Štev. 61. 0 Llnbllonl, g cetrtefr. dnč 14. marca 1901 Velja po poŠti: do za Ogrsko napočili težki in usodni dnovi. Vneli sc bodo boji neizprosni socialni boji, kako sc pa bodo končali, tega nihče ne more vedeti. Boji tudi tedaj ne bodo ponehali, čc sc bo na Ogrskem — kakor mnogi prorokujejo — vzakonil načrt, ki bo bistvo volivne reforme potvoril. Kajti v tem slučaju se bo boj nadaljeval v novem parlamentu, kjer tako dolgo ne bo prišlo do miru, reda in uspešnega dela, dokler se nc bo uveljavila resnična splošna in tajna volivna pravica. Gospodarske izpremembe v zadnjih desetletjih so odkazale na Ogrskem poljedelskemu in industrijskemu delavstvu tako vlogo v ekonomskem razvoju, da sc že popolnoma zaveda svoie važnosti in zaradi tega ne zahteva samo po pravici vpliva na polit, življenje, ki mu pristoja, ampak ima tudi zadostno moč, da si pribori veljavo. Od tega jc dandanes na Ogrskem odvisen družabni mir. Ta politiška in socialna kriza bi se namah dala rešiti, ako bi se pošteno reformirala volivna pravica. V nasprotnem slučaju tega nas obvaruj Bog bo marsikaj poginilo v plamenu, kadar sc bo vnela strast ogoljufanega ljudstva. Kajti splošna in tajna volivna pravica ni v ogrskih ljudskih srcih samo želja, ampak žc mogočen plamen in v svitu tega plamena gleda narod podobe svoie kulturne povzdige v bodočnosti. Igrati sc s tem ognjem, je nevarna stvar. Naj se raz,,jejo stvari kakoržekoli, to vem zagotovo, da bodo ogrski radikalci, ki stoje v toku tega razvoja, v boju častno stali in vztrajali na svojem mestu. Njih vzor je mirna rešitev vprašanja, toda tudi boja se nc bodo vstrašili. ako sc splošna tajna volivna pravica ne bo dala drugače izvesti. Boj bo najbrž težaven, spremljale ga bodo težke krize, toda končati sc more zgolj s popolnim triumfom splošne in tajne volivne pravice. Potem stopi Ogrska v vrsto modernih držav. V znamenju kulture in humanitete napoči za vse narode v državi sv. Štefana nova doba. Parlament ne bo več pozorišče za zastarelo kramarsko politiko in za malenkostno spletkarjenje drznih politiških klativi-tezev in bo postal zares ljudsko zastopstvo, torišče za intenzivno delo za gospodarsko in socialno povzdigo celega prebivalstva. Šele potem bo konec neprestanemu sporu med obema državnima polovicama, ki uničuje najboljše moči; tukaj in tam se bosta mesto dosedanjih kurialnih parlamentov uve-veljavila ljudska parlamenta, ki sc bosta medseboj lažje sporazumela. Napočil bo čas, ko bosta pod žezlom skupnega vladanja pravi ljudski zastopstvi obeh neodvisnih državnih polovic v bratski vzajemnosti, vsako na svojem polju delovali za blagor in prospeh narodov.« Govorniku so navzoči burno aklamirali. * * * Tako Kristoffy. Mož dobro pozna položaj. Tudi nc dvomimo, da zastopa demokratska načela odkrito, dasi je Feyervaryjevo ministrstvo, kateremu je Kristoffy pripadal, podpiralo idejo o volivni reformi v prvi vrsti za to, da zlomi moč koalicije in Košutovcev. Da bi sc pa rešilo vprašanje o volivni reformi na Ogrskem mirno, to je čisto izključeno. To kažejo predvsem sedanji socialnopolitični zakonski načrti in novi šolski zakon sedanje vlade. Socialno-političen zakon o delavskem zavarovanju jc ogrska vlada spretno izvedla tako, da je ločila od industrijskih delavcev poljedelske in bo slednje izročila veleposestniškim magnatom v Banatu na milost in nemilost. Organizacijo kmet. poslov vlada preganja na vso moč, pleni delavska glasila in odreka zavarovalnino tistim delavcem, ki se upirajo »ogrski državni nacionalni ideji«. Nedavno je vlada razpustila strokovno društvo zidarskih delavcev v Budimpešti. Ravnosedaj izdeluje vlada zakon »za varstvo dela«, ki bo pravzaprav le zakon za varstvo delodajalcev in tistih neorganiziranih delavcev, ki sc ne udeležujejo Štrajkov. Tudi društveni zakon namerava vlada »reformirati«. Kruti boj proti nemažar-skim narodnostim tudi nc obeta mirne rešitve volivne reforme. Korumpirana magnatokra-cjja na Ogrskem nc bo predložila zakona, ki bi pomenjal zanjo smrt, posebno šc sedaj ne, ko si hoče z »ustavnimi garancijami« zagotoviti absolutno gospodstvo v komitatih, teh središčih korupcije in nasilstva. Mnogo upanja, da bi se na Ogrskem kaj izpremenilo ljudstvu v korist, ni. Ce pa zagovorniki splošne volivne pravice na Ogrskem mislijo na-mažarske narodnosti ravnotako prikrajšati za njihove pravice, kakor dosedanji gospodarji, bo tudi nova volivna reforma lc navadno slepilo. Pravi preporod bo na Ogrskem prišel iz delavstva in najbrže le s pomočjo velike socialne revolucije. OGRSKE ZADEVE. Avstrijska vlada podpira neodvisnost Ogrske! Budimpešta, 13. marca. V ogrski državni zbornici je ministrski predsednik We-ckerle podal zelo pomenljivo Izjavo. Stvar se je razvila sledeče: Baron Banffy je stavil sledečo interpelacijo: V nižjeavstrijskem mestu Aspangu so nekateri zaupniki pod predsedstvom nekega okrajnega sodnika sestavili za državnozborske volitve program, ki meri na to, da se razkosa ogrsko kraljestvo ter ustanovi takozvani »Grossosterreich«. Ogrska vlada naj pri avstrijski proti temu protestira. Ce bi Avstrija bila tuja država, bi morali mi nastopiti proti temu diplomatskim potom. Vrhtega pa ima v Avstriji izhajajoči list »Grossosterreich« zveze z nemažarskimi na-rodnostinii v Ogrski. Izpremeni naj sc kazenski zakon, da bo mogoče kaznovati ljudi, ki poročajo temu listu. Nato jc \Veckerle odgovoril nekako sledeče: Res je, da so Avstriji Mažaroin skrajno sovražni, toda tudi na Ma-žarskem ne vlada ravno prijazno razpoloženje nasproti Avstriji. Proti temu protimažar-skemu gibanju ni moč nastopiti, ker avstrijska vlada ne stoji z njim v nobeni zvezi in se sklicujc na svobodo združevanja in tiska. Wekerlc izvaja nadalje, da je nedavno, ko ie na Dunaju konferiral z avstrijskimi ministri, pri ti ona s zvezi, omeji. spravil to stvar na dan ter da mu jc priliki avstrijska vlada zagotovila, da protimažarskim gibanjem ni v nobeni Nasprotno, ona stori vse, da to gibanje Prepričal sem sc pravi NVekerle da avstrijska vlada nc pnpoznava samo upravičenosti našega gibanja, ampak da ga celo podpira, seveda v gotovih mejah. Zbornica je to izjavo vzela na znanje; mislimo, da jo bodo avstrijski narodi tudi. Nagodbena pogajanja. D u n a j, 13. marca. Sekcijski šef Bcr-natzkv in sekcijski svetnik dr. Joas iz avstrijskega finančnega ministrstva sc posvetujeta, v Budimpešti z ogrskimi strokovnimi referenti o tem, kako izvesti ogrsko zahtevo glede na obdavčenje užitnin, ki sc uvažajo iz Avstrije na Ogrsko. Vojaške koncesije. Budimpešta, 13. marca. Vsi listi na vse kriplje dementirajo vest, da hoče krona Ogroin dovoliti vojaške koncesije. Uradno dementira to vest ogrski korespondenčni urad, ki pravi, da so vest raztrosili krogi, ki se od nekdaj prizadevajo položaj zaplesti. (To so nemški krščanski socialci, katere korespondenčni urad tako ljubeznivo obrekuje.) Nekemu uglednemu nemškemu dunajskemu glasilu pa poročajo iz Budimpešte, da jc ua teh vesteh vendarle nekaj resnice. Uredik) se bo namreč šc v kratkem vprašanje o ogrskih grbih v armadi; mažarskega poveljeval nega jezika pa žal ne bodo še uvedli. Neodvisna stranka vojaških zahtev sploh ne smatra za koncesijo in zavoljo njih nc bo zatajila svojega programa za popolno gosp. neodvisnost Ogrske. Vojaške zahteve se bodo morale neodvisno od nagodbenih pogajanj rešiti. (Tako piše Košutov »Budapest«.) MAŽARSKO VITEŠTVO. Budi m p e š t a . 13. marca. Na galeriji poslanske zbornice je mažarski poslanec Jurij Nagy razžalil več odličnih rumunskih dam. Žena ravnatelja rtimunske banke, gospa Kožna, je nato Nagyju dejala: »Vi infamni človek, ali je to rtiažarsko viteštvo?« List »Egyertetes« poživlja Nagyja, naj se opraviči. Budimpešta, 13. marca. Rumunski poslanec Pop se je pri honvedskem ministru pritožil, ker huzarski častniki v Aradu zmerjajo rurtiunsko moštvo z »valaškimi psi« rav-notakrat, kadar gredo mimo vežbališča ru-niunske dame. Minister jc odredil preiskavo. Huzarski poročnik Vadas je bil nato kaznovan s H dni zapora v sobi. UMOR BOLGARSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. Jugoslovanski listi izvajajo, da bolgarski narod za umorjenim Pctkovom prav nič ne žaluje. Vse se jc za hip oddehnilo, ko se jc izvedelo za umor, kajti kakor težka mora jc Petkov tlačil narod, za katerega svobodo se je v mladih letih boril. Ni čuda, da jc Petkov umrl take smrti. Saj njegova eneržija, katero tako hvalijo nemški listi, ni bila prosvetljena, ampak čisto navadna brutalnost človeka, ki ni imel nobene izobrazbe in niti ljudske šole ni pohajal. Knez Ferdinand je rabil takega človeka, ki jc bil slepo orodje v njegovi roki. Petkov je zaprl vseučilišče in izgnal iz njega vse profesorje in to zgolj zato, da se maščuje, lljrcr. Povest iz zunanjega ministrstva. Angleški spisal C. Doyle. Mnogo je še ljudi, ki so poznali Alfonza l.acoura v njegovi starosti. Približno izza časa revolucije v I. 1K48 do drugega leta krimske vojske si ga vedno lahko našel v istem kotu kavarne Cafč de Provence, na oglu Rue St. Honorč, kamor je prihajal okoli devete ure zvečer in odhajal, ko ni nikogar več najti mogel, s komur bi govoril. Treba jc bilo precej samozatajevanja, da je človek poslušal starega diplomata, kajti njegove povesti so bile več kot neverjetne, in vendar je hitro opazil, ako so se vam ustnice satiM) zaokrožile v smeh in ako ste lc malo zganili z obrvi-mi. Potem se je njegov velikanski zaokroženi hrbet vzravnal, njegova buldoška brada sc ic^ napela in njegovi »r« so grmeli kakor pa^v-RaT Kadar jc prišel do »Ah, monsieur r-r-r-rit!« (»Ah, gospod sc r-r-r-reži!«), ali: »Vous ne me cr-r-r-rovez pas donel« (»Torej mi nc ver-r-r-rjamete?«), je bilo ravno čas, da ste sc spomnili, da imate vstopnice za opero. Pripovedoval jc povest o Talleyrandu in o ostrižjih lupinah, potem svojo skrajno absurdno povest o Napoleonovem drugem obisku v Ajacciu. Nadalje ono obširna povest katere si ni nikdar upal pripovedovati, predno ni odmašil druge steklenice o cesarjevem begu s Sv. Helene, kako jc živel cclo leto v Filadelfiji med tem, ko jc groi Hcrbert dc Bertrand, ki mu je bil grozno podoben, živel kot Napoleon v Longvvoodu. Toda nobena izmed njegovih 'povesti ni bila bolj znana, kakor ona o koranu in slu iz zunanjega ministrstva. In ko so izšli spomini gospoda Ottona, so našli, da je bilo vendar res nekoliko resnice v neverjetnem poročilu starega Lacoura. »Vedite, gospod,« je imel navado pripovedovati, »da sem zapustil Egipt, ko so umorili Klcberja. Rad bi bil šc ostal tam, kajti obljubil sem, da prevedeni koran in v onem času sem sam mislil na to, da bi prestopil k niohamedanizmu, kajti njegova modrost v nazorih o zakonu me je globoko iznenadila. Toda storili so neverjetno napako glede vina in mufti, ki me je skušal izpreobrniti, ni mogel nikoli odstraniti tega zadržka. Ko jc umrl stari Kleber in prišel na krmilo Menoti, sem čutil, da jc prišel zame čas, da odidem. Ne maram govoriti o svojih zmožnostih, gospod, toda razumete pač lahko, da človek ne stric skrbeti, da bi mule jezdile človeka. Svoj koran in svoje spise sem nesel s seboj v London, kamor jc prvi konzul poslal Ottona, da sklene mirovno pogodbo; oba naroda sta bila namreč sita vojske, ki ie trajala že deset let. I am sem jaz jako mnogo koristil gospodu Ottonu, prvič s svojo angleščino, in drugič, ako sc smem tako izraziti, s svojimi naravnimi zmožnostimi. Bili so srečni dnevi, ko sem živel v Square of Bloomsburg. Podnebje, to moram pripoznati, jc grozno v tei deželi. Toda kaj se da pomagati? Cvetlice najbolje rastejo v dežju. Treba jc samo pokazati na gospodove rojakinje, da sc dokaže to. Gospod Otto, naš poslanik, je imel torej opravka s to pogodbo in vse njegovo osobje se jc mučilo do smrti. Pitta nismo imeli, da bi sc borili ž njim, kar je pa bilo mogoče ravno tako dobro za nas. Ta Pitt je bil grozovit človek in kjerkoli sc jc zarotilo pol ducata francoskih sovražnikov, ie žc imel svoj špi-časti nos vmes. Toda narod je bil dovolj bistroumen, da ga jc odstavil in mi smo imeli opraviti z gospodom Addingtonom. Toda minister zunanjih zadev jc bil Havkcsburg in z njim smo se morali pogajati. Lahko razumete, da to ni bila otročja stvar. V desetih letih je vsak narod zasedel mnogo, kar .ic bilo v last drugega naroda ali pa njegovih zaveznikov. Kaj naj se vrne? In kaj naj se obdrži? Ali jc ta otok vreden onega poluotoka? Ako mi storimo to na Beneškem ali storite vi ono v Sicrra Leone? Ako mi prepustimo Egipt sultanu, ali povrnete vi Rt dobre nade, ki ste ga vzeli našim zaveznikom Nizozemcem. Tako smo se prepirali in borili; in videl sem se vrniti gospoda Ottona na poslaništvo tako izmučenega, da sva mu morala s tajnikom pomagati iz kočiie na zofo. Toda slednjič so sc stvari poravnale same in približal se je večer, ko se je imela pogodba končno podpisati. Vedeti pa morate, da je bila ona važna karta, ki smo jo imeli in izigravali, izigravali, izigravali pri vsaki točki svoje igre, Egipt, ki smo ga imeli. Angleži so bili jako nervozni, da smo bili tam. Vidite, to nam je dajalo trdno podlago na obeh koncih Sredozemskega morja. Varni niso bili niti v tem, da ga ne porabi oni naš mali, čudoviti Na|x>leon za podlago svojega prodiranja proti Indiji. Kadarkoli je torej Haukesburg zahteval tako stvar zase, nam jc bilo treba le odgovoriti: »V tem slučaju seveda nc moremo privoliti v to. da hi umaknili svojo vojsko iz Egipta«, in tako smo ga hitro izpametovali. S pomočjo Egipta smo dosegli pogoje, ki so bili izdatno ugodni za nas, in zlasti to, da smo prisilili Angleže k temu, da so sc udali in se odpovedali Rtu dobre nade. Niti pedi zemlje nismo privoščili vašemu narodu v južni Afriki, gospod, kajti zgodovina nas je naučila, da nastane iz britanske pedi zemlje v pol stoletju britansko cesarstvo. Varovati sc nam ni treba vaše vojske ali brodovja, ampak vašega mlajšega sina in vašega moža, ki išče tu kariero. Ako imamo mi Francozi kake posesti onkraj morja, radi sedimo v Parizu in si sami častitamo k temu. Pri vas ic to drugače. Vi vzamete svoje žene in otroke in hitite gledat, kakšni kraji so to, a potem je ravno tako, kakor hi vam poskušali odvzeti oni stari Square of Bloomsburg ker so dijaki izžvižgali kneza in niso hoteli biti priganjači vladne stranke. Komaj v Rusiji bi si bili upali prepovedati učiteljem, pristopiti politiškim društvom za člane in jim predpisovati, kakšnega mišljenja naj bodo, kakor je to storil Petkov. X X X Sofija. 13. marca. Petkov je žrtev velikega zarotniškega gibanja vladne opozicije. Zarotniki so nameravali umoriti tudi trgovinskega ministra Genadjeva. Sedaj je glavno vprašanje, ali bo Genadjev temu gibanju kos in ali bo v stanu zatreti preobrat, ki se v Bol-gariji pripravlja. Sofija, 13. marca. Morilec je izpovedal da je. predno je izvršil umor, vprašal nekega urednika, ali bi bilo sveto delo za domovino, če umori Petkova. Genadjeva in kneza Ferdinanda. Urednik mu je odvrnil, da bi bila velika zasluga, ako umori Petkova in Genadjeva, kneza pa ne kaže umoriti, ker bi potem najbrž reakcionarci dobili v roke še večjo oblast. Policija je zaprla mladeniča Uranova in Matjejeva ter dijaka Rodeva. Sofija, 1.3. marca. Preiskava je dognala, da Petrovu sicer ni pri umoru nihče pomagal, pač pa so za umor vedeli mnogi dijaki in uredniki »Balkanske Tribune«, ki so Petrova nahujskali. 12. t. m. je policija izvršila preiskavo v nemško pisanem listu cankovske stranke »Der Tag«. Morilec je izpovedal vse. Petkova so sklenili umoriti na posebnem shodu, ki se je vršil v uredništvu »Balkanske Tribune«. Za umor so vedeli opozicionalni dijaki in najbrž tudi voditelji opozicionalnega bloka v sobranju. Sofija, 13. marca. Knez Ferdinand bo dospel 14. t. m. iz Pariza v Sofijo. Prisostvoval bo pogrebu Petkova. Sofija. 13. marca. Dijak Dimitrov je izpovedal, da je Petrovu dejal urednik »Balkanske Tribune« Ikonov, kateremu je Petrov razodel svojo namero, da bi umor Petkova in Genadjeva povzročil v Bolgariji preobrat k boljšemu; če bi pa umoril kneza, bi Stambu-lovci uvedli skoro gotovo strahovlado. Drugi zopet trdijo, da je z umorom v zvezi drugi urednik »Balkanske Tribune«, Geor-giev. Morilec je eksaltiran človek. Sofija, 13. marca. Na deželi je mirno. Opozicionalni »Mir« je umor ministrskega predsednika zaznamoval med dnevnimi vestmi. AVSTRIJSKA IN ITALIJANSKA ESKADRA NA VAJAH. Pariz, 13. marca. »Echo de Pariš« poroča, da bosta v aprilu izvrševali v maloazij-skih vodah vojaške vaje avstrijska in italijanska eskadra, točla v taki oddaljenosti druga od druge, da sc ne bosta nikoli srečali. NOVI TISKOVNI ZAKON ZA BOSNO. Dne 9. t. m. je bil napovedani novi tiskovni zakon za Bosno proglašen. Šest tednov po proglašenju morajo listi založiti kavcijo, in sicer oni, ki izidejo inanjkrat kot enkrat na teden, 3000 kron, tisti, ki izhajajo največ trikrat na teden, 6000 kron, 10.000 kron pa dotični, ki izhajajo po več kot trikrat na teden. Kavcija se zahteva, da se pokrijejo kazni in stroški za morebitne kazenske obravnave. Ako bi bil de! ali pa cela kavcija zaplenjena, se mora v desetih dneh izpopolniti. Temeljna določila zakona šo sledeča: Tisk je v zakonitih mejah dovoljen. Kazensko postopanje v tiskovnih pravdah pripada samo sodiščem. Preventivna cenzura je v rokah državnega pravdništva ali policije. Slednja pa mora prijaviti zaplembo državnemu pravd-ništvu tekom 24 ur, in mu tekom naslednjih 24 izročiti potrdilo zaplembe od okrajne oblasti. Sodišča morajo svojo razsodbo prijaviti v treh dneh. Kolportaža in ulična prodaja nista dovoljeni. Pač žalostna reforma! NEMIR! NA BALKANU. Carigrad, 13. marca. V Novenibazani na bosanski meji so nemiri baie že docela ponehali. Oboroženi mohamendanci iz okolice so zapustili mesto. SOCIALNO POLITIŠKA DEBATA V NEMŠKEM DRŽAVNEM ZBORU. (Dopis.) O socialnopolitiškem programu vlade, katerega je na inicijativo katoliškega centra razvil v nemškem državnem zboru nadarjeni socialni politik, državni tajnik grof Posado\\-sky, smo že poročali. Zanimiva je bila debata, ki je nato sledila. Poslanci svobodomiselnih strank so nehote morali odobravati sočialno-politiški program centra, poslanec Schack iz »Gospodarske zveze« je celo dejal: »Katoliški centrum si je na socialnopolitiškem polju pridobil brezdvomno veliko zaslug, glede na delavsko vprašanje je pa vse delo sam izvršil«. To je priznanje od nasprotnika. Najbolj pomenljiv je bil govor zastopnika nemškega katoliškega delavstva, člana centra, delavskega tajnika Giesberta. Izvajal je sledeče misli: Centrum je primoral vlado, da je razložila svoj socialni program. Obenem se je pokazalo, da so vse stranke v nemškem državnem zboru pripravljene zavzeti se za moderno socialno politiko, čisto v smislu programa katoliškega centra. Tretjič pa je državni tajnik Posadowsky jasno namignil, da so zastonj prizadevanja tistih krogov, ki bi radi zadušili delavsko gibanje in socialno reformo ter radi uničili splošno in enako volivno pravico. Nekateri gospodje iz liberalne srede pospešujejo takozvano nacionalno delavsko gibanje. V resnici imajo zgolj namen, oslabiti socialno demokracijo, kar pa ni na mestu, ako se obenem ne borijo proti razrednemu boju, katerega vodita velika industrija in velekapitalizeni proti delavcem. Ta vele-kapitaiizem je pa ves v liberalnem taboru. Konzervativna desnica je tudi izjavila, da ho-če delati na socialnopolitičnem polju. V eni st\uri pa se gentrum tudi proti konzervativ-cein strinja s socialnimi demokrati, namreč v boju proti takozvaniin »rumenim strokovnim organizacijam«, kjer so delavci povsem v svojih sklepih odvisni od delodajalcev. Te strokovne organizacije, katere ustanavljajo konzervativci, poostrujejo še bolj nasprotstva med delavci in delodajalci. Kar se pa tiče socialne demokracije, ne bo mogoče nastopati skupno s krščansko delavsko organizacijo, dokler socialni demokratje krščanske strokovne organizacije ne bodo smatrali za enakopravno. Šele tedaj bo mogoče skupno nastopiti proti »Scharfmachcrstvu« (reakcionar-stvu). Najprej potrebujemo delavci novi združevalni zakon. V Prusiji si policijski uradniki na shodih delajo notice o govorih in sklepih, dostikrat čisto napačno, potem pa dajo te za-biležkc na razpolago delodajalcem. Iz tega so se razvile že cele pravde. Nadalje je na Pruskem koalicijska svoboda v nevarnosti. Rudarski inšpektor v Liineburgu je svaril delavce, naj ne vstopijo v rudarsko delavsko zvezo. Krščanskih strokovnih organizacij ne bodo vladni krogi razbili s svojimi »nacionalnimi organizacijami«, ampak katoliški in pro-testantovski delavci bodo slej ko prej nastopali skupno. Končno je Giesbert govoril še o delavskih zbornicah, tarifnih pogodbah in uredbi delavnega časa, posebno za delavke. JAPONCI V MANDŽURIJI. P e k i n , 13. marca. Japonci zahtevaio od kitajske vlade, naj v slučaju, ako v Mandžuriji reorganizira svoje vojaštvo, nastavi japonske častnike za inštruktorje. RUSIJA. Duma. Peterburg, 13. marca. Komisija za verifikacijo mandatov je razveljavila le malo mandatov, deloma iz desnice, deloma iz levice. Izkazalo se je, da je rieosnovano mnen.ie, da so poslanci desnice bili izvoljeni s pomočjo policije. Največ težkoč provzroča sedaj needinost med levico, v kateri tvorijo socialisti radikalno krilo. Socialisti hočejo pri izjavi Stoly-pinovi na vsak način provzročiti debato. Peterburg, 13. marca. Odsek, ki sc bavi z verifikacijo mandatov za dumo, je sklenil, zahtevati od vseh gubernij, kjer so bili izvoljeni pristaši monarhistiške desnice, volivne listine v pregled. Socialisti so sklenili, provzročiti po Stolvpinovi iziavi debato Ce se to ne bo zgodilo, bodo glasovali za predloge socialnih revolucionarcev. Peterburg, 13. marca. V čeremneš-kem samostanu internirani duhovnik, poslanec peterburškega mesta. Petrov je predsedniku dume, Golovinu, poslal pismo, kjer prosi svoie pristaše, kadete, nai v dumi zaradi prepovedi sv. sinoda, ki Petrovu ne pusti udeležiti se zasedanj, ne povzročijo debate. Duma ima težko stališče, nai ne zaplete položaja še bolj s tako debato! Duma naj mirno vzame na znanje sklep sv. sinoda, potem naj se pa nevstrašeno loti velikega dela osvobojenja ruskega ljudstva. * * * J a r o sl a v . 13. marca. Neki dijak je prišel k gubernatorju Korzakovu, da ga povabi na neki koncert. Ker se je dijak sumljivo vedel in držal nekaj v roki, ga .ie gubernator prijel za vrat in razorožil. Dijak ie imel pri sebi samokres in mnogo patron. li a r k o v , 13. marca. Ko je policija preiskovala neko dijaško stanovanje, je razpo-čila bomba ter ubila šest oseb: orožniškega častnika, tri policaje in dva civilista, b drugih oseb jc ranjenih. ZJEDINJENJE JUŽNE AFRIKE. Pretoria, 13. marca. V Pretoriji je novi transvalski ministrski predsednik, Bur Louis Botha, na pojedini, prirejeni od meščanstva, slavil angleškega kralja, vlado in angleško ljudstvo, ker so transvalskemu ljudstvu, Durom, podelili svobodno ustavo. Novo bursko ministrstvo bo delalo na to, da dobi tudi Oranje-kolonija svoi: ustavo ter bo potem pospeševala ustanovitev Zjcdinjenih ju-goafričanskih držav. V ljudskih šolali se b<> poučevalo v materinem, burskem jeziku, angleščina se bo uvedla šele v višje razrede. MM Bol, (Volivni odhor) »S. L. S.« ie po dogovoru z zaupniki postavil kandidatom za vol. okraj Krško, Kostanjevica - Mokronog, Trebnje — dr. Janko Hočevarja, posestnika v Krškem. (Liberalni kandidat v okraju Idrlja-Loga-tec-Vrhnika-Cerknica). Včerajšnji »Slov. Narod« potrjuje »Slovenčevo« vest, da bo kot liberalni kandidat v okraju Idrija-Logatec-Vrh-nika-Cerknica kandidiral Ivan Gruden z Je-ličnega vrha. Naši somišljeniki bodo skrbeli da bo g. Gruden sijaino propadel. (Petrič v Št. Vidu.) Iz Št. Vida se nam poroča: Minulo nedeljo po krščanskem nauku so napravili soc. demokrat e shod v gostilni »Pri Kraljiču« v Št. Vidu. Pokazati so hoteli, da sc v Št. Vidu nc dobi samo »neodvisnih« Zirovnikovih kmetov, ampak da se bujno razvija v naši vasi tudi soc. demokracija. V ta namen so vprizorili prav ž.valmo agitacijo. Ker kljub vabilom ni bilo kmetov na shod, so jih lovili ko so šli od krščanskega nauka. Toda čudili smo se zavednosti naših ljudi ki jih niso premotile sladke besede in Verbič je s strahom štel prazne stole v gostilni. Ko pa je ura udarila tri, prignala sta Tokan in Kocmur svojo gardo iz Ljubljane, sestoječo iz okoli 30 oseb in soba je bila zasedena. Med tem se je nabralo še 10 do 15 domačih soc. demokratov par Zirovnikovih pristašev in shod se je pričel. Kocmur je prvi udaril. In nato je dobil besedo Petrič. Ta sc je v jako dolgočasnem govoru »priporočal«. Potem pa je govoril Et-bin Kristan ki jc po svoji stari navadi udrihal po škofih in cerkvi, malo pa je povedal kar bi bilo v korist delavcem. Govoril ie Kocmur o »Kristusovih čudežih«, ter povedal strmečim poslušalcem tri zgodbe iz sv. pisma. Slednjič se je oglasil k besedi mizarski pomočnik Er-man ki je rekel: »Volivci iz ljubljanske okolice sicer želimo gosp. Petriču vse dobro, a za poslanca ga ne moremo voliti, ker je prišel prepozno. Mi smo že postavili kandidata v osebi gospoda dr. Šusteršiča, za katerega gremo v boj. Ce pa čutijo soc. demokrati potrebo po drugemu poslancu, nimam nič proti temu, obžalujem le, da se pri postavljanju istega govori o stvareh ki niso v zvezi z delavskimi interesi; vsled česar sodim, da vam ni toliko za korist delavcev, kot pa za kulturni boj. «Vsled upi tja in surovosti ni mogel nadaljevati in tudi ni bilo potreba, ker je s tem vse povedal. Nekdo zaključi shod in se zahvali za »obilno« udeležbo. Kocmur upije: Kaj pa glasovanje? Kdo bo volil Petriča? Iu dvignili so roke ljubljanski sodrugi iu par domačih, našteli smo okrog 50 rok, med njimi 40 Ljubljančanov. 14 tnai bo žalosten dan za soc. demokrate! (O shodu v Sežani) sc nam poroča: Dr. Dermastia je govoril o nalogah prihodnjega državnega zbora. Predvsem bo treba odpo-moči bedi kmečkega in delavskega stanu. Kmeta tlačijo krivični davki in dolgovi. Treba je torej skrbeti, da se uvede pravična davčna reforma m razbremenitev kmečkih zemljišč. (Vehko odobravanje). Nadalje trpi kmet vsled pomanjkanja delavcev. Temu je veliko krivo vojaštvo. Državni zbor bo zato moral skrbeti, da se zniža doba vojaškega službovanja. Treba bo tudi urediti splošno, prisilno zavarovanje, ki naj ga opravljajo dežele. Na dnevni red prihodnjega državnega zbora bodo pa prišla tudi važna cerkvcno-politična, verska vprašanja. So ljudje, ki zahtevajo svobodno šolo in razporoko. Ce se morda sedaj delajo drugačne, ni jim verjeti. Zeli zborovalcem. da bi izvolili za poslanca moža, ki bo imel srce za kmečko ljudstvo. (Odobravanje). Nato nastopi svetnik dr. Peter Laharnar, ki ga zbor viharno pozdravlja. Govornik pozdravlja zboro-valce in povdarja, da so mu s Krasa že večkrat pisali, da ga imajo v dobrem spominu ter ga pozivali, naj kandidira. »Bil sem sicer odsoten s telesom, a s srcem nikdar. (Navdušeno odobravanje). Posel državnega poslanca ni prijeten, ampak zelo nehvaležen, ker ni mogoče vsega doseči, kar bi človek rad. Ce kandidiram, bodite uverjeni, da to storim le iz čiste ljubezni do ljudstva in bom zastavil vso svojo moč v Vaš blagor. Proti moji osebi navajajo le en razlog, namreč da imam kot državni uradnik vezane roke. Nato izjavljam sledeče. Državni uradnik je res odvisen od vlade in prav je, da je tako. Kajti kaj bi potem delali pri nas tuji, naši narodnosti sovražni uradniki, ako bi ne bili odvisni od vlade. A z uradnikom, ki ic poslanec je precej drugače, ker ie vlada odvisna od parlamenta, od državnih poslancev. Da pa nihče ne bo dvomil o resnosti mojih besedi in naj bo tudi moj nasprotnik, izjavljam tukaj vpričo vas vseh, očitno in pod častno besedo, da za slučaj, ako mi izkažete zaupanje in me izvolite za svojega poslanca, izstopim iz državne službe. (Veliko odobravanje). Proste roke hočem imeti in dam jih le za vas. (Odobravanje). Nato priporoča slogo, ako pa ne moremo biti že složni, saj ne razdirajmo medsebojnega dela in tekmujmo v delu za narod. Imamo dva nevarna sovražnika. Spominja se odločnega nastopa tržaških slovenskih poslancev (živio-klici). ki jih radi tega spoštujemo. Mi smo enakovredni v pravni državi. (Odobravanje). Izjavlja nadalje, da hoče biti v vedni dotiki z volivci in da noče imeti vezanih rok. (Odobravanje). Konča s pozivom: Delujmo vsi z združenimi močmi za napredek milega slovenskega, vernega ljudstva. (Viharno odobravanje.) Gospod vikar Oblf.k z Gorjanskega povdarja, da so nam dosedanji posl. mnogo obljubovali, a ničesar izpolnili. Zato jim ne moremo več zaupati. Volimo sedaj moža, ki ga poznamo, da ne bo imel vezanih rok in da bo gotovo mnogo storil za nas. Upam. da bodete združili pri volitvah vse svoje glasove za dr. Petra Lahar-narja.) (Viharni živio - klici.) Veliko navdušenje.) Dr. Dermastia poživlja zborovaJce, naj krepko agitirajo za kandidata, da bo zmaga častna in da bomo na dan volitve lahko zaklicali: Bog živi ijovega poslanca dr. Lahar-narja! (Viharno odobravanje.) — Posestnik Macarol iz Križa priporoča slogo in obsoja one. ki sejejo razdor med nas s tem, da širijo kvarna načela. Kandidat Laharnar se zahvali za izkazano zaupanje. Kdor več obeta, kakor more držati, ne ravna pošteno. Zato ne bom mnogo obljuboval, kar pa sem rekel, bom držal. Vlada ni vsemogočna, ampak se mora udati poslancem, če so edini. Zato morajo poslanci edino nastopati. (Odobravanie.) Predsednik gospod Rožič čestita kandidatu na zaupanju ter ga prosi naj ostane v dotiki z volivci. Laharnar: To obljubljam. To je bil moj namen. Sc naselim na Krasu. Nato je bil ob viharnih živijo-klieih na dr. Laharnarja zaključen sijajni shod. — Zunaj na ccsti je hotel prodajati svojo pamet znani Garzaroli iz Senožeč, a jih jc take slišal, da sc je izgubil. Vtis shoda jc velikansk. — Na shod sta z Vipavskega prišla dva brzojavna pozdrava. (Spodnje-avstrijskl Celii) so imeli tc dni velik shod v Poštorni, na katerem so sprejeli pri volitvah v državni zbor kandidaturo dr. Cermaka iz Breclave (Lundenburg). S samo-sto nim nastopom pri prihodnjih volitvah hočejo spodnje-avstrijski Cehi dokazati, da z odklanjanjem njihove pravične zahteve, da bi namreč imeJi tudi svojega zastopnika v drž. zboru, se jim je zgodila velika krivica. Hočejo dokazati, da ni imel prav niti Gautsch niti Hohenlohe niti Beck, ko so se sklicevali na to, da Čehi na Dunaju in Spod. Avstrijskem niso stalno naseljeni, torej da nimajo nobene pravice do političnega zastopa. Na Sp. Avstrijskem ie toliko Čehov, da tega noben ne verjame, povsod se najdejo Čehi, ki so tam stalno naseljeni in se pošteno preživljajo. Pri prihodnjih volitvah bodo spodnje - avstrijski Čehi solidarno nastopili in tako pokazali, da imajo pravice do zastopa v državni zbor. (Češki škofje v volivnem boju). Češki škofje, na čelu jim kardinal Skrbensky, so izdali skupni pastirski list, kjer poživljajo volivce, naj glasujejo le za take može, ki bodo odločno nastopili proti svobodni šoli in za svetost zakona. (Kandidatura bivšega niinlstra.) V Lilicn-feldu, kjer kandidira bivši minister za notranje zadeve, grof Bylandt-Rheidt, so krščansko-socialni zaupniki pod predsedstvom dr. Gess-manna sklenili podpirati Bylandtovo kandidaturo pod gotovimi pogoji, katere bo sporočila grofu posebna deputacija. (Češki agrarci — za kulturni boj.) Posl. K. Prašek, načelnik češke agrarne stranke, je na volivnem shodu izrekel, da bo njegova stranka za razporoko. Na zaupnem shodu te stranke je pa dr. Srdinko govoril za ločitev cerkve od države. Te izjave dajejo katoliški organizaciji ,Sdruženl katoiick.ych zemedeicu' povod, da opozarja na škodljive smeri v češki agrarni stranki. Dnevne novice. -+ Zmaga »Slovenske Ljudske Stranke« na Vrhniki. Prepozno za včerajšnjo številko smo dobili naslednjo brzo avko: Podlipa, Li-gonja enoglasno proti Jelovšku. +V ponedeljek po tihi nedelji — liberalen ples. Včerajšnji »Narod« vabi na ples, ki ga priredi ljublanska liberalna »Čitalnica« v ponedeljek. Če se ne motimo, je stari Blei-weis še vedno predsednik tc zanimive »Ci-talni ce«, ki skrbi za to, da lepe liberalne navade ne izginejo. Bogve, kaj imajo za veliki petek na programu? Nam se zdi naša liberalna stranka taka, kakor so bili ljudje ob Noetovem času: Takrat so tudi plesali in se gostili, namesto da bi pokoro delali, potem je pa prišla nadnje vesoljna povodenj. Slovensko ljudstvo bo tej stranki priredilo povodenj s tako ploho, da jo bodo pomnili oni, ki io pre-žive. Včerajšnji »Narod« sc tudi norčuje iz papeževega blagoslova. Na naslov dr E. Lampeta p,še glasilo naših postnih plesalce\, da naj papež »svoie žegne le zase ohrani, Slovencem jih ni treba.« To si zdaj zapomnimo za tisti čas, kadar sc bodo »Narodovci« sklicevali proti nam na kake enciklike in obre-kovali »klerikalce«, da papeža ne ubogajo. »Narodovcem« pa res noben žegen na svetu več ne more pomagati. + Iz finančne službe. Glavni davkar g. Lovrenc Verbič pride v Kamnik, glavni davkar g. Feliks Nitsch v Kočevje. Prideljeni so davčni adjunkti gg. Ivan Gerčar v Črnomelj, Franc Žagar v Krško, Ivan .lean v Ljubljano, Jožef Bekš v Ilirsko Bistrico. Prestavljeni so davčni adjunkti gg. Ludovik Jelšnik iz Črnomlja v Radovljico, Filip Slavič od glavne davkari c v Ljubljani, k davčnemu uradu za mesto Ljubljana, davčni praktikant g. Anton Maier iz Krškega v Kamnik, finančni koncipist g. Franc Golli je iz Ljubljane prestavljen v Litijo, finančni koncipist gospod Ivan Ditz v Litiji jc odpoklican k finančnemu ravnateljstvu. Absolventa geodetičnega kurza Franc Omersa ni Anton Bajec sta postala eleva pri evidenci katastra o zemljiškem davku na Kranjskem. + Kmetska zveza v Postojni je od deželne vlade potrjena. + Uredba dela v tržaških pristaniških skladiščih. Sekcijski šef trgovinskega ministrstva vitez Roessler se v Trstu posveti/je z ravnateljstvom pristaniških skladišč, trgovci in delavskimi organizacijami ter s cesarskim namestnikom, kako ured.ti razmere v skladiščih. Prizadevanja sekcijskega šefa so imela precejšen uspeh. Delavske organizacije so šefu pismeno obljubile, da delavci v teku leta 1907 ne bodo več štrajkali, da nc oškodujejo trgov -cev, ki zaradi počasnega odkladanja in izvoza blaga iz pristanišča trpe veliko škodo. Vlada za sedaj nc more izpremeniti pogodbe, ki so jo delavske organizacije sklenile z upravo skladišč, pač pa bo pazila da se bodo držali pogoji od obeh strani. Od 15. t. m. pa do 1. oktobra se bo delalo do šeste ure zvečer. Aprila meseca se bo vršila vnovič konferenca, ki se je bodo udeležili vladni zastopniki, ravnateljstvo skladišč, trgovci in zastopniki delavskih organizacij. Tu se bodo posvetovali, kako izpremeniti pogodbo med delavci in upravo skladišč, da bo vsem ugodeno. Sekcijski šef Roessler ie trgovcem obljubil, da bo pri osrednji vladi delal na to, da sc hitro izvršijo pristaniška dela v Trstu, da se bo promet hitrejše in ugodnejše razvijal. — Čevlji in rokavice se podraže. Lani so sc podražile cene usnja za 20 do 25 odstotkov, sedaj se pa zopet usnje podraži skoro ravno za toliko, vsled česar se baje podraže tudi črevlji in rokavice. Iz Kamnika poroča o, da so društva »Sokol«, »Čitalnica« in »Lira« kupila hišo go-sne Josipine Gilly, poštarice iz Višnje gore za 17.000 kron ter hišo prenarede v društveni dom. Cesar v Opatiji. »Piccolovo« poročilo, da pride cesar o Veliki noči v Opatijo se ne potrjuje. Rodbinska drama. V bližini Zagreba jc gozdni varuh Ancik poročil nedavno neko mlado dekle. Ko je bil te dni Ancik v službi ie žena s svojim očetom in 1 ubimcem pobegnila. Ancik jih je zasledoval in ko jih Je dohitel, jc večkrat nanje ustrelil. 2ena in njen ljubimec sta bila takoj mrtva, oče žene je nevarno ranjen. — Poskušen samoumor. Mestni uslužbenec Jožef Belantič v Gorici si jc prerezal vrat z britvijo. Kana ni nevarna in je upanje, da Belantič ozdravi. — Višje pokojnine železnišk h uslužbencev. Z Dunaja sc nam poroča: Z novim letom so bile pokojnine zvišane državnim uslužbencem, ki so člani uradniškega pokojninskega zavoda. Všteta jim je namreč v pokojnino 40-odstotna kvota dunajske stanarine. Sedaj je še železniško ministrstvo v dogovoru s finančno upravo na isti način zvišalo pokojnino stalnim uslužbencem pri državnih železnicah, počenši s 1. januarjem 1907. — Občinske volitve na Vrhniki. Pre eli smo: — Janezu Furlanu vulgo Miklču v Verdu. — Zbrani volivci iz Verda, Podgorc, Bistre in Mirk izjavljajo s tem, da ne priznavajo proti volji volivcev »S. L. S.« izžrebanega J. Furlana iz Verda za svojega podžupana in tem potom izrekajoč mu zaupnico, poživljamo ga, naj odloži svojo podžupansko čast, ker ga večina verdskih volivcev poštenjakov smatra popolnoma za nesposobnega zastopati jih v občinskem odboru. — Verd, dne 11. marca 1907. — Slede podpisi voLvcev. Vlak povozil je Janeza Avšiča, delavca ua kolodvoru v Zalogu danes ponoči ob II. uri. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico. Postojnski diletantje-priredili bodo na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca t. 1. v dvorani »Narodnega hotela« v Postojni na korist družbi sv. Cirila in Metoda čarobno burko v treh dejan ih »Lumpacij vagabund« ali »Zanikrna trojica«. Začetek oh polu 8. uri zvečer. Blagajna se odpre ob 7. uri. Predprodajo vstopnic prevzel jc g. J. Piki, župan in predsednik Ciril-Metodovc podružnice postojnske. Iz Egipta se nam piše: Zadnji čas so se zopet pojavili nemiri proti Evropcem in kristjanom sploh, kakršnih že dolgo ni bilo. V De-šni, v gornjem Egiptu, so Arabci oskrunili koptovsko cerkev med bogoslužjem, in v Ka-hiri so pri belem dnevu napadli evropske žene. Uboj. V torek smo poročali, da sta bila na Ratežu pri Rudolfovem zabodena dva fanta, Jožef Škrbec in Pr. Pavlin. Škrbec je umrl še isti večer pri usmiljenih bratih v Kandiji, kamor so ga bili prepeljali. Imenovani fantje so pili pri Kostrevcu ter prišli že vin eni k Taborskemu. Tu jim jc gospodar dal en liter vina, potem pa jih odslovil. Pred hišo so si še segli v roke. Mikec in Košir sta hotela iti proti domu na Slatnik ter ukala. To pa je menda ujezilo Škrbca, da jc skočil za njima, Mikec pa tudi, boječ se za tovariša. Fantje so se sporekli. in Košir je zabodel Škrbca. Kakor se nam poroča, je sodišče v Rudolfovem Janeza Mikca izpustilo iz preiskovalnega zapora. Lov na mačka. Iz Domžal se nam poroča: Minoli teden sc je po Domžalah razširila govorica, da so orožniki odpel ali pomočnika Ferka, ker je bil menda s sobno puško obstrelil nekega mačka. Lastnik mačka pa je to naznanil orožnikom in zahteval za obstreljenega mačka odškodnino. In res so imeli pomočnika zaprtega od 7. do 11. t. m. zaradi mačka, kakršnih je povsod dovolj. Kaj se vse zgodi na svetu! Samoumor. Včeraj zjutraj ob polu 7. uri se ic usmrtil v Idriji 62-letni vpokojeni rudar Peter Lapajne. Kako se je pravzaprav končal, še ni znano. Šel jc pod neko skalo blizo hiše. Cez malo časa so slišali močan pok iu ko so šli gledat, našli so vpokojenca pod skalo brez glave, ki mu jo je vso razsulo. Morda je rabil dinamitno patrono, lahko pa tudi Ic smodnik. Bil ie prccej udan pijači. Iz Kranja. Pokopali smo včeraj g. Ka-rola VVindischerja, posestnika in trgovca. Pokojnik, vrl, krščanski mož, jc bil eden starih Kranjcev, ki jih je zadnja zima vzela več. Neumorno delaven kot gospodar je bil poznat posebno še po svoji zdravi, krepki dovtip-nosti. Čislani rodbini iskreno sožalje. Naj v miru počiva! — Kurji tatovi. V Kranju so zaprli zadnje dni celo vrsto kur.ili tatov in tatic. Stvar ie prišla na dan, ker je eden mladih uzmovi-čev-pomagačev v stiski moral popustiti svoj klobuk, ki ga je potem izdal. Pokradenih je mnogo kur, bolj pa so še dišali tatovom ka-puni in purani. Velika netaktnost. Med zastopniki novomeškimi rn občine Stopiče-Šmihel so že več časa nesporazumljenja glede na obratne stroške novomeškega vodovoda, kateremu so pri-klopljene tudi nekatere vasi šmihelske občine. V ta prepir pa se ne vtikamo, pač pa moramo izraziti opravičeno ogorčenost, ki jo je vzbudil ta-lc slučaj: V občinski se i v Rudolfovem ie dne 16. februarja bil razgovor tudi o poročilu vodovodnega odseka. Tem povodom je eden govornikov nečuveno napadal preč. g. župnika šmihelskega in župana občine Šmihel-Stopiče. Naravnost podel je napad na preč. K. župnika. In ta napad so objavile doslovno tudi »Dolenjske .Novice« ,ki menda hočejo capljati za »Narodom!« Šc več! V tiskarni Krajčevih naslednikov so bili šc toliko netaktni, da so ponatisnili 500 izvodov, katere ie bržčas novomeško županstvo po svojem sluga razdelilo po vaseh šmihelske župnije. To jc naravnost škandal, ki ga moramo jasno ožigosati. — Tiskarski škrat se jc spravil včeraj na »Slovenčevo inseratno stran. Iz prvega oglasa na desni strani zgoraj je odnesel podpis na vrh tretjega inserata. Cenj. čitatelji so to gotovo takoj uganili. — Škofjeloški redar izvršuje redno svojo nočno službo. Samo to mnogim nc ugaja, kakor sc nam poroča, ker jc menda prehud. Preveč rad potegne svojo bridko sabljo, katere sc Ločani boje. Celo prevesten jc v svoji službi, ker je menda že večkrat hotel areto-vati tudi osebe, ki niso razgrajale. Upamo pa, da se s tem ne zamerimo gospodu redarju ker sicer bi se morali bati njegove sablje. Ljubljanske nouice. lj Predavanje v »Krščanski ženski zvezi«. Jutri 15. t. m. predava v »Kršč. ženski zvezi« dr. Lanipe. Začetek ob 3. uri popoldan v dvorani.,kršč. soc. zveze. Ij Zborovanje hišnih posestnikov. V vinski kleti hotela »Union« se jc vršil včera zvečer dobroobiskani shod hišnih posestnikov. Shodu jc bil namen razmotrivati stališče deželnega odbora, ki noče izvršiti soglasnega sklepa dež. zbora, po katerem naj bi se za isto dobo, kot so hiše po potresu oproščene od državnih dokiad, oprostile tudi še od deželnih dokiad. V »Slovencu« smo pretekli teden v temeljitem članku to vprašanje že razmotri vali in so torej naši čitatelji dobro poučeni, za kaj se gre. Poročevavec na včerajšnjem shodu je bil predsednik društva hišnih posest nikov primarij g. dr. V. Gregorič, ki je po vdarjal, da je dolžnost društva hišnih posestnikov varovati koristi hišnih posestnikov, zato jc bila deputacija treh članov pri deželnem glavarju, da pove razloge, zakaj sc ne izvrši soglasni sklep deželnega zbora. Deputacija jc g. deželnemu glavarju povdarjala, da je mnogo hišnih posestnikov zidalo hiše, ker so vzeli za podlago svojih računov soglasni sklep in so sedaj v veliki zadregi. G. deželni glavar je obljubil zadevo spraviti na dnevni red seje deželnega odbora in društvo o sklepu pismeno obvestiti. Društvo je pre jelo nato od g. deželnega glavarja pismo, da deželni odbor nc more izvršiti sklepa, ker primanjkuje zakona, ki bo to dovoljeval. Deželni odbor meni, da je njegovo stališče pravo, ker je bilo tudi za prvo oproščenje treba deželnega zakona. Društvo je zato sklicalo sedaj shod, ker tega stališča deželnega odbora, nc more prezreti. Po teh pojasnilih g. dr. Gregoriča sc oglasi k besedi g. župan Hribar, ki povdarja, da govori le kot deželni poslanec Ljubljane. Deželni zbor je njegov predlog za oproščenje dokiad in dodatni predlog g. Povšetov soglasno sprejel. Začudil se je, ko je čul, da se je deželni odbor ustrašil nasledkov. To mu je prvi povedal tisti g. deželni odbornik, ki je sam stavil širši predlog. Stališče deželnega odbora ni pravo. Deželnega odbora dolžnost je, izvršiti sklep deželnega zbora, že če je sklepal deželni zbor z navadno večino glasov, tembolj, pa mora izvršiti soglasni sklep. Govornik jc mnenja, da prav nič ni treba deželnega zakona, ki je potreben le za vpeljavo dokiad in oddajo deželnega premoženja, sklep deželnega zbora je pa le dovoljenje nekake podpore Ljubljani, kakoršnih se mnogo dA na deželo. Ce se je prvikrat za dobo petih let sklenil zakon, ic bilo to odveč. Upravičeno bi bilo dati to podporo Ljubljani, ki plačuje več kot tretjino davkov v deželi. Na deželo se dovoljujejo podpore za ceste, za vodovode, za šole, Ljubljana pa si je zgradila svoj vodovod, Vzdržuje svoje šole. Popolnoma upravičeno bi bilo, ako bi sc po potresu silno oškodovani Ljubljani priskočilo na pomoč. Toda deželni odbor še tega dela sklepa deželnega zbora ni izvršil, da bi davkarije dale nazaj že vplačane doklade, ampak deželni odbor ni naznanil niti davkarijam, naj doklade ne pobirajo. Ce se računa pri odpustu dokiad 251etna doba, naraste velika svota, če se pa računa na leto! je to tako mala svota, da niti govora ni vredno-pri deželi, ki preračunava z milijoni. V zgodovini še ni znan slučaj, da bi se deželni odbor kje ustavil soglasnemu sklepu deželnega zbora. Med ljubljanskimi hišnimi posestniki pa se dviga tudi nekaka zavist, vsaj neka notica, ki sem jo bral v nekem listu (»Slov Narod«) mi to kaže in ki pravi nekako, če jaz, starohišar ii£ dobim, pa naj drugi tudi ne dobe. (Klici: Dr. Tavčar!) Tisti, ki je po potresu moral zidati novo hišo, jc pač bolj potreben, nego tisti, kateremu tega ni bilo treba. Zavist tu igra veliko vlogo. Tembolj čudno jc, da deželni odbor po tisti notici ni prišel do spoznanja, da se radi take zavisti (Klic: Dr. Tavčar!) ne more ustavljati sklepu deželnega zbora. V tem trenotku bi deželni odbor moral reči: Ravno raditega bomo izvršili sklep deželnega zbora. Govornik sc boji, da v prihodnjem deželnem zboru poslanci s kmetov ne bodo za ugodnosti, katere so bile sprejete z njegovim predlogom. Deželni računski oficijal in hišni posestnik g. Mikuž jc v daljšem govoru razkladal, da bo deželni odbor dal Hribarjev predlog zopet nazaj deželnemu zboru, kjer bo gotovo pokopan. Dežela daje hišnim posestnikom, ako izvrši ta predlog, večje udobnosti kot država. Država da hišnim posestnikom, ki so podrli svoje hiše in jih nanovo zidali, 13-letno davčno prostost, dežela bi dala 20-letno, posestnikom novih hiš da država 6-letno davčno prostost, dežela bi dala 13-lctno. Ta predlog ne bo nikoli zagledal belega dne. (Razburjenje med zborovalci.) Ce bi ta predlog tudi deželni zbor sprejel, sankcije pa ne bo dobil. (Klici: Iz Vas govori deželni glavar Detela!) Mikuž: Nc govorim s stališča deželnega odbora, ampak s stališča hišnega posestnika. (Razburjenje. Klici: Iz Vas govori deželni odbor! Predsednik dr. Gregorič prosi, naj govornika ne motijo.) Mikuž: Dežela bi izgubila 1 in pol milijona. To bi bila katastrofa za deželo in bi si moral dežela iskati novih virov. Govornik se čudi. kako nekateri hišni posestniki sploh izhajajo. Marsikdo jc bil raje v stari hiši. katere gospodar jc bil, kot pa v novi, kjer je Ic hišnik. Starohišarji so se morali zadolžiti, da so nove hiše postavili, novohišarji pa nc. Predlaga naslednjo resolucijo : Dne 13. marca 1907. 1. zbrani hišni posestniki prosijo deželnega poslanca deželnega stolnega mesta gospoda župana lv. Hribarja, da v slučaju, če nc bi deželni zbor pritrdil njegovemu, dne 24. novembra 1905. 1, enoglasno sprejetemu predlogu, stavi nov predlog, ki sc naj analogno državni postavi z dne 23. junija 1895. 1., oziroma z dne 24. junija 1900 in z dne 2. julija 1905. 1. približno tako glasi: Visoka zbornica skleni: Trajna doba prostosti deželnih dokiad od hišne najemščine in od hišno-razrednega davka,, katera stopi po zakonu z dne 17. decembra 1896 1 v veljavo (Deželni zakon št. 52) se za poslopja ki so bila leta 1895 poškodovana po potresu razširja na 25 let, ako se do 2. dne Julija 1910 a) poškodovano poslopje od posestnika samega, odnosno od njegovega pravnega dediča do tal podre ter na prostoru prejšnjega predmeta, če tudi vsled prezidbe izpremenje-110111 vnovič sezida in za rabo popravi; b) celi za samostojno rabo primerni deli poškodovanega poslopja od posestnika samega, oziroma njegovega pravnega dediča do tal podre ali posamezna nadstropja po vsem obsegu odstranijo ter znova pozidajo in za rabo pripravijo; c) ako se je (^oškodovano poslopje moralo popolnoma podreti, pa z ozirom na promet ne da stavbeno dovoljenje, gre dotične-mu posestniku, oziroma njegovemu pravnemu dediču ista pravica za enako veliko poslopje na drugem kraju; d) v slučaju pa da hil^f mK SVOj(? "ov-°- oziroma Pozidano hišo tuji osebi proda, neha z dnevom prodaje tudi pravica do prostosti deželnih dokiad iračfS HnbaK,;.prosi- da se resolucija drugače stilizuje. Njegova doba deželnega poŠt ratktfn M ni ako do se deželni poslanec. Predsednik dr. (iregorič protestira, da se dela razloček med staro- in novohišarji se Uda tako umeten razdor, je vsaka akcija nemogoča. Ako bomo dejali v tej ulici naj sc kajl izpremeni, pa se bodo oglasili posesti,i-k 12drugih ulic: tega ni treba, ker teh nedo- t^Vf'1" ni?! Taka zavist fli na mestu. Dežela dobi nazaj, ako kaj da, ker se podjetnost širi in s tem narašča davčna moč Ako bi sodi i da gospodje v deželnem zboru niso premislili, kaj so sklenili, dali bi jim s tem nezaupnico. Njihova dolžnost bi bila to premisliti ,sicer se jim lahko očita, da so lahkomiselno ravnali. Njihova dolžnost bi bila v finančnem odseku takrat reči: »Deželne finance ne prenesejo«, če pa celo deželni odbornik glasuje za to, potem pa ta sklep de-sauvira, kaže s tem, ali da ni dovolj poučen ali pa da noče izvršiti sklepa. G. Mikuž protestira proti temu, da bi on napravljal razdor (Dr. Gregorič: Ne Vi, saj Vi niste bili originalni, Vi ste le kopija.) G. Mikuž izjavlja da Je stavil svoj predlog Ic za slučaj, ako bi'de-želni zbor zavrgel Hribarjev predlog. G. Regali opozarja nato, da sedem drugih dežela vrši to, kar deželni odbor noče storiti. Neumevno je postopanje deželnega odbo-ra, katerega uradna dolžnost bi bila izvršiti sklepe deželnega zbora. Dr. Krisper jc kritiziral odlok deželnega odbora, ki obstruira proti sklepu dež. zbora Sedaj je tak red v deželi, da smo ga vsi siti Predlagal je odsek treh članov, ki naj v 14 dneh poroča kaj je treba s pravnega stališča napraviti proti odloku deželnega odbora. G. Pust se je odločno izražal proti predlogu g. Mikuša, ki ni na korist stavbinskini podjetnikom. G. Mikuž jc izjavljal, da je staivl svoj predlog, da vsaj nekai reši. Predsednik je dal dalekosežnejši predlog dr. Krisperjev na glasovanje ter je izjavil, da sc bo odsek bavil tudi z resolucijo g. Mikuža nakar je bi! soglasno sprejet g. dr. Krisperjev predlog, ker je tudi gospod Mikuž zanj glasoval. O. dr. Požar je predlagal, naj se voli v odsek: župana Hribarja, dr. Gregoriča in dr. Krispcrja. Zupan Hribar je na splošno začudenje takoj reteriral in izjavil, da izvolitve ne sprejme. Predlagal jc v odsek gospoda Rega-lija, ki je tudi odklonil, nakar je bil izvoljen na predlog dr. Gregoriča v odsek društveni tajnik g. Maurer. Nato je predsednik dr. Gregorič shod zaključil. Ij Hospitaclja na uršulinski vnanji slovenske meščanski šoli. Vsled želje g. nadzornika Maierja ie č. g. M. Hildegardis imela danes nastop iz zemljepisja in sicer o Češki. Hospi-tacija je bila zanimiva, podučevanje živahno. Po sodbi strokovnjakov jc nastop prav izborilo izpadel. — Hospitacre se je udeležil blag. gosp. deželni nadzornik Leveč, g. nadzornik Maier in polnoštevilno učiteljice vseh slovenskih in nemških šol v Ljubljani. lj »Lahko noč gospod stražniki« Predvčerajšnjim je aretiral neki stražnik 281etuega postopača Lovrenca Dermoto iz Stare Loke radi beračenja. Ko jc stražnik Dermoto peljal po Prešernovi ulici, sc je Dermota stražniku naenkrat priklonil, se odkril, zaklical »Lahko noč, gos|)od stražnik!« in zbežal. Stražnik je letel za njim in je uljudnega postopača ujel ter mu ul.iudnost poplačal s tem, da mu ie preskrbel brezplačno prenočišče na rotovžu. Ij Smrdelo mu je. Kakor smo že poročali je pred kratkim pobegnil izpod policijskega nadzorstva nevarni tat Silvester Zaje iz Dola. Priklatil se je v Ljubljano in vstopil pri g. Bizjaku na Poljanski cesti za pekovskega vajenca. Pa mu ie že moralo smrdeti in je včeraj, ko jc prodal za 18 K kruha pobegnil. Ker nima delavskih knjižic, se bode klatil okrog pod tujim imenom. Ij V Ameriko se je včeraj odpeljalo z Južnega kolodvora 29 Makedoncev in 40 Hrvatov. li Izgubila .ie neka dama srebrno dozo za cigarete. Doza jc znotraj pozlačena in je vredna 24 kron. Štajerske nouice. š Umrl jc opat benediktinskega samostana Kajetan Hoffmann. š Tajne občinske volitve. Deželni odbor štajerski je predložil deželnemu zboru načrt za preosnovo občinskega volilnega reda. Glasom te predloge se uveljavijo tudi pri občinskih volitvah tajne volitve po listkih. To je glavna sprememba. Nadalje je preosnovano dosedanje reklainacijsko postopanje in postopanje pri volitvi župana. šCillier Baugenossenschaft (Nemška stavbena zadruga celjska) leži v zadnjih zdihljejih. Ko so po leti 1900 nekateri cel ski rodoljubi po prizadevanju gg. dr. Dečkota in Franja Jo-šta ustanovili slovensko stavbeno zadrugo »Lastni dom«, ki izborno uspeva in ki je postavila oziroma pomagala kupiti svojim zadružnikom že nad 30 hiš, niso imeli naši nasprotniki nič nujnejšega, nego kakor opica hitro posnemati to naše slovensko podjetje, ne pa da bi se bili poprej v drugih krajih zadostno poučili. Danes po preteku 5 let je »Cii-lier Baugenossenschaft blaženo izdihnila svojo nemško dušo. ta2 StM Milijonski dar. Vdova milijonarja Sage je darovala ne\vyorški občini 10 milijonov dolarjev za socialne namene. Cela vas zgorela. Vas Borsano pri Busto Arsizio na Italijanskem ie popolnoma zgorela. Škode ie 400.000 lir. Za delavske hiše daruje ob 60-letnem vladarskem jubileju cesar a Franca Jožefa »Češka hranilnica« 1,200.000 K. Stavka pred lnih delavcev. V departe-mentu Nord na Francoskem stavka delavstvo 15 predilnic. g Kdo je kriv mesne draginje? Gotovi krogi zavračajo krivdo mesne draginje na poljedelce. Pred nekoliko dnevi je pa pisala »N. Fr. Presse«: Ako primerjamo sedanjo ceno živine s cenami dne 26. oktobra 1906, ko je bila najvišja, vidimo, da se je tudi najboljša vrsta od tega časa za 9 K pri 100 kg žive vage pocenila in da more biti kilogram mesa danes za 18 h cenejši nego takrat. Kljub temu pa konstatira »N. Fr. Pr«., da se cene mesa na Dunaju niso znižale. Torej mora biti mesne draginje kriv kdo drugi in ne kmet! Telefonska in tojma poročila KANONIK HAJŠEK UMRL. Slovenska Bistrica, 14. marca. Kanon k Hajšek je umrl. Pogreb bo v soboto ob 10. uri dopoldne. VOLIVNO GIBANJE V ISTRI. P ulj, 14. marca. V puljskem okraju bodo laški nacionalni liberalci k| so sicer zelo ne-edini medseboi, kandidirali za državni zbor dr. Rizzija, ki je še nedavno iziavil, da se ne bo več udeleževal politiškega življenja. SAMOUMOR VOJAKA. Trst, 14. marca. Tu se je ustrelil v vojašnici vojak Ivan Sumraz iz Pulja. Kroglja mu je šla skozi srce in hrbet ter obt.čala. v steni. Sumraz se je baje ustrelil, ker so ga podčastniki vedno tožili pri stotniku. TRŽAŠKA VLADA IN SOCIALNI DEMOKRATI. Trst, 1. marca. Neki italijanski list poroča, da je neki voditelj tržaške socialnode-mokraške organizacije delavcem zaupno povedal, da bo cesarski namestnik Hohenlohe socialnodemokraški organizaciji povrnil škodo 1200 K, kj jo ima, ker je pomorska oblast ustanovila svojo posredovalnico za delo. KROJAČI IN KROJACICE ZA DAME HOČEJO STAVKATI. Dunaj, 14. marca. Krojači in krojačice za dame na Dunaju so imeli velik shod, na katerem so zagrozili s stavko, ako se jim ne zboljša plača, ker sedaj niti toliko ne zaslužijo, kakor kaka delavka, ki nosi opeko. EVROPSKE VELEVLAST! PROTI RAZPUSTU DUME. Moskva, 14. marca. »Rusk. Vjcdomosti« poročajo, da so poslaniki nekaterih velesil na peterburškem dvoru ruski vladi sporoč II, da bi razpust dume napravil na Inozemske vlade zelo neugoden vtis. Posebno francoski poslanik je — naglašuloč, da se negova vlada s tem nikakor noče vtikati v notranje zadeve Rusije — ruski vladi sporoč I, da bi razpust dume posebno slabo vplival na francoske finančne kroge. POTOVANJE ITALIJANSKEGA KRALJA NA GRŠKO. Rim, 14. marca. Uradno je določeno, da odpotuje italijanski kralj v Atene I. aprila. ŠTRAJK TOBAČNIH DELAVK V ITALIJI. Benetke, L marca. 1000 tobačnih delavk je stopilo v štrajk. da s tem pokažejo svojo solidarnost z ostalimi štrajkujočiml delavkam! po celi Italiji. Rim, 11, marca. V parlamentu je ministrski predsednik Giolitti iziavil, da so razlogi štrajka tobačnih delavk, ki zahtevajo Izpremembo disciplinarnega poslovnika in uredbo pokojnin, ničevi. Vlada se ne bo uklonila delavstvu, ki štrajka samo iz. solidarnosti. Štrajk delavcev v elektrarnah v Parizu je dokazal, kako pogubni in neupravičeni so štrajki »iz solidarnosti«. Vlada jc zaprla tobačno tovarno v Ttirinu ter jo tudi nc bo več odprla. Štrajk so provzročili plačani agenti ln zato vlada ne bo odnehala. Zbornica je nato sprejela proračun iinančnega ministrstva. Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev Ustanovljena leta 1854. „ Ljubljani, Wolfowe ulice Štev. 12 Štev, telefona 210. priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno 2469 150-32 ntai^eno ptTO v s o de i It in steklenicah, IVfltl KREGAR Pdsar in izdelovalen cerkvenega orodja in posode se priporoča velečast. cerkvenim predstojništvom v obilna naročila ter si usoja naznaniti, da se nahaja njegova delavnica odslej na Eifzabetni cesti blizu samostana 00. Jezuitov in nasproti Jožefinuma. 555 1 BuuuBBuuuuSu OODOuoOOOODO v Za parno žago se išče dober p j | Naslov pove iz prijaznosti upravništvo .Slovenca". 447 3-2 BES 561 i Zenitna ponudba. Mlad železnični uradnik, prijetne zunanjosti, samec, z lepo prihodnostjo, želi znanja z izobraženo gosp o z nekaj premožema. Le resne ponudbe s sliko pod ,,Vlailko 22 ', Trst, poste r<.stante. Tajnost zajamčena. 564 6 -1 ftedto priložnost. V nekem kraju na Dolenjskem odda se takoj v najem dobro vpeljana mala trgovina z mešanim blagom pod jako ugodnimi pogoji. Vodi jo lahko tudi dobro izurjena prodajalka. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. 535 4 Š Najvišje odlikovanje na mednarodni fc g razstavi v Milanu 1905 (avstr. razsodišče). J Josip Črnko J župnik v Vuhredu na Šta-« jerskem, pro^i za dopošiljatev ^ S steklenic | PICCOLI-jevega t I I I I Tužnim srcem naznanjam vsem sorodniki m, prijateljem in znancem žalostno vest, da je ljubi soprog, gospod Ivan Grunthal trgovec z vinom, posestnik in gostilničar danes ob polu 6. uri zvečer, po dolgi in mčuni bolezni v 36. letu starosti, piejemši sv. zakramente za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreo se bode vršil v sredo, dne 13. t. m, ob polu 10. uri dopoldne iz hiše ž dosti v Kaplji vasi na pofcopa-1 šče v Komendi, kjer se bodo položili zemeljski ostanki v rodbinsko rakev. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Blagega pokojnika priporočam v prijazen spomin iu pobožno molitev. V Kaplji vasi, 11. marca 1907. Helena Grunthal roj. Zabret, soproga. J železnatega vina! g in izjavlja, da je že prej doposlano vino g, ™ dobro učinkovalo. f | 1 polliterska steklenica K 2 —, 4 polliterske g steklen ce za Ljubljano K 7'20, po pošti z | J 2745 zavojnino vred K 7-S0. II c F ™ Zunanja naroČila izvršuje najtočnejše lekar P | Piccoli v Ljubljani, Dunajska cesta. ^ Panorama Kosmorama v Ljubljani Dvorni trg štev. 3, ™ pod ,,Narodno kavarno". Električna razsvetljava. Od 10. marca do vštevši 16. marca 1907: VZHODNJA Dl JA Bombaj, Madura, Kalkuta. prostovoljna prodaja. V konkurzno maso zapuščine po umrlem Francetu Kočarju, iz Jesenic spadajače špecerijsko in drugo blago cenjeno na 1121 K 55 v proda se en blok najboljšemu ponudniku. § 1. Konkurzna masa ne jamči ne za kakovost, ne za množino prodanega blaga. § 2. Sprejemajo se ponudbe črez, za in pod sodno cenilno vrednost. § 3. Ponudbe je pošiljati podpisanemu oskrbniku konkurzne mase do dne 24. marca t. 1. in priložiti 10 % ponujene cene kot varščino. Oskrbnik konkurzne mase daje tudi vsa pojasnila. § 4. Vsak ponudnik je toliko časa vezan na svojo ponudbo, dokler ne dobi obvestila, ali je njegova ponudba sprejeta ali ne. § 5. Po obvestilu o sprejeti ponudbi pa mora nemudoma plačati vso ponudbeno ceno v roke oskrbnika konkurzne mase. Kranjska gora, 10. marca 1907. 554 3-2 Janko Hudovernik, c. kr. notar kot upravnik konk. mase. F- IVI. flETSGHEK a a a g. kr. dvorni