov. «11 Momento« je o njih pisal zelo pohvalno in pozitivno, a kritik «Pro gressa« Boscarelli je posvetil mnogo pozornosti zlasti jugoslovanskim kiparjem. Najbolj mu je všeč Avgustinčič, ni pa varčeval s priznanjem tudi ostalim kiparjem, naglašajoč, da s silo u-metniškega izražanja, neposrednostjo in zrelostjo močno vpli-vajo na obiskovalce. Imamo pa še drug dokaz o uspehu jugoslovanskih likovnih umetnikov. Mnogi obiskovalci so namreč že od vsega začetka puščali v paviljonu svoje naslove in posetnice, da bi na ta način pokazali, kako jim je všeč razstava. Številni pa so izrazili željo, vpisati svoje vtise v posebno sknjigo vtisov«, ki je bila naknadno uvedena. In tako ni bil redek primer najti na eni in isti strani več enakih mišljenj, drugod Pa tudi različna mnenja, pri čemer se je v knjigi razvila pravcata majhna diskusija , Poglejmo, kaj pravijo obiskovalci o jugoslovanskem paviljonu. Znani italijanski umetniški livar Bragadin iz Benetk je kot prvi napisal mnenje, ki so ga kasneje ponovile desetine obiskovalcev u različnih variacijah: «lzredni odlitki in lepe patine«. Elvio Costa se s tem mišljenjem popolnoma strinja: ((Občudujem predvsem vaše kiparstvo«. Dela jugoslovanskih kiparjev pa so navdušila tudi Valterja Zamparettija iz Vidma: »Lepo kiparstvo«. «Čudovito, čudovito!« je zapisal Mansi Neven iz Detroita, P. Bounti pa dostavlja: «Umetnost, prava umetnost«. Kolet Asech iz Strassbourga je naslovila na jugoslovanske umetnike naslednje besede: uClovek vas mora občudovati«, G. Brtik pa je poleg svojega imena zapisal: ((Odlično. bravo Jugoslovani«. Listajoč po «knjigi vtisov» naletimo na zapiske ljudi, ki zatrjujejo, da so jim dela jugoslovanskih slikarjev in kiparjev vrnila vero v umetnost. «Tu se končno diha s polnimi pljuči. Tu vse govori, da umetnost še ni umrla«, je zapisal Luigi Pelesi iz Ravene. Luigi Bonfrutti se veseli, ker je naletel na pravo umetnost. Iz jugoslovanskega paviljona odhaja zadovoljen tudi M. Pelandi iz Bergama: «Vaša skulptura in vaše slikarstvo so me spravili z umetnostjo«. Priznanj je mnogo. «To je paviljon, ki prekipeva pravo umetnost« je zabeležil eden izmed obiskovalcev. Ciara del Vecchio izjavlja: «Najlepši paviljon razstave«, medtem ko je Vincenzo Doma iz Rima napisal naslednjo oceno: «Videl sem kiparstvo in slikarstvo, ki nista načeti od modernističnih ekscesov, marveč rešitve, ki dajejo delom občutenost in izrazitost. Narodni motivi se prepletajo in ustvarjajo atmosfero, ki tolmači dušo vsega naroda«. Med podpisniki najdemo številne profesorje, novinarje, znane slikarje, kiparje itd. iz Italije in iz drugih držav. Slike A. Kosa so obnovile staro znanje med njim in slikarjem Rossijem. «Bravo Tonči«, piše Rossi, «zares bravo«. In da bi dokazal, kako živi so še spomini na skupno tovarištvo, dodaja v našem jeziku: »Živio — tvoj Rossi«. Pariški slikar Richard Gal pa vzlika Lubardi: «Bravo moj stari Lubarda, tvoj stari prijatelj se te spominja. Piši mi čimprej!« Mnogi mladi slikarji, navdušeni nad deli jugoslovanskih umetnikov, so izrazili željo, da bi se radi ob njih učili- Jugoslovanski paviljon so obiskali tudi številni Slovenci iz Trsta, Gorice in Vidma, ponosni na napredek in uspehe jugoslovanskih umetnikov. Kajpada je bilo med obiskovalci tudi nekaj takih, ki niso bili nikdar in niso tudi danes-prijatelji Jugoslavije. Ti se niso spuščali v. ocenjevanje del, marveč so izkoristili priliko, da izrazijo svoja šovinistična pojmovanja in mržnjo nasproti vsemu, ker je jugoslovanskega. In še med temi so se našli taki, ki se niso mogli ogniti vtisu, ki ga je nanje napravil jugoslovanski paviljon. Tako je e- den izmed anonimnih obiskovalcev zapisal V italijanščini: «0 Jugoslovani! Poznam jih. To je narod, do katerega ne gojim niti malo simpatij, vendar občudujem njegovo ustvarjalno silo«. Ljudje raznih narodnosti in mišljenj, z različnim gledanjem na svet in na umetnost, so vpisali v «knjigo vtisov« to. kar so občutili in kar so menili, da je potrebno povedati o jugoslovanskem paviljonu na 25. bienali. Pretežni del teh misli, o-cen in priznanj karakterizira zapisek Parižana Jacquea Gen-trena, ki je po ogledu paviljona napisal: »Občudujem brezmejno narode Jugoslavije«. Davor Culic GOSFOD1BSTfO [~ TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE_j Pozno, toda resno mnenje u liašuni velesejmu in tržaških protisiotph Dunajski «Sud-0st» objavlja več, kakor smo culi od sejmske uprave Dobili smo v roke oktobrsko, t. j. 6. številko dunajskega lista ((S-udrOstn, ki je pričel izhajati pred nekaj meseci. Po obliki in naslovu spominja deloma na iiSiid-Ost Echo«, ki je še med vojno izhajal na Dunaju V redakciji nacističnih gospodarskih ((strokovnjakov« za Balkan. Toda novi list z njim nima nikake zveze in tudi urednik g. Fritz Salus, židovskega porekla, je dober porok za to. Ker je prebival dolga leta na Balkanu, v. Dalmaciji itd. so mu ta področja tudi bolj znana kot drugim. Številka, o kateri govorimo, priobčuje obvestilo, da izide prihodnjič list v obliki posebne številke o Svobodnem mestu Trstu in navaja obenem že naslove člankov ter imena pisce vt med njimi odv, B. Forti, kap. G. Cosulich, dr. R. Ber. nardi, M. Terrile (preds. Zd-ruž. trž. špediterjev), dr. G. Parisi, dr. R. Pelikan (zastopnik trž. Trgovinske zbornice na Dunaju), W. Pace, ing. J. Raab (bivši avstrijski minister in predsednik Trg. zbornice na Dunaju), E. Bollmann in dr. M. Štern. Predsednik zveze avstrijskih špediterjev. Toda po pravici bi že sedanjo oktobrsko številko lahko imenovali za ((tržaško«, ker priobčuje več kot polovico gradiva, ki se nanaša neposredno na Trst. članki se ustavljaj ob raznih aktualnih vprašanjih, v katerih smo že na tem mestu govorili. Pač pa je posebej vreden omembe obsežen prispevek, ki govori pod naslovom (iTriester Messe ohne Levante» o nekaterih važnih problemih prometovanja in trgovanja s kozi Trst pa tudi o letošnjem in o velesejmu v prihodnjem letu. Clankar opisuje na kratko letošnjo mednarodno udeležbo na tržaškem velesejmu, nato pa poudarja pomembnost posebnih evelesejmskih» dogovorov za razvoj poslovanja z Italijo in čezmorjem. Takšni dogovori ustvarjajo dodatne možnosti in izpolnijo tu in tam vrzeli obi- čajnih trgovinskih pogodb vsaj za posle manjšega, obsega. Z avstrijske strani je bilo zanimanje ogromno in dunajska trgovinska zbornica je bila dobila toliko naročil, da so skoraj vsi raznovrstni blagovni kontingenti bili premajhni ter jih je bilo treba na koncu velesejma posebej porazdeljevati med množico interesentov. Zlasti velja to Za rezani les, papir, lepenko, celulozo, lesne izdelke in raznovrstne s.troje. Med avstrijskimi udeleženci so bili najmočneje zastopam uvozniki in, ker je slonela organizacija glavno na trgovinski zbornici iz Gradca, je bil seveda najpomembnejši delež uvoznikov iz Štajerske in Koroške. Nekaj težav so imeli razstavljalei umetne in elek-trokeramike, božičnega okrasja, strešne lepenke in tekstilnih izdelkov, namreč zaradi previsokih cen. Kljub temu pa je bilo mogoče do konca razstave razprodati tudi te kontingente v zAmeno Za razno blago, kar je dajalo določeni dobiček. Precejšnja pomanjkljivost pri sklepanju posebnega dogovora o dodatnih kontingentih za tržaški velesejem, (pogajanja so tekla med Dunajem in Rimom) je bila v tem, da so dogovor prepočasi pripravljali in sklenili, kar je močno škodilo možnosti sklepanja tranzitnih kupčij. Tržaški posredovalci namreč niso več imel j časa, da bi poslali ponudbe v Levant in drugam čez morje ter dobili še za časa odgovore nanje. V bodoče bo treba na velesejmskih prireditvah posvetiti vprašanju izrednih kontingentov posebno pozornost, da se ne bi zmanjšale zmožnosti tranzitnih kompenzacij skozi Trst. Se važnejša pomanjkljivost je z avstrijske strani posebej podčrtana: pričakovanja, da bodo v Trstu na sejmu srečali levantske in drugp čezmorske kupce in prodajalce, so bila temeljito razočarana. Z izje- Jesenski Bled. Jezero je mirno, le tu in tam tiho čkrai po njeni čoln. Oktobrsko sonce komaj odganja hlad, ki sili s planin; svoje žarke pa razliva z rumeno svetlobo po gozdovih nad jezerskimi bregovi, da ostrmiš nad bogastvom harv, ki se harmonično zlivajo v nemo pesem, da se zaloti ob glasno izgovorjenem začudenju; »Kako lep je jesenski Bled!« Toda to ni lepota Bleda v poletni sezoni, ki ti vzbuja prešerno veselje, d!a se preliva v smeh in vrisk tisočerih letoviščarjev. Oktobrski Bled u-stvarja v človeiku spokojnost, ki mu omogoča, da se misel poglobi in osredotoči, da je sposobni® vrtati v globine rovih spoznavanj. V tako posrečenem okolju se je pretekli teden razvijal prvi kongres pedagoških delavcev Slovenije, ki je obenem bii tudi prvi pedagoški kongres v Jugoslaviji. Prihiteli so na Bled slovenski vzgojitelji od vsepovsod; iz Prekmurja to s Krasa, jz zelene Dolenjske in s tolminskih gora, skratka iz vseh predelov svobodne Slovenije. Ljubljana je poslala najboljše, kar premore y pedagoškem svetu, toda tudli Maribor, ki se ponaša z lepo pedagoško tradicijo ni hotel zaostajati. Tu je bila zastopana ljubljanska univerza s svojimi profesorji pa tudi štu. der.ti, slušatelji pedagogike; ob pedagoških teoretskih, ki proučujejo na učiteljiščih, si videl profesorje gifnmaizije, srednjih in nižjih strokovnih šol, upravnike dijaških domov in vzgojitelje v vzgojnih domovih, učitelje n® višje organiziranih šolah in učitelje z osamljenih enorazTedtnic ter njihove okrajne šolske nadzornike. «Ne maramo stare šole...« Na kongresu so bili zastopani še pedagoški delavci iz Koroške ter iz obeh področij Tržaškega ozemlja; ostale jugoslovanske ljudske republike pa so jposlale močne delegacije svojih pedagoških delavcev. Kongres je pozdravil tudi predsednik »Pedagoškega društva Jilgbslavije« tov. Miloš Jair.ko-vič. V delovno predsedstvo so bilj izvoljeni med drugimi znani pedagoški teore skih osnovnih, sreolnjiih in strokovnih šolah blizu četrt milijona učeče se mladine, kar je gotovo zelo visoka številka za slovensko republiko, ki n® šteje niti poddrug milijon prebivalcev. Qb tem silnem porastu slovenske šole je razumljiva stiska z učnimi kadri, s prostori, učili, učnimi pripomočni-ki itd, Sajno primer učnih kadrov na osnovnih šolah osvetlju je težave, s katerimi se šola bori. V staležu osnovnih šol je 3100 učiteljev, od katerih je kar 26 odst. s že nepopolno kvalifikacijo, p« še vedno primanjkuje samo osnovnim šolam 643 učiteljev. Z enakimi težavami se bore tud, gimnazije in strokovne šole. Istočasno, ko se z velikimi napori odpravljajo vsi ti nedostatki, raste organizacij- ska oblika šole, ki zadobiva iz 1 Prav aiktualno je bilo sedaj leta v leto popolnejše in idealni socialistični šoli podotonejJe lice. Tako je z letošnjim šolskim letom uspelo Sloveniji zopet uveljaviti osemletno šolsko obveznost in tov. Regent je v svojem referatu izrekel prepričanje, da bomo morali v kratkih letih pripravljati tla za devetletno in desetletno obvezno šolanje. V smeri demokratizacije šolstva je bil storjen z letošnjim letom še nov korak na-prej. Skoro vse sedem 1 etke so bile izpremenjen« v nižje gimnazije, tako db je danes omogočeno nad 75 odst. slovenske mladine cfhiškovamje nižje gimnazije, s čimer je odprta pot za nadaljnja razvoj v vse smeri. S šolskim letom 1950—51 ima LRS 205 nižjih gimnazij, 30 višjih gimnazij, 2 klasični gimnaziji in 14 strokovnih srednjih šol, ki so po stopnji enakovredne stopinji višjih gimnazij. S široko razpredeno mrežo šolstva se na prosvetnem polju odstranjujejo nasprotja med mestom in vasjo. To pot zbliževanja mesta in vasi nujno r.a, rekuje tudi perspektiva zadružnega razvoja slovenske vasi, ki zahteva v novih oblikah kmečkega gospodarstva vedimo več mnogo bolj izobraženih delovnih ljudi. Tov. Kimovec France—2iga je v obširnem referatu o od-r.osiu pozitivne pedagoške tradicije do današnje stvarnosti osvetlil vsa napredna stremljenja, ki niso v pretekli in polpretekli dobi slovenske pedagogike bila baš tako revna. Gre Za pravilno vrednotenje vsega preteklega, da ne bi skupno s staro nepotrdbno šaro zavrgli tudi kar je dobrega in pozitivnega«. Položaj šolstva na Koroškem in na Tržaškem ozemlju Drugi dan kongresa je bil posvečen problemu kvalitete pouka- To vprašanje sta osvetli, la vsak r.-a svoj način tovariša prof. Gustav Šilih in univerzitetni profesor dr. Stanko Gogala. Z referatom in diskusijo je bilo to važno vprašanje šole odprto, da bodo nadaljnja teoretičr.ia razglabljanja In praksa dovedla do končnih dognani. Tretji dan kongres« je plenarno zasedanje obsegalo predavanje tov. dr. Ive Šegulov«, ki j« predavala o pomenu psihologije za učno in vzgojno delo in v svojih izvajanjih utemeljila potrebo poučevanja psihološkega razvoja slovenskega otroka. Naslednje predavanje univerzitetnega profesorja dr. Mihajla Rostoharja je obsegalo metodo mladinske psihologije. ob reorganizaciji pionirske organizacij je v Jugoslaviji predavanje univerzitetnega profesorja dir. VUadla Schmida, ki je Ob istem vzgojnem cilju, ki ga imata šola in pionirska organizacija temeljito očrtal razlike osnov obeh vzgojnih čind-teljev, ki narekujejo v pionirski organizaciji,' ki je v svojem bistvu vzgojmo-zabavna, povsem drugačne metode dela kot v šoli. Zadnji, t. j. peti dan kongresa so delegati poslušali y plenumu poročilo o situaciji šolstva na Koroškem in v obeh conah Tržaškega ozemlja. Delegati iz ostalih jugoslovanskih republik pa so podali pregledno sliko šolstva v svojih republikah, ki kaže iste napore in težkoče, pa tudi prav tako razveseljiv vzpon, kot šolstvo LRS. Tov. Ivan Regent zaključil kongres Ob zaključku kongresa, ki je po petdnevnem plodovitem delu sprejel sklepe o nadaljnjih naporih zr. rasi >-o razcvit slovensko šole je zopet spregovoril tov. ivan Regent. Njegove jasne besede o splošnem družbenem razvoju v Jugoslaviji, kjer prehaja vedno širia oblast na nižje organe in se tako širijo demokratične pravice, so podčrtale dejstvo, da izhajajo te pravice iz demokratičnih dolžnosti, t. j; iz dolžnosti vsakega državljana, da sodeluje pošteno in konstruktivno pri u-pravljanju države. Cim bolj bo človek spoznaval nujnost v družbenem razvoju tem bolj bo postajal svoboden. V tem °b-čutku svobodnosti bomo brez taktiziranja in brez omamljanja diskutirali, kajti marksizem ni dogma ir.' zahteva diskusijo. Ta diskusija pa mora sloneti na faktih, ‘kajti marksizem je znanost, ki je osnovana na dejstvih. Ko »o se delegati po petdnevnem intenzivnem delu razhajali, so se poslavljali v prijetni zavesti, da je vsaka beseda izgovorjena na tem kongresu v skladlu z zaključnimi mislimi tovariša Regenta. Ali že veste... — da je že pri novorojenčkih delovanje črevesja zelo živahno. Prehod zaužitega mleka skozi črevesje traja prvi dan povprečno 32 ur, po četrtem dnevu življenja pa samo še sedem ur. — da pozna znanost posebno umestno podnebje«, ki se razlikuje med drugim z oslabitvijo sončnega žarkovja in ultravlo-letne svetlobe nad poslopji. mo majhne libanonske gacije ni bilo nikogar, kar, ki bo verjetno v. ff. lus sam, meni, da vozniki niso radt gleda skov čezmorskih kupcev. P7 inozemskih t. j. zlasti^ a*-f skih razstavljalcih, čes > strahu, da bi trpeli nJ tranzitni posli. Avstrijci pritožili pri velesejmski JA Vi zaradi odsotnosti » ■ skih kupcev, in dobh opra lo v izjavi, da je bd vroraoj za reklamne stroške hen, da bi mogli razviti ^ nejšo propagando za. «7* ■ čezmorju in u leva da lab. Pravzaprav Pa je mora vodstvo tržaškega sejma upoštevati bodisi ‘ ..j, se tržaških bodisi moz razstavljalcev. Ab, in k bo uspelo rešiti to žtvar vprašanje, ki bo oalocilno » bodoči obisk inozernceZi? sre-žaškem trgu, kjer upaj čati trgovce iz Levanta. «Sud-ost«, ki v tem prm nedvomno realistično mnenje avstrijskih k7*0^0 v členku - nadalje Ija, d« M tržaška pnred^ seveda ne bo mogla ru sati s sejmom v trj Ije omenja, da so se P°^az(L. nasprotja med Avstrijci t« —izvozniki tudi #5 interesentov, trgov*™1 ’ 1 . hg m j* 1 lingom je namreč bU 'di teg* vedno negotov in za ^pčij t> žaškimi izvozniki tudi danju interesentov. «-z lesom, ki se je m-sdo . kvim velesejma, Ski izvozniki lesa ieteii■ neposredne stike z M se tržaški posredovalci pa w tega ustrašili. , . Trgovanje Z , ejš„)l zadnje čase zašlo v pr ^ težave in zaradi tega P . ^ člankar važnost ,, o- govorov, in kontinge™ ^ ^ kviru tukajšnjega veles*l„ ver bi pomenili nekak ey t lil za trgovanje Avstru ^ Italijo. Tečaj med ,g jf! zaradi se sklepa mnogo okviru kliringa. Pose sejmski« dogovor, ki nekakšno izravnalno v vce«i. nje med avstrijskim kom in izvoznikom, V gač Ijal do mnogih kupcU, ^ nih zaključkov, ki se U v običajni okmr i0, avstrijskega trgovvnsk 9 govora, pa je bilo P* Članek obravnava vprašanje, ali ivna*>tvre. 6® gospodarski krogi^ vnt v(\e. procvitanju tukajšnje® $ sejma. Zaradi ugoto je vse tržaško <" prispevalo k ^ ostalim investicijskim sejmske ustanove, ki li nad 180 milijonov bri «1, 8 milijonov, lir, je_zaP . «i< da določeni tukajšnji tefe. majo nikakega sa, ker da vidijo v eVosr^j prireditvi možnost izvollt,'l nih stikov dvstnjskih fl iz Avstrije, tn j ^ari■ „ naj posvetno qq tv avstrijskim » tržaških sped-t gg pr posebej trgovanju * vl0- mednarodnem J ^ sd ta striio in niozn > ■. J? sirijo in 7,WZ““V0 je ze pa-pa te okrepi■ « oVanju 1 rs? d0 ZaStŠ hata^T^t h jo zaradi ha bl se. ^ v o ja kliringa še nadalje v5” ie v d°elje«i Trst« in sicer ^ ^inod° tn prh obsegu. Av fpjški pravljena "‘.[ožrlo9L ima sedaj P?obnost1*-že svoje spos cmvmNISTVO' Ul-fCA MONTECCH1 St 8. III. nad. — Telefon štev. «3-101 In «4-83». — Poštni predal 502. - UPKAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA » 20 — Telefonska št 73-38. OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-' upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po Wdin . Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tlaka Tržaški tiskarski savod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pellico 1-IL, Tel. 11-32 • Koper, Ul. Battlsti 30ia-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750. polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4'^t|ngKeg» Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založnlšt-o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega D.ZOZ' -vr-