RAZGOVOR S SEKRETARJEM OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS CELJE Več poguma PRI POGLABLJANJU DEMOKRATIČNIH ODNOSOV Glede na dejstvo, da smo na izteku polletja, ki naj po- kaže prve dosežke na področju gospodarske politike in dru- žbenega razvoja v smeri poglobljenih in neposrednih proiz- vodnih odnosov, je naše uredništvo zaprosilo sekretar j a Ob- činskega komiteja ZKS tov. Toneta SKOKA za razgovor o teh vprašanjih. Naš list je o tem po svojih močeh obveščeval našo javnost sproti ob posameznih pojavih, posredoval razprave s političnih in oblastvenih forumov itd. Želeli smo, da v razgovoru s tovarišem Skokom dobimo krajši, splošen prerez dosežkov in pojavov, predvsem pa to, da bi našli bistvene osnove, kot izhodišče za nadaljnja pri- zadevanja. Kakšni so, tovariš sekretar, po tvojem mnenju dosežki v preto- čenem polletju pri izpolnjevanju programa, ki ga je pred celjsko komimo postavil nov gospodarski sistem ter s tem v zvezi novi prin- cipi poglabljanja neposredne de- mokracije? — Sodeč po polletni analizi ra- zvoja gospodarstva v naši občini so dosežki v globalu zadovoljivi. To nam potrjuje dejansko stanje pri izvrševanju gospodarskih na- log T komuni kot v celoti, pa vendar z dokajšnjimi razlikami med posameznimi gospodarskimi vejami. Čeravno mislim, da bi bile treba več povedati o priza- dernosti delovnih kolektivov, se bom kljub temu omejil na ugo- tovitve, ki govorijo o tem, da bi mogli storiti več. Pri tem mislim na vlogo subjektivnih sil, na delo političnih organizacij, samouprav- nih organov, itd. Da uspehi niso bili večji pri decentraliziranju delavskega samoupravljanja, da nismo dovolj uspeli pri uveljav- ljanju novih principov delitve o- sebnega in čistega dohodka, pri izdelavi investicijskih in razvojnih programov, je glavni vzrok for- malizem, prepogosta ozkost in nerazumljiva plakost, čakanje na »vzorne primere« namesto iska- nja v lastnih okvirjih in pogojih in podobno. Katere ovire so po tvojem mnenju najbolj značilne, ki so zmanjševale boljši uspeh? — Omenil sem že nekatere, vendar moram pristaviti, da so nekatere teh ovir tudi objektivne, ne samo subjektivne. To, da po enem letu nenehnih razprav o nujnosti perspektivnih planov po gospodarskih organizacijah še vedno mnoga podjetja niso prišla naprej, ni samo posledica »brez- perspektivnosti« nekaterih kolek- tivov, temveč tudi posledica dru- gih težav, kot je nedospelost za- vodov in projektivnih birojev, težave z lokacijami in ne nazad- nje tudi težave, ki so izven dose- ga komune: predvsem zmanjša- nje investicijskih sredstev, pre- orientacija proizvodnjih progra- mov ob spremembah na tržišču, pomanjkanje surovin itd. Zavore subjektivnega značaja sem že poprej omenil. Vsiljuje se sum, da je plahost bolj navidez- na oblika in da je v resnici vzrok čakanja in oklevanja bodisi v ne- sposobnosti vodilnih in tehničnih kadrov, ali pa brezbrižnost in pre- šibak čut družbene odgovornosti. Da se prav razumemo, ni moj na- men vzpodbujati k nepremišljeni ihtavosti. Vendar smatram, če je naša želja priti naprej, je treba več poguma, treba odločno in za- vestno storiti prve korake. Sem bi rad pristavil še en po- jav, ki hromi uspešnejši razvoj. To je pomanjkanje samokritič- nosti in prevelika občutljivost. To je zelo resna ovira za razvoj ne- posredne demokracije, ki drugu- je samodopadljivosti, pa tudi pri- kritemu samopašništvu. Kako daleč smo v celjski ko- muni z novim sistemom delitve osebnega in čistega dohodka? Kakšne so negativne tendence na tem področju? — Ne bom ponavljal že znanih stvari. Občinski komite, sindikal- ni svet, občinski ljudski odbor in drugi forumi so že nekajkrat razpravljali o tem. Med 19 pod- jetji, o katerih imamo podatke, je komaj 5 takih, v katerih je pra- vilnik o delitvi dohodka že spre- jet in uveljavljen. V dveh pod- jetjih je še v razpravi, v ostalih pa, ali še ni nič storjenega ali pa v izdelavi... Drugi podatki pa nam kažejo na pojave neupravičenega poviševanja osebnih dohodkov, zlasti pri nekaterih vodilnih u- službencih, kjer ponekod zDledi vsaka sled po socialistični morali. Taki primeri so vselej povezani z silno formalnimi pravilniki brez učinkovitih kriterijev o vrednosti in obsegu dela, ki naj bo osnova za take prejemke. Katere glavne naloge političnih organizacij za delo v bodoče, zla- sti na področju uveljavljanja na- prednejših odnosov? — Mislim, da so nologe jasne že v trenutku, ko so jasni pro- blemi in vidne njihove posledice. Dobrega razvoja novega gospo- darskega sistema si ne moremo zamisliti brez učinkovitejšega u- trjevanja pravic in dolžnosti pro- izvajalcev - zato tudi hitrejše in doslednejše akcije pri decentra- lizaciji samoupravljanja. Ta pa ne more biti učinkovitejša le na osnovi zvenečih ges'el in papir- natega formalizma - učinkovita je lahko če ima tudi ekonomsko podlago in razgibane, dorasle za- vestne sile. Prvo je lahko plod pogumnejše odločitve, drugo pa rezultat vztrajnejšega prizadeva- nja političnih organizacij, pred- vsem zveze komunistov, ki bo morala pri obveščanju delovnih ljudi storiti mnogo več. Morala bo skrbeti za rast zavesti pro- izvajalcev - zavesti brez vsakr- šnega strahu - zavesti resnično osvobojenega dela J. Kr. Organi zac i j a zd ra vst ve n e službe prva naloga Pred dnevi je bilo v Celju za- sedanje Skupščine Okrajnega za- voda za socialno zavarovanje. De- legati so razpravljali o nekaterih perečih problemih nadaljnjega razvoja zdravstvene službe, o bo- dočih nalogah in nekaterih sla- bostih, ki nas opozarjajo, kje in kako bo potrebno nekatere pro- bleme reševati. Udeleženci so na zasedanju bili enotni, da je prva naloga zdrav- stvenih ustanov ustrezna organi- zacJja zdravstvene službe, ki bo zadovoljila vse potrebe prebival- cev. Kajti gotovo je, da šibkost na tem področju lahko usodno vplivajo tudi na razvoj ostalih področij — predvsem gospodar- stva. Trditev, da je zdrav in fi- zično sposoben delavec v vsaki tovarni odločujoč činitelj razvoja podjetja, ker s stroji delajo lju- dje, ni nova, a je aktualna. Istočasno je skupščina posvetila posebno pozornost preventivnim ukrepom v proizvodnji, ki naj bi zmanjšali razne poškodbe in po- dobno. Čeravno smo pred Ted- nom varnosti pri delu in je ta vprašanja potrebno obravnavati še posebno skrbno, pa to ne po- meni, da je vprašanje varnosti med delom problem, ki ga je tre- ba resno upošetvati le v tednu varnosti. Varnost delavcev nam- reč ne sme biti kampanja, kar tu- di v večini dobro organiziranih podjetij ni, temveč mora tudi v manjših podjetjih, posebno v obrtnih delavnicah in podobno — postati stalna praksa. Istočasno so delegati razprav- ljali o nekaterih potrebnih ukre- pih, ki bi še bolj okrepili zdrav- stveno službo. Na tem področju je okrajni zavod skupaj z zainte- resiranimi komunami v zadnjem obdobju dosegel znaten napredek. Tak napredek bo s skupnimi pri- zadevanji treba doseči še v dru- gih krajih. Ivan Zmaher POLLETNI OBČNI ZBORI SINDIKALNIH PODRUŽNIC V teh dneh so se pričeli v sindi- kalnih podružnicah na področju konjiške občine polletni občni zbori sindikalnih organizacij. Med prvimi so ga imeli na pošti v Slo- venskih Konjicah, katerega so se udeležili tudi predstavniki okraj- ne pošte iz Celja. V prihodnjih dneh ga bodo izvedli tudi v pod- jetju za izdelavo umetnih brusov »Comet« v Zrečah, v oktobru pa bodo še v nekaterih večjih pod- jetjih. Po mnenju vodstva občinskega sindikalnega sveta naj bi občni zbori obravnavali konkretne go- spodarske probleme. Zlasti naj bi kritično ocenili proizvodne rezul- tate, ustvarjanje dohodka in nje- govo delitev ter izdelavo pravilni- kov o delitvi čistega in osebnega dohodka. V večjih podjetjih pa bodo seveda morali razpravljati še o delovanju ekonomskih enot in njihovih novih organov uprav- ljanja. STROKOVNI IZOBRAŽEVALNI CENTER V CELJU NAMESTO DOSEDANJIH VAJENSKIH SOL delovanje takega izobraževalnega centra je njegovo financiranje. Toda z Zakonom o financiranju šolstva, ki predvideva sklade za šolstvo po teritorialnih enotah, je to vprašanje že rešeno. Vanje se stekajo sredstva iz letnih prora- čunov in iz prispevkov gospodar- skih organizacij oziroma podjetij. Po tem zakonu mora imeti vsa- ka šola ali izobraževalna ustano- va svojega ustanovitelja, ki skrbi za njeno redno vzdrževanje. Po sklepu celjskega občinskega ljud- skega odbora bi naj postala usta- novitelj obeh vajenskih šol ali bo- dočega Strokovnega izobraževal- nega centra v Celju Obrtno-ko- munalna zbornica, ki je za izo- braževanje strokovnih kadrov najbolj zainteresirana. Toda za opravljanje take funkcije pa je nujno potrebna njena udeležba pri sredstvih iz sklada za šolstvo. Glede zahtev po učnem osebju za strokovni izobraževalni center ima Celje ugodne pogoje. Semkaj prihajajo učenci tudi iz drugih občin in celo okrajev (rudarji, zlatarji, optiki, vrtnarji i. dr.). Le za vzdrževanje šolanja teh učen- cev bo treba iskati dodatna fi- nančna sredstva. Kar se tiče šo- lanja odraslih v posebnih tečajih, bo moralo le-to sloneti na samo- vzdrževanju in na prispevkih podjetij, ki žele imeti kvalificira- ne kadre. Strokovni izobraževalni center je v Celju nujno potreben. Ker bodo na njem zainteresirane tudi gospodarske organizacije, se bodo jasneje pokazale potrebe po ka- drih in pK) njih se bo ravnalo tudi strokovno izobraževanje. —nik Konjičani v Šoštanj Politične in druge organizacije na področju konjiške občine se že dalj časa pripravljajo za čim več- jo udeležbo svojega članstva na okrajni proslavi 20-letnice vstaje, ki bo v nedeljo v Šoštanju. Sodeč po splošnih podatkih se bo pro- slave udeležilo okoli 500 ljudi, predvsem članov sindikata, SZDIi in mladine. Večina jih bo potova- la s kamioni, ki jih bodo dale na razpolago gospodarske organizaci- je, del pa tudi z osebnimi avtomo- bili in avtobusi. Za udeležbo je zlasti precejšne zanimanje v okolici Vitanja. Predstavnik sindikalne podružni- ce pri tamkajšnem obratu kmetij- ske zadruge je dejal, da pri njih ni potrebno nikdar voditi večje agitacije, ker se lahko zgodi, da bo prijavljenih več kot pa je na razpolago prevoznih sredstev. Za udeležbo v Šoštanj računajo, da bodo poleg dveh lastnih kamio- nov morali za prevoz Vitanjčanov dobiti vsaj še enega iz Celja, ker bodo v ostalih krajih občine vo- zila potrebovali za svoje ljudi. Podobno je tudi v Zrečah in v Ločah ter v samih Konjicah in okoliških krajih. Povsod pravijo, da bo udeležba iz konjiške občine v takem številu kot je to primer- no, saj tudi pri veliki proslavi v Ljubljani niso zaostajali za dru- gimi. Šele štiri podjetja so po podatkih občinskega sin- dikalnega sveta v Slovenskih Ko- njicah izdelala nove pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohod- ka. V ostalih podjetjih so pravil- niki sicer že v obdelavi, vendar organi upravljanja o njih še niso razpravljali.. Manjša, predvsem obrtna podjetja bo ljudski odbor sicer oprostil od izdelave pravil- nikov o delitvi čistega dohodka, vendar občinski organi kljub te- mu menijo, da bi bilo prav, če bi jih začeli v letošnjem letu vsaj pripravljati. S tem bo seveda nji- hovo delo kasneje, ko jih bo po- trebno izdelati, mnogo lažje. L. V. Krajevni odbor in problemi DOBRNE Med najboljše krajevne odbori v našem okraju sodi tudi Krajevni odbor v Do- brni. Besede predsednika te- ga krajevnega odbora tova- riša Zmaga Likarja pa pojas- njujejo nekatere značilno- sti dela krajevnega odbora, ki je močno zaživel in ki predstavlja osnovno gibalno silo kraja. Takole je dejal: Morda je oddaljenost Do- brne od občine tudi delno pripomogla, da je krajevni odbor zadihal s pravo sapo. Vendar menim, da največ pomeni skupna in enotna pa vitalna želja vseh prebival- cev, da v soseski uredimo zdravilišče in zdraviliščni prostor, da uredimo osrednji del naselja, da zgradimo vse potrebne institucije, ki so v klimatskem zdravilišču tu- rističnem kraju potrebne in ne nazadnje, da v spodnjem delu naselja dobi trdno po- dlago tudi turistična dejav- nost v širši obliki. To so ve- like želje, ki porajajo tudi nove probleme in ki člane krajevnega odbora tudi te- žijo. Ja, včasih je tudi kaj glavobola vmes. Vendar je to naš program, ki ga vred- notimo in ki ga >industrij- sko« gledano lahko primer- jamo z načrtom razvoja ne- ke tovarne. Ce pogledamo nazaj, lah- ko ugotovimo, da smo kar precej napredovali. Dobili smo novo sodobno šolo, pe- karno, trgovino bomo tudi uredili; z izpraznitvijo stare šole, kamor se bo preselil krajevni odbor kjer bodo dobile prostore posamezne družbene in politične orga- nizacije, pa smo pridobili tudi sedanje prostore kra- jevnega odbora. Veliko je še podrobnosti, ki so jih prebi- valci Dobrne opravili, ven- dar je prva in največja že- lja vseh prebivalcev še ve- dno želja. Namreč — ta naša ljuba cesta! Ta je v sedanjih po- gojih turizma nevzdržna, a tudi zdravilišču škoduje, če- ravno število nočitev vse bolj raste. Prebivalci Dobr- ne in tudi krajevni odbor se predobro zavedajo, da je draga investicija. Vendar, bo prej ali slej treba tudi v to, čeravno morda kislo jabolko ugrizniti. Vsekakor pa bi bila nova cesta za raz- voj Dobrne najtrdnejša osnova. Zmago Likar IzobraŽevanje Ze Resolucija o strokovnem iz- obraževanju kadrov, ki jo je spre- jela Zvezna ljudska skupščina, uvaja reformo strokovnega šol- stva v državi. Potreba po kvalifi- ciranih in visoko kvalificiranih kadrih je tako velika, da se je komaj zavedamo, zlasti pa takrat, kadar započeta dela stoje in ne gredo več od rok. To velja poseb- no za kvalificirane delavce. Dobršen del mladine, ki je do- vršila obvezno osemletno šolanje v osnovni šoli, so prevzemale in še danes prevzemajo vajenske šo- le, potem ko so si absolventi z učno pogodbo zagotovili učno de- lovno mesto v družbenem ali za- sebnem podjetju. Do pred krat- kim so bile vajenske šole le teore- tičnega značaja, saj niso imele primernih delavnic, strojev in na- prav, ob katerih bi učenci in učenke tudi praktično preizkušali v ioii pridobljeno teoretično zna- nje, kar bi olajšalo njihovo pro- izvodno delo v delavnicah. Za večino vajencev je trajala doslej dve do triletna vajenska in šolska učna doba. Da bi čimprej pridobili čimveč kvaliciranih de- lavcev, bomo morali zmanjšati učno dobo na krajša obdobja, ki naj trajojo od 12 do 36 mesecev, ravnajoč se po tem, kakšne so za- hteve določenega poklica. Tako po imenu kakor po starem sistemu šolanja so se vajenske šo- le že preživele. Zato ustanavljamo v večjih industrijskih in gospo- darskih središčih strokovne iz- obraževalne centre, ki lahko za- jamejo tudi odrasle priučene de- lavce za pridobitev določene kva- lifikacije. Tak strokovni izobraževalni center se pripravlja tudi v Celju. Zajel bi obe vajenski šoli: šolo raznih strok Borisa Kidriča na Ljubljanski cesti in šolo za kovi- narske stroke na Dečkovi cesti. Navidez težak problem za uspešno Ali bo kopališče? 2e lani je šmarsko turistično in olepševalno društvo »Procvit«, ki mu prizadevno predseduje dr. Bogdan Fiirst, sklenilo, da bo ure- dilo športno kopališče. Nekaj sredstev je dala občina, nekaj pa celjska Turistična zveza, za kar so jima zelo hvaležni. Takrat so nabavili le gramoz, pravkar pa so dokončali z betonskimi deli na dnu bazena. Zdaj nameravajo fil- trirati še vodo, da bo iz potoka pritekla resnično neoporečna, in skupno s telovadnim društvom urediti še okolico ter napraviti potrebne kabine. Zato bi pa po- trebovali vsaj še 1,000.000 din. Občina je sredstva sicer obljubila, toda težko jih je dati, če ni do- volj dohodkov. Šmarčani upajo, da bodo vsaj do prihodnje kopali- ške sezone dokončno uredili ko- palni bazen. Bazen je širok 10 m in dolg 25 m. DROBNE VESTI TUDI V ŠOŠTANJU NON-STOP Po vzgledu trgovske;;!! bazena • Ve- lenju, ki je v prodajalni na tržišču u- •vedlo neprekinjeno prodajo, bodo po- dobno naredili tudi v Šoštanja, aa kar so dali pobudo potrošniki. SEDEiVIDESETLETNIK POTUJE z MOPEDOM Čevljar Milak Kuzman iz No- vega Sada je po vsej Vojvodini znan po svojih dolgih vožnjah z njopedom. Letos bo dopolnil 71. leto in kot pravi skuša spoznati čimveč krajev. Tako je lani pre- vozil dva tisoč kilometrov dolgo pot, letos pa se je lotil še večjega podviga. Odločil se je za krožno potovanje po Jugoslaviji ter je v dvajsetih dneh prevozil preko tri tisoč kilometrov z mopedom. Obi- skal je Šabac, Sarajevo, Mostar, Split, Zadar, Pulo, Koper, Postoj- no, Ljubljano, Zagreb in se nato po avtocesti vrnil v Novi Sad. Zanimivo je tudi to, da kljub te- žavnim terenom in mestoma ne- ugodnim vremenskim razmeram ni imel okvare. Morda še bolj zanimivo pa je potovanje predsednika Turistič- nega društva iz Kranja, ki se je odločil, da bo z mopedom prepo- toval petnajst držav. Prevozil bo okoli deset tisoč kilometrov, in si- cer preko Bolgarije, Turčije, Si- rije, Libanona, Jordanije, Egipta, Libije, Tunizije in Italije, od ko- der se bo vrnil v domovino. S se- boj je vzel kamero, s katero bo posnel zanimivosti teh dežel, kar bodo doma lahko porabili za se- rijo zanimivih predavanj. TEGA RES NE VERJAMEM Tole kratko zgodbico sem slišal: V Braslovčah so imeli pekarno. Bila je v sklopu »Veležitarja«. Pravzaprav samo prodajalno. In sicer v posebni stavbi. Z lastnico, ki je tudi prodajala kruh, so ime- li delovno pogodbo in najemno pogodbo za lokal. Ker pa je ime- la lastnica zaostanek davčnih da- jatev pri žalski občini, ni upala registrirati računa za najemnino. Ker ji brez registriranega računa niso hoteli izplačati najemnino, bili so celo pripravljeni, da sami nesejo račun na občino, se je last- nica lokala domislila svojevrstne taktike izsiljevanja. Kratkomalo je v ponedeljek prepovedala svo- jim nadrejenim vstop v lokal in izjavila, da kruha ne bo več pro- dajala. Računala je pač, da Bra- slovče ne smejo ostati brez kruha, tako pa bi le dosegla izplačil« brez registracije računa. Zgodba se je končala s tem, da je pomagal problem rešiti pred- sednik krajevnega odbora in da je začasno prodajalno kruha pre- vzela trgovina v Braslovčah. O tej zgodbi ni kaj veliko pri- pomniti, le morda to, da je ne- verjetna. Kajti ljudje si moraj« med seboj pomagati. Iskanje o- sebnih finančnih koristnih na ra- čun lakote otrok, na račun po- manjkanja kruha v Braslovčah, je dokaj neverjetno. Tega ne rer- jamem. Kajti, če bi bilo to res, bi bilo potrebno ostreje ukrepati. M. Iršič