S THE ONLY SLO- B I VENIAN DAILY g g BETWEEN NEW a ! YORK & CHICAGO g g THE BEST ME- g
g dium to reach 5
g 180.000 SLOVEN I- ■ g ANS IN u. S., ca- ■ i nada and so. ■ g AMERICA. 5
i
ti
liH

I
I
a
I
"WE PLEDGE S ALLEGIANCE TO ■ OUR FLAG AND g TO THE REPUB- ■ L V WHICB j i-	bS; ONE g
N.	INDIVIS-
IBLE WITH LI-BERTY AND JUSTICE FOR ALL."
I
NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA
^LUME III. —- LETO III. Sin8le Copy 3c	—
CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY) AUG. 9th 1920.
ŠT. 187 (NO.)
Entered as Second Class Matte r April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c
... 0n^on, 8. avgusta. — Poro-Pa' prihajajo danes iz Ber-Pravijo, da je Varšava pod s'reljenjem topov še od pet-
a zjutraj. Poljaki so odgovori-pa 0f "j-
Wocilo iz Varšave pravi, da
^rekel ministerski predsednik,
s V'a^a ustane tam za nedolo-en (as.
» » *
j2 ^ashington, 8. avgusta. — jj, ^ro^l> katere se je prejelo vlarf a^ave' se sklepa, da je ška 4 Ve^no tam- Vsa voja-taL- S^Uacija je bila popisana
a» kakor je bila.
* * *
avgusta. — Angli-„1 ^ Francija ste že prepriča-a,' a. hočejo Rusi zavzeti Var-
savo
»ko
toišlo
111 ustanoviti tam sovjet-
vlado.
To je zaveznikom
na misel še le sedaj, ko
, -1°, da ne morejo Poljaki več Varšave.
4:
Je pa zvedelo uradno še W:les> ko se je tukaj vršila
confer, N
enca med ministerskimi lli^^Hiki Lloyd Georgem in Ondorn. Jutri se bo po-pri|]-Vanje še nadaljevalo, in de"1 hodo na vrsto načrti gle-
hett1t,l0rnarice' armade "a su-oljj, !n ekonomije, kako bi se
p niIo_ razbito Poljsko. Jlarg^V0' da so bili ti načrti že Sir u11' Maršal Focha in Pove] nry ^ilsona, glavnega stg^'H^a angleškega vojnega
T«'
Se, s° Zadnji dogodki, ki so avršili med zavezniki. Urad-
io
^išlo ''e t^di naznanilo, da ni ga ^ do sklepa, potem katere-])). 1 se doseglo deset-dnevno 0 te"16/1 med Poljaki in Rusi.
Se je govorilo na konfe-ll0y, ^ LQndonu, kjer se je sinoth ^orge posvetoval s Kra-
^ ln Kamenefom.
Zd. ravri0 sedaj še ni uradne-daio OVo,rj'en.ia. da bi se napove-V%iV0''n0 ^usom 0d strani za-da s 0V' vendar je že odločeno, PonjJ. pošlje Poljakom vojaško 1^.c. in ekonomično podporo. he8 ^^rska prednika »ta da-viSke dve noti od boljše-tiQV0 V^ade. Nato sta poslalo do, t Poroeilo na sovjetsko vla-tocijJ1 0^etiem poslala tudi na-5velu.na Poljsko vlado, kateri da naj sklepa mir in ■le> kakor ga dajejo bolj-
ševiki. Anglija in Francija že mislita, da bo imelo boljši vpliv pri Rusih, če Poljska sama prosi za mir.
Določilo se je tudi, da se lahko prične z blokado, kadarkoli bo pač potrebno za zaveznike. V nekolik urah bo to mogoče, če ne bi Rusi uklonili svojih zahtev. Kar se tiče angleške mornarice, je pripravljena vsaki čas, kajti le ona bo mogla oprav Ijati to neprijateljsko delo.
En skvadron lahkih križark je že v Baltiškem morju, ki čakajo samo na trenotno povelje, pa pričnejo z blokado; v Črnem morju je nekaj enakeiga. Tam lahko zablokadirajo vsa pristanišča. (Well, tako pravijo Angleži.)
*	» v *
Cologne, 8. avgusta. — Poročilo iz Varšave pravi, da se je cela situacija na Poljskem razvila v veliko vojaško katastrofo. Poljska je imela še eno upanje, in to je Hallerjeva prostovoljna armada, toda tudi ta je bila razbita in je zadobila velike izgube.
Kar je ostalo še te armade po porazu na reki Bug, ta prihaja domov, lačna, razbita, brez orožja in misli, da bi se še kaj bojevala. Po trideset in štirideset jih prihaja skupaj.
Naredile so se že priprave, da se razstreli vse mostove na Vistula. Ves promet na tej
reki ježe ustavljen.
*	» %
Pariz, 8. avgusta. — Poljska situacija je žalostna. Sedaj se še le popolnoma vidi, da misli vlada v Moskvi brez vsake paž-nje nadaljevati sovražnosti napram Poljakom in zavzeti Varšavo.
Zadnje novice, katere so prišle s fronte, pravijo, da bolj ševiki nabirajo čete pri Mlawi, severno od glavnega poljskega mesta in mislijo v zvezi s četami na vzhodu zavzeti Varšavo.
Sedaj ni več dvoma, da niso bolj ševiki prekoračili reko Bug na dolgi fronti.
Poročnik Noble, član poljskega letalnega skvadrona je prispel v Pariz, da ozdravi rano, katero mu je prizadela kroglja, ki mu je šla skozi komolc. Zra-koplovec pravi, da se dva ame-rikanska zrakoplovca pogrešata, po imenu Kelly in Cooper.
Ženska volilna pravica pred državno postavodajo.
Nashville, Tenn. 8. avgusta. — Državna postavodaja se snide jutri opoldne k posebnemu zasedanju, da odklasuje, če se da Združenim državam splošna ženska volilna pravica.
Odkar je kongres Združenih držav odglasoval za žensko .volilno pravico, se ni videlo na tem obzorju toliko zanimanja za ratifikacijo tega ustavnega dostavka, kakor pač te dni. Petintrideset držav je že odglaso-valo, potreba je še ene države, in dobimo nov amendment k naši konstituciji.
O tem bo najbrže odločila država Tennessee. V mestu je že danes neštevilna množica zagovornikov in nasprotnikov ženske volilne pravice. Vedeli bomo o tem kaj kmalu. Da bi govorili sedaj o mogočih vspehih na tem zasedanju, je pač nemogoče.
Jugoslovani napadli italjansko ladjo,
London, 7. avgusta. — Jugoslovani so streljali na italjansko ladjo pri Kotom, kakor pravi poročilo iz Rima. Ta ladja je bila iz Reke. Italjani is o odgovorili na obstreljevanje, nakar so Jugoslovani izginili.
Uradno se naznanja, da so Albanci okupirali Kastrati (?) ter zaplenili tri brzostrelne puške. Pregnali so Srbe, ki so preje zasedli to mesto.
Koliko je resnice na tem poročilu, ne vemo, kajti prihaja ! iz Rima. Natančneje se bo še zvedelo, kajti poročilom iz Italije ne morepio dosti verjeti.
Published and distributed under permit (No. 728) author . by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, O. By order of the President, A. S. Burleson Postmaster, General,
boljševiki ustanovijo šovijet
v varšavi.
varšava pod ognjem iz topov.
zavezniška pomoč.
Pivovarna pogorela;
sto tisoč škode.
V soboto zvečer je pogorela v Clevelandv pivovarna, katero se kliče z imenom Leisy Brewing Co. Pravijo, da je ogenj nastal najbrže med električnimi stroji. Ogenj je zapazil Vincent Stremo, ki je nočni čuvaj pri tej družbi. Poslali so telefonično poročilo na ognjegasce, ki so prihiteli na pomoč.
Stremo je pripovedoval, da so v spodnjih prostorih delali štirje, dva kurjača in dva poma-gača. Vsi so bili zelo zaposleni. Kakor hitro so zvedeli, da je nastal ogenj, so hitro zbežali iz poslopja. Ob tistem času jim
je bilo še mogoče pobegniti'MaCJI KOŽUHI SO DRAGI, brez vsakih večjih nevarnosti. London, 8. avgusta. _ 1/
Pogorelo jiq, je 70.000 bušel-,stari pravljici se nam pri-nov ječmenove slack, katera se;	kako je neka preme-
STRIC SAM NIMA DOVOLJ DELAVCEV.
Washington, D. C. — Stric Sam ima številne delavske ne-prilike in probleme, akoravno je hjegova naloga, da če posreduje v delavskih sporih med delavci in delodajalci. Predstojniki raznih vladnih de-partmentov in uradov so soglasni v tem, da nimajo dovolj pomoči. Zato seveda ni odgovorno pomanjkanje delavcev, temveč ekonomski načrt kongresa, ki skuša "hraniti" de -nar na delavcih, in ga meče proč, kjer ga ni treba.
Znižane aprovizacije, ki so v efektu izza 1. julija, so omejile • število vladnih uslužbencev na 90,000 tisoč, in kasneje se bode še tudi to število 'omejilo. Sedanje število je 28,000 manj kot tekom vojne, toda trikrat toliko kot v predvojnih časih.
Premajhno število uslužbencev se posebno prizadeva poljedelski department, ki bo moral vsled tega omejiti veliko svojega dela med farmer j i.
rabi pri izdelovanju piva.
Ognjegasci so imeli veliko in naporno delo pri gašenju. Zelo so bili v strahu, da ne bi ogenj povzročil razstrelbo amonij e, ki se o porabi ja pri hlajenju. Zato je policija držala gledajočo množico daleč preč od ognja.
En ognjegasec si je prerezal roko. Skoda se ceni $100.000.
ŽELVE 7,000.000 LET STARE
Okamenele želve so našli v San Juan okraju, v severni New Mexico. Stare so približno 3,000,000 do 7,000,000 let.
Kar je posebno zanimivo pri tem, je, da so zunanje lupine, ki so podobne opkrovom,
popolnoma dobro ohranjene,
skoro tako, kot takrat, ko je še žival bivala v lupini v terci-jarni in kredni dobi naše zemlje.
V ravnoistih skalah in plasteh so dobili ostanke dinozavrov,
ki so tudi živeli ob istem času.
Oklepi dinozavrov, katerih okamenele kosti so našli v Montani in Canadi, so najbolj čudne živali, o katerih svet ve, da so kedaj živele. Bili so čokati, s kratkimi nogami in velikimi telesi, ki so bila obdana s koščenim oklepom.
Ploske plošče so pokrivale hr-1 deta kontrolirali bet in lakotnice, vrat je bil | železniških prog pokrit s prstani iz kosti, ki so i imeli uposljenih
tena mačka obogatila svojega gospodarja, tako, da je končno zasnubil in poročil kraljevo hčerko.
Danes je zopet prišlo do tega, da bo domača mačka, pa najsi je premetena ali neumna, lahko prinesla svojemu gospodarju precej čedno vsotico, kajti cene raznim kožuhovinam neprestano rastejo.
Posebno kože od črnih l mačk so dragocene. Koža navadnega domačega mačka prinese $1.50 i do $3.50 sorazmerno s kvaliteto; da je zahteva po mačjih kožuhih precejšna, je razvidno iz tega, da je ena sama kožu-hovinska izdelovalnica v Londonu v svojem katalogu podala na trg 20,000 moč jih kož.
Koža našega domačega ljubljenca se povečini rabi za podlogo pri zimskih suknjah.
Sedemnajst jih umrlo na vislicah.
Chicago, 8. avgusta. — Richard Wilson je bil danes obsojen, da bo obešen dne 16. oktobra, ker je umoril T. O'Donel-la. Njegov sokrivec je dobil isto kazen ter bo visel tudi isti dan.
S to sodbo jih je sedaj v Chicagi sedemnajst, ki bodo dočakali smrt na vislicah. Osem bo Vbešenih na dan 15. oktobra, ko pridejo na vrsto ostali na dan 16. oktobra. Ker je v zaporu le dvoje vislic, bodo ti jetniki obešeni pač po možnosti, kakor jim dopuščajo razmere.
Vprašajte se sedaj, kdo je odgovoren za take slučaje in zakaj so sploh prišli ti ljudje tako daleč, da gredo na vislice. So li zaslužili ali ne, vprašanje je, zakaj so postali to, kar so sedaj. Ako bi bila človeška družba boljša, bi imela na razpolago dobre šole, katere bi načel jevala človeška in naravna pedagogika, smo gotovi, da bi ne bilo toliko slučajev, ki do-vedli ljudi do vislic.
CANADSKE ŽELEZNIŠKE DRUŽBE SE ZDRUŽIJO.
^§KA VEČERNA ŠOLA ZA SLOVENCE. ^ tiasn?.X' ^venski naseljenci Vei*ase	ne Zgubijo pre-
! ah»v'hSe začne z vpisovanjem Clev 1 večerno šolo takoj, '"felt .e an^u se vpisuje vsak 1Z1 Pe^c^t od pol šeste do iitalniVUle zve^er v Slovenski V ($ Glass Ave. it. 6029. Dohn	Pa vsak četrtek
' c ■)e^ od pol šeste do ityj Ulc v Slovenskem domu,
Skdn datropje.
.	šola se bo pričela v
ln se, L111 v torek 17. avgusta i ^etpL niU'aljevala vsak torek ^ Ure	do de-
V Collinwoodu pa se bo šola pričela v sredu 16. avgusta in se bo nadaljevala vsako sredo in soboto od sedme do devete ure.
Šolnina znaša tri dolarje na mesec; novi naseljenci in nase-Ijenke so prve štiri tedne šolnine oproščeni.
J. T. VOLK.
—Iz stare domovine piše J.R.
tudi to": . . . Ja. pa Grdina je prišel in že vidi tukajšne razmere danes; se lahko prepriča, da ni resnica, kakor je on nekdaj govoril ... po Clevelandu.
30-DNEVNI MESEC ZAKONIT
Columbus, O., 18. avg. Ohij-ski glavni justični tajnik Price je danes odločil, da ako banke /računajo obresti izposojenega denarja na podlagi 30-dnevnega meseca, je to veljavno, akoravno bo ta .odločitev ohijske občine lahko stala na tisoče dolarjev. Price pravi, daje navada med bankirji, da računajo 30 dni kot mesec, tako splošna in zastarela, da je poslovanje na tej podlagi, akoravno netočna, zakonito.
— Napredne Slovenke so imele včeraj svojo prireditev v Jugoslovanskem domu. j Vdeležba je bila velika, kakor že navada, kadar prirede te ženske svoj piknik. Kdo jih ne bi šel pogledat, če ga povabijo. — Društvo Mir s svojimi člani in dobro udeležbo je tudi praznovalo z veseljem svojo desetletnico. — Onostran mostu pa so imeli prireditev v korist Doma. Tudi tam je bilo zabavno.
bili povprečno naloženi drug za drugim in trebuh je bil pokrit z mozaikom malih ploščic. Tudi oči so bile preskrbljene s posebnimi pokrivali iz kosti, ki so izgledala kot čelade, s katerimi so , dinozavri pokrili oči v času nevarnosti.
— Ako hočete voliti v torek pri primarnih volitvah, in če ste se preselili od zadnjih volitev, je potrebno da vpoštevate sledeče: Danes pojdite v volilno kočo, kjer ste volili zadnjih volitvah. Povejte tam svoje staro bivanje; tam boste dobili tikef, katerega morate nesti v kočo istega okraja, kjer sedaj stanujete. To velja le za one, ki so se od zadnjih volitev preselili. Ostali pa, kateri stanujejo še na starem naslovu, tega ni treba storiti, kajti vseeno lahko volijo. Jutrajšne volitve So le za one, ki hočejo voliti republikanske ali demokratske kandidate. .Koče so odprte od 3. ure popoldne do 8. ure zve-
Winnipeg, 9. avgusta. —Ko bo spojitev Canadial National in Grand Trunk Pacific železniških družb dovršena, tedaj bo Canada lastovala in obratovala največji železniški ustroj na svetu.
Spojeni železniški družbi bo-22,000 milj ter bodeta 70,000 usluz-vencev. Spojena družba bo imela 2000 modernih lokomotiv in 1800 potniških vozov, v katerih je prostora za 70,000 oseb in 70,000 tovornih vozov vseh vrst, katerih normalna obsežnost je 600,000 ton.
Proge te družbe bodo segale iz Syney, Nova Škocija, do Victorije, britiška Kolumbija, kar tvori razdaljo 4030 milj po železniški progi.
Spojitev obeh železniških družb se bo izvedla na tak način, da bodo ostali na delu vsi uslužbenci družb še tudi v bodoče.
MOfcN.JfvIŠKI PODTA.TNIK SE JE POSLOVIL OD SVOJE SLUŽBE.
Washington, D. C. — Demokratični podpredsedniški kandidat Roosevelt je za vršil svoja opravila kot pomožni mornariški tajnik ter odšel v Dayton, O., kjer ga je demokratični predsedniški kandidat uradnim potom obvestil o njegovi kan-; didaturi. Pred svojim odhodom je Mr. Roosevelt priredil neformalen sprejem, pri katerem je pozdravil častniške in civilne uslužbence mornariškega departmenta, v katerem se je nahajal osem let.
Nato je tajnik Daniels v imenu uslužbencev po vladnih ladjedelnicah poklonil srebrno kupo.
Včerajšne prometne nesreče.
Vsaka nedelja zahteva svoje avtomobilske žrtve. V Clevelandu se ubije vsako nedeljo povprečno ena oseba. Če pa vzamemo v poštev še naše sosedne države, potem lahko presodimo, koliko nesreč se naredi vsako nedeljo. Od včeraj moremo poročati sledeče:
Youngstown; Trije ubiti, sedem ranjenih, ko sta dva avtomobila zadela skupaj.
Erie, Pa.: Štirje ranjeni v avtomobilski koliziji.
Ontiac, Mich.: Petindvajset ranjenih, ko se je dogodila nesreča pri pocestni železnici.
Huntington, W. Va.: Dva ubita, pet pogrešanih, ko je vlak skočil iz tira.
Cleveland; Eden ubit, devet ranjenih in poškodovanih.
Torej v tem so vštete nesreče, ki so se dogodile v našem okrožju pri pocestni železnici, vlaku in avtomobilih.
V Clevelandu je bil ubit Ch. Driscoll, star 73 let in je živel na 16605 Detroit ave. Neki avtomobil je pripeljal mimo voza pocestne železnice ter ga zbil pod kolesa poulične železnice. Možiček je baš stopal iz kare, ko je pripeljal neznani avtomo-bilist mimo voza. Očividci pravi, da je šofer ustavil na bližnjem vogalu, pogledal nazaj in pognal avtomobil naprej in izginil, ko je videl da je poškodoval moškega.
Več drugih je bilo ranjenih in poškodovanih, več ali manj, ter se nahajajo sedaj v bolnišnicah.
J A-
PŠENlCNE CENE.
Kansas City, 18 avgusta. — Cene pšenici je odvisna od tisočerih "če...."
— Dva roparja sta prišla pred vrata Risse Motor družbe ter poklicala nočnega čuvaja k vratom. Ko je slednji prišel na prag, je eden izmed roparjev zagnal čuvaju v obraz polno pest rdeče paprike. Čuvaj je začasno izgubil vid, medtem pa ga je še eden izmed roparjev držal. Drugi pa je med tem
V sedanjem času je zahteva po ameriški pšenici v Evropi j ako velika. Kot se je preračunalo, bo letošnja žetev znašala 200,000,000 bušlov več kot pa znašajo amerjške potrebe. Cena, za ktero se bo prodalo to čezmerno zalogo, bo v veliki meri odločila cena, katero bodo morali plačati zanjo Amerikanci. Tako seveda pravijo sedaj pšenični prekupčevalci, resnica pa je, da bodo nastavili take cene, kot se jim bo zl j ubilo.
D. T. Piazzek, drugi pod-predwsednik žitne korporacije Združenih držav pravi, da pričakuje, da bodo cene ostale približno $2.50 do $2.60 bušel. Ako pa bi bilo na razpolago več vagonov, tedaj bi bilo po njegovem mnenju mogoče prisiliti ceno do $2,, toda kot se zdi, je to letos izključeno.
Bankirji so prepričani, da cena ne bo napredovala veliko nad $2.50 za bušel. Nekateri
SPOLNA ENAKOST NA PANSKEM.
Ali so japonske ženske enakopravne z moškimi? To je vprašanje, ki je še nerešeno. O tem piše K. S. Inui, profesor politične znanosti na južnoka-lifornijski univerzi sledeče: 'V starih časih je mož lahko dosegel ločitev od svoje žene v trenotku, ko je napisal neke tri vrste in pol, v katerih je obvestil svojo soprogo o razpoki. Toda tega privilegija japonski moški več ne uživajo v današnjih časih.
Dandanes tudi na Japonskem ni mogoča ločitev, ako nista za to tako mož kot žena, ali ako prvi ali drugi nima kakega vzroka kot: zapustitev ali krutost. Toda poleg tega je vzrok za razporoka tudi, ako je mož ali žena krut z njegovimi oziroma njenimi starši. Sicer se priznava moža kot ženo za neodvisno osebo, toda kot člana ene družine. Toda v tem ožini uživata mož kot žena iste pravice in privilegije.
Toda ena razlika je, ki se sliši pristranka. Mož lahko loči ženo na podlagi nezvestobe. V slučaju moža pa mora biti možu sodnijsko dokazano, da je grešil, in potem šele more žena dobiti razporoko. Oba sta sicer kriva istega prestopka, toda narejena je umetna označba, tako da so posledice v slučaju, da je kriva žena, lahko tem večje.
U1 v ________________časom odprl garažo in odpeljal.	^ ------
čer. . Gori navedena odredba je avtomobil. Policija ima popisi napovedujejo ctelo malo zniža-bila izdana od volilnega odbora, obeh roparjev.	nja, morda do $2.
j— Danes zjutraj je umrl poznani Slovenec Josip Poznik. Zapušča dve hčerki, sina in ženo. Nase sožalje!

STRAN 2.
"ENAKO PRAVNUST"
AUGUST 9th, 1920.
44

IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
Owned and Published bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Bussines Place of the Cornoration. _6418 ST. CLAIR AVK.
SL B8CBIPT10N RATES:
By Carrier .........*.............1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo.	$2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo.	$3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY 3c
Lastuie in izdaja era
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo.
CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY) AUG. 9th 1920. ___a&l5V 104_.
LASTOVAE ZEMUE IN SVOBODA.
Piše Scott Nearing.
(Profesor Nearing je učil popreje na Pennsylvania univerzi ekonomijo. Toda vsled njegovih radikalnih na-zarov so ga odslovili, nakar se je podal v Toledo, kjer je predaval na tamošnji univerzi, nakar ^o ga zopet odslovili, ker se ni maral prilizovati kapitalistom.)
Iz vrst ameriških lastnikov bogastva se je razvil razred, ki je polagoma postal vladar. Leta brutalnega gospodarskega boja so strdile njihove vrste v celoto, tako da se lahko razloči med sovražniki in prijatelji, očistila so gospodarske zakone in pokazala, kako važna je edinost v gospodarskih razmerah. Ko so postavili ekonomsko kontrolo na trdno podlago, so videli pred seboj priložnost, da zavladajo celemu javnemu življe-nju.
Predno so se lastniki zemlje čutili varne v njihovi posesti, je bilo potrebno p od vzeti korake, da se sprejme ljudske ideje, kar se tiče pravic posedovanja zemlje, ki bi pripomogle, da se osredotoči vsa važna lastnina v malem razredu, in da bi ljudje začeli misliti, da družba ne more obstajati brez članov, ki nimajo v privatni lasti zemljo in stroje za obdelovanje in izdelovanje.
Mnogo prvakov med voditelji starih kolonistov je prišlo v Ameriko v nadi, da bodo pripravili državo do tega, da bo vsak človek posedoval farmo, in vsaka farma imela lastnika. Mislili so, da bo na podlagi tega principa mogoče postaviti po koncu prosto vlado, za katero je hlepelo tako mnogo ljudi v časih, ko so še mislili, da kralji vladajo po milosti božji.
Veliko let potem, ko so postavili zvezno vlado,' so govorili ljudje kot da bi javno lastovanje zemlje ne imelo nobenih mej Tako pozno kot 1832 je mogel Henry Clay reči, ko je govoril o javnem zemljišču, "mi smo lahko veseli, da imamo tak vir bogastva v skoro neiz-črpljivih množinah." Pozneje je rekel v istem govoru o javnem ozemlju, da "se jih oddaja prosto, kolikor kdo hoče, ne da bi bilo treba plačevati zanje velikp denarja in da s tem bogatijo nekateri in država hitro napreduje."
Cena zemlje je šla k višku čim več naslednikov je prihajalo. Trgovanje z zemljo je oživelo in špekulacija
je postala zrela. Gledali so, da bi dobili več koncesij od vlade. Med to debato se je dogodilo, da so zemljo imenovali "odpadek", Henry Clay je hotel opozoriti tovariše v zakonodaji, da cena in važnost zemlje raste neprestano. Rekel je: "Nek moj prijatelj v tem mestu je kupil v Illinois 2,000 a krov zadnjo jesen, teh "odpadkov", za katere je plačal najmanjšo ceno. Zadnjič so mu ponujali $6 za en aker, pa ni hotel sprejeti denarja. To ni nič drugega kot kupce van je; kupce van je, ki je zelo dobičkonosno in ki naredi marsikoga bogatina v novi deželi, da zopet kupi zemljo, za katero se nihče ne zmeni in da jo proda naprej z velikim dobičkom."
Sto let nazaj, ko je bila Illinois še puščina, so začutili pritisk, da je tam tudi meja naravnemu bogastvu, pritisk ki je preobrnil družbo, katero so poznali možje, ki so postavili vlado Združenih držav.
To zgodnje poročilo, ki pove, da je bila zemlja v Illinois po $6 aker, je bila predpodoba stvari, katere so sledile. Že leta 1832 ni bilo zadosti zemlje, da bi jo bil mogel dobiti vsak. Občina se je že začela deliti v dva razreda — v ene, ki so lahko dobili dobro zemljo in v druge, ki je niso mogli dobiti. Modrijan, ki je razumel tok gospodarskih sil, ki določajo bodočnost naroda, bi bil rekel Henry Clayu na tisti dan v juniju: "Prijatelj, držal si govor na grobu ameriške svobode!"
Kak moder mož bi bil mogel govoriti tako, toda kako čudno bi se bila glasila njegova beseda. Bilo je toliko zemlje in vsa zgodovina pričuje, koliko dobrot pride iz tega, da vsak posameznik lastuje zemljo. Demokratična vlada v stari Grški in v Rimu so temeljile na tem. V Evropi so bili prosti delavci varuhi svobode in pravice narodov. Skozi celo zgodovino je svoboda poganjala korenine, kjer je bila ekonomska podlaga za svobodo.
Č e bomo izvažali mnogo živeža jeseni, bomo lačni, predno pride pomlad,
(Dalje)
Koruza je pridelek, katerega se farmar ne mara lotiti, raz-ven če ima dovolj pomoči. In če ni koruze, ni prešičev, ni žu vine na trgu in v mesnici. Vsako vladno poročilo za pretečena leta nam podaja pregled, kako se je množina govejega in pre-šičevega mesa dvigala in padala sorazmerno & količino pridelane koruze.
Predno je zaspala U. S. žitna korporacija za vedno, je izdal pšenični ravnatelj J. H. Barnes poročilo med ljudi, da ne bo nihče trpel vsled pomanjkanja kruha. Rekel je, da bo naša žitna žetev tako velika kot še ni bila nikdar in da bodo evropske države, ki importirajo žito, imele boljšo žetev kot preteklo leto.
Kar se tiče Barnesovega po-j ročila o evropski žetvi, mora-1 mo pripomniti zraven dve stva- j
ri. Prvič, da' je Evropa hote pretiravala velikost in kakovost svoje žetve zato, da bi se ame-rikanski špekulant je prestrašili, da bi prodali rezerve, ki jih drže, za nižjo ceno. Drugič, vsakemu je znano, da se Evropa zapadno od Rusije, sama ne more preživeti in zalagati z pšenico, tudi če bo pšenična žetev še tako dobro izpadla.
Nobenemu se ni treba prepirati, da danes ne eksistira pomanjkanje živeža na svetu.
Številke govore same zase. Prvega marca je bilo žita za 103,000.000 bušljev manj in ječmena 173,000.000 bušljev.
Tako se je izrazil poljedeljski tajnik sam.
Ko je tajnik preštudiral zalogo živine na svetu, je rekel, da je -goveje živine za 13,408.000 glav manj kot' pred vojsko, in prešičev za 50,062.000 in ovec za 86,007.000 manj.
MRŠAVA LETA PRED NAMI?
Kot upravni ravnatelj far-marskega narodnega sveta zasluži G. P. Hampton, da se ga posluša, ko spregovori resno besedo, ki je tudi zaključek, kar so že govorili njegovi tova-
riši, da bosta leti 1920 in 1921 poznani kot leti lakote. Hampton pristavlja, da ko je prenehala žitna korporacija svoje delovanje prvega junija, je to pu-' stilo odprto pot in proste roke špekulantom z živežem in žitom, brez vsakega odpora od strani vlade, katera je imela dobro kontrolo med vojno.
Farmarski narodni svet je obtožil kongres, da je zamudil vsako sejo, ne da bi napravil kako postavo ali dal podporo kmetovalcem. Pozno v maju je pisal isti svet kongresu in senatu in jih prosil, da naj naredita določbo, ki bo dala fond od petindvajset do štirideset miljonov, iz katerega bi se podpirali farmarji, kadar bi kupovali orodje in poljedelske stroje, živino za klanje in delo in druge reči, ki bi pripomogle, da bi se obdelalo več zemlje in pridelalo več kot po navadi.
Kongres pa je kimal suhim, se prilizoval demokratom, segal v roko republikancem in se pripravljal, kako se odpelje na dolgo in mokro rajžo kam v Ori-jent. Prijetne sanje o Orijen-tu so se kongresmanom razblinile, ko so jim zaplenili finančni uradniki vso "mokro" zalogo na ladji. Kar se pa senata tiče, je premišljal, kako bi generala Wooda spravili "v predsedniško dirko, zabavali Newbury-ja, kateri si je kupil senatorsko čast z denarji, katere je dobil v vojnih profitih, zdehal na stol-cih v zborovalni dvorani in razpravljal, kam naj bi se podal na počitnice, kjer se ribe boljše love in kje je bolj "mokra kon-tra".
Tajnik B. C. Marsh, ki je podpiral apel na obe stranki v kongresu, je dal popolno sliko o žitnem pomankanju, ki preti narodu in celemu svetu, pokazal na vedno manjšo in manjšo žetev pšenice in dokazal, da je nizka cena živini, katero so pritisnili velemesarji doli, kolikor so mogli, pripravila farmarje do tega, da so opustili rej en je klavne živine.
"Po celi republiki so imeli farmarji največjo težavo, da so dobili denarje na posodo, tudi če so dali najboljše zagotovilo zanj," je rekel Marsh po-litikarjem. "Banke, ki iso člani sistema zveznih rezervnih bank, niso hotele dati denarja. Kakor vam je znano, mora kaka velika trgovina ponižati cene, če hoče dobiti denarje, ker kredita ne morejo dobiti. Ame-rikanci lahko prestanejo z mar-sikako stvarjo, katero danes kupijo, toda brez živeža ne morejo prestati in ker je market'za denar trdo napet, tedaj to po-
meni nevarnost za živilske zaloge v državi."
Ko so se pričele narodne konvencije in se nehale, ko je poletje skoro napol minilo, je pač še možno, da se povrnejo republikanci in demokrat je nazaj v Washington in dobe čas, čeprav ne radi drugega kot za vado farmarjem, da bodo dovolili v kongresu farmarjem nekaj denarja za poljedelske stroje in za nakup živine. Takrat bode že prepozno, da bi se povečal živilski pridelek, toda dal bo dovolj prilike, da bodo govorili o njem med kampanjo za volitve. Kot se kaže bodo vsi govori tipični, ustrojeni po enem kopitu, ki smo ga že videli in slišali leta in leta nazaj, ki nam bo šele prihodnjo jesen pošteno žulil noge v podobi razširjajoče se lakote.
Ker nam vladajo in ukazujejo 'starokopitni uradniki, ki so vedno ignorirali vsako svarilo, da bo vsaka zmanjšana žetev gotova nevarnost, imamo ljudje samo eno pot prosto, da si pridobe to, kar jim vladni organi, katerim ukazuje "nevidna vlada", niso hoteli dati. Zahtevati morajo, da bo vlada gledala na to, da se živež razdeli tako, da ga bo vsak nekaj "dobil, ne pa da bi bil prepuščen špekulantom, ki bi z njim delali kot svinja z mehom, da bil lačen tisti, ki nima denarja, da bi plačal visoke cene in da bi se valjal v njem oni, ki ima dovolj denarja.
Naisprotno poročilo J. Bar-nesa, da bo Amerika producira-la dovolj živeža za letošnje leto, misli Hoover, omeniti moramo, kaj je rekel Hoover pred kongresom, dve tedna nazaj. Izrazil se je, da bodemo morali importirati živež predno pride novina prihodnje leto.
Obe poročili sta resnični in temu moramo posvečati posebno pozornost. Barnes misli, da bodemo pridelali ravno toliko žita, kot ga bodemo uporabili in menda ima prav. Hoover pa ve, da ljudje, ki ne producirajo žita, ga bodo nakupili kolikor mogoče veliko in. ga bodo prodajali 'čez morje za visoko ceno, ker v Evropi bode vsak vesel, da bo dobil kaj jesti, naj stane, kar hoče.
Kaj nas sedaj čaka, je popolnoma jasno. Ce si želimo, in če imamo trdno voljo, da bomo jedli, kolikor smo použi-li do sedaj in pustili, da se bode ostali svet brigal za samega sebe, kar se jedil tiče, potem morda ne bo nobenega pomanjkanja v Združenih državah.
Kdo is i pa more predstavlja-
ti, da bode naša zakonodii mirno trpela, da se bo kdo kal v "božje pravice" n36'
špekulantov, če mi ne marali ali mogli plačati cen, * katere nas bodo navijali dorni Da si obdrži "življenske i"'1 rese", bo vlada napovedala ^ no in bredla do kolen v W sosednjega naroda, toda laW lastnega naroda ni bila ni' važna, da bi jo bila vladaj' daj smatrala za "življensko priredila okrepe, ki bi di* žito doma.
V žitnem pomanjkanju, ga imamo sedaj, boste op^' da so najbolj važna in siln3 očeh vladnih organov sa®' ona dejstva, ki bodo posp65'' tek denarja v žepe s peku'11-tov z živežem.
Amerika je ravnokar P1'62' vela dobo, ki je videla naj^1 trde živilske zakone, ki so M je val i vse, samo ne svete Pr' vice' 18,000 biznesmanov, ki ■ postali miljonarji, medtem so njih sodržavljani žrtvov-kri in življenje in ude na ^ nih poljih. Niti eden ^ teh 18,000 ni bil farmar.
v ^ ■
Farmar je samo trpin stah državljanov. Na njega le redko ozirajo oči onih. delajo zakone. Zato ker daje življenje narodu, :=e ,f naši državniki spomnijo ob litvah, ga hvalijo, mu dajo P
(Nadaljevanje na tretji atran1^
"ORIGINAL".
Ponaredbe so vedno dobre -res pravo zdravilo. One so prepričevalen dokaz, da 01 nalno zdravilo uživa veliko pularnost. Nihče ne bo po11"1 jeval produkta, do katerega javnost indifirentna. Toda ^ pameten človek se bo ponaredbam in se bo držal ^ ginalnih zdravil, to se pr^, slučaju želodčnih neredov ^ držal Trinerjevega ekst1'3. grenkega vina. To res Pr zidravilo representira mnog0 ne skrbne študije, neštete P iskušnje in utrujajoče ekS? mente, ki so dosegli sedanj0,1, polno stanje Triner's Ani8rlt'; Elixir of Bitter Wine. On-pozna njegove uspehe, nW^ lahkoto besede najnavduš6^ šega izvora za to zdravilo, naprimer Mrs. A. Hamza, S0 4 Altmar, N. Y., ki nam je sala z 14. junijem: "Ne rem trpeti brez njega, I1'1 jevo grenko vino je najb0 zdravilo, ničesar ga ne P' i 88." Vaš lekarnar ali P1'0^ lec zdravil, ima tudi druga nerjevo zdravila v zalogi! ^ šajte ga zanje. — Joseph Her Company, 1333—45 S. " land Ave., Chicago, 111.
Skušnjave Tomaža Krmežljavčka.
Veliki moment njegovega življenja je pa bil tisti dan, ko mu je srpan j ska devica darovala srebrn goldinar za lemenatarjevo pismo. Puščeč svojo cigareto je ponosno korakal po Poljanah. Prišedši mimo hiše, v kateri je bila gostilna ''pri Črnogorcu"' je zaslišal glasove harmonike in ropot, ki so ga delali plesalci in plesalke. Tedaj ga je spreletela velika skušnjava. Doslej je hodil v krčmo in v kavarno vedno le v družbi tovarišev in ni še nikoli samostojno nastopil. Zdaj ga pa je z nepremagljivo močjo vleklo v to gostilno. Boril se je nekaj časa sam s seboj, potem pa se je spomnil, da sta si Matevž Ste-balar in Janez Bradavica dovoljevala svojemu stanu prav neprimerne zabave in tedaj ga je minila vsa sila. s katero se je ustavljal skušnjavam, ki so ga napadale ter je pogumno stopil v krčmo.
V mali, zakajeni in slabo razsvetljeni sobi se je sukala pisana družba. Tomaž se je vsedel za mizo in naročil vina, njegovi pogledi pa so šli nekako skrivaj od ženske do ženske. Zazdelo se mu je, da je imela vsaka svojega fanta.
Tedaj pa je prisedla k njemu ženska, ki je imela gotovo svojih 100 kilogramov žive vage in prijazno je položila tolsto roko Tomažu na koleno.
"Tako čeden mlad gospod.... kaj nič ne pleše-te?"	/.
Do tega trenotka je poznal Tomaž elektriko le iz fizike, sedaj jo je sam občutil na svojem telesu, z "O, plešem že....." je odgovoril, "še prav rad."
"Pa poj diva....."
Zasukala sta se. To se pravi, velika močna žen-
ska je sukala Tomaža, da se skoro ni več dotikal tal in stiskala ga je k sebi, da je drhtel po vsem životu. Ko pa je bil ples končan, ga ježenska sredi sobane in pričo vseh ljudi tako vroče poljubila, da je imel iomaž čuvstva, kakor da se nahaja v mohamedan-skih nebesih.
Tedaj je pa mlad človek, ki se je temu prizoru na gla s smejal, poredno za klical:
''Fant, ti boš gotovo tandlar, ker imaš staro obrabljeno blago tako rad."
To zasmehovanje je Tomaža v dušo užalilo. Ves je zardel in je zaman iskal besedi, da bi zavrnil to razžaljen je. Toliko zgovornejša je pa bila njegova plesalka in zanetila je tak prepir, da še krčmar ni mogel napraviti miru. Tomaž si je med tem svojega žaljivca dobro ogledal in ga spoznal. Bil je to eden tistih lemenatarjev, katerim je čevlje snažil.
V trcnotku tega spoznanja je postal zopet pogumen. Stopil je za svojo plesalko in izza barikade njenega obširnega, gotovo že štirideset let starega telesa je zaklieal:
"Kdor se je posvetil altarju, naj služi altar ju, in naj ne hodi poštenih deklet zapeljevat,"
Lemenatarju pa je zmanjkalo sape. Kar umolknil je in strah ga je bilo, Tomaž pa je stal sredi sobe, kakor zmagovalec in ponosen je bil, da ga* je njegova plesalka gledala s pravim občudovanjem.
Lemenatar je hotel, prišedši k sebi, nekaj parla-mentazirati, a Krmežljavček se ni dal potolažiti. Zdaj, ko je vedel s kom ima opraviti, je bil zopet nesramen in po daljšem besedovanju prisilil lemenatar j a, da je zapustil krčmo.
S to zmago si je v gostilni "pri Črnogorcu" ustvaril trdno pozicijo in si pridobil naklonjenost vsega ženstva, ki je tam plesalo, tako iskreno naklonjenost, da je ženska, s katero se je bil najprej zasukal, bila ljubosumnosti v.?n žalostna. '
Tomaž je ta večer ponesel seboj zavest, da je rojen zapeljivec in da bo pot njegovega življenja po-
suta z dekliškimi venci,..
Tudi tisti dan, ko je bil od srpanske prejel srebrni goldinar za lemenatarjevo pismo, se je zatekel v gostilno 'pri Črnogorcu" in je tam prebil nekaj ja-ko veselih uric. A ko je postal položaj kritičen, je vendar še našel toliko moči in samozatajevanja, da je v zadnjem trenotku igral vlogo svetopisemskega Jožefa. Svoji štiridesetletni Putifarici sicer ni pustil suknje, pač pa neporavnani račun....
Ko je naslednje jutro ležal v postelji in razmiš-Ijeval o doživljajih prejšnjega večera, je prišel do spoznanja, da mora venderle pretrgati zveze s svojo štiridesetletno znanko,
'"Čudno", je rekel sam pri sebi, "nobena ženska ni prestara, da bi ne mogla moškemu zmešati glave. Kadar me moja butara pritisne ob pregrešne izrastke svojega telesa ,postanem ves vrtoglav in strašno, mi je vroče in vendar je ona že štirideset let stara, jaz pa niti šetsnajst. Oj te skušnjave. Res, huda reč so skušnjave. Ampak s svojo butaro moram le končati. Se govoriti me ne pusti s kako drugo in če se stisnem h kaki drugi, postane vsa divja. Mislil sem, da je lahkomiselna in malopridna, a mrcina je zvesta in zaljubljena, da se je ne bom nikoli odkri-žal, dokler bom hodil k "Črnogorcu".
Tako je ugibal Tomaž na svoji postelji in ni nič poslušal na pogovor v sosedni sobi in ni nič slutil, kako važna prememba v njegovem življenju se pripravlja.
Pri branjevki Poloni je namreč sedel Tomažev stari znanec in birmanski boter, mračnoselski ekse-kutor Smole in je važno pripovedoval, da je šel v penzijo ter cTa ga je sam cesar odlikoval s srebrnim zaslužnim križcem.
"Zdaj sem se preselil v Ljubljano," je pripovedoval. "Zaradi moje hčerke. Moram vendar zanjo preskrbeti kaj primernega za prihodnjost, No in gospod župnik Bradavica so nil naročili, naj vzamem k sebi Tomaža, ki sem mu birmanski boter in moj
stari prijatelj Boltežar Krmežljavček mi je tudi, ročil, naj se pobrigam za fanta, no, pa sem P vprašat, kako in kaj."
Odkar, je Tomaž zapustil svoj rojstni kraj, 111 nikoli občutil tako iskrenega, tako globokega in stega veselja, kakor ob uri, ko je zagledal 8V# birmanskega botra, penzijoniranega, s sre^ zaslužnim križcem odlikovanega eksekutorja zagledal starega plesnivega možička, bi ga bil ^ je objel. Pred dušno oko mu je stopilo Mracf0,.^ lo z vsemi svojimi prebivalci in šele zdaj, po ni odsotnosti mu je bilo prvič popolnoma jasn", ko ljub mu je ta kraj. Tolika je izpraševal torja in tohko je hotel izvedeti od njega, da bi f! mož gotovo pokvaril pljuča ali nakopal naduho, ' : bil hotel na vse odgovoriti in vse pojasniti.
' Lej ga, lej," je začudeno pripomnil postf1 . in veterajnar Matija, ki se je oblačil že dopold# uniformo, ker je imel popoldne pogreb. "Kdo h1 mislil, da imaš tako ljubezen za svoj rojstni Do danes nisi tega nikoli pokazal."
gf
"Ker sem vedel, da bi ne razumeli," je s ^ mentalno vzdihnil Tomaž. "Dežela kranjska "v, lepš'ga kraja..."	t Jj
'Oha in po'časi vozite," je protestiral
"Turn If 1 Ar snm in v rlnm-o xr f'Vnnwt VMn 16 I
'Tam, kjer sem jaz doma, v Črnem kotu, je lepše, kakor v Mračnem selu."
:el
"To že ni res," se je kregal Tdmaž in zaC dolgo in na široko popisovati krasote Mračne^9 Matija ni bil v stanu konkurirati Tomažu ^ m pisovanja narave in je vsled teg.i pogovor iRsn* druge imenitiTosti.
"Pa je Črni kot le bolj imeniten kakor selo," se je rotil. '"Večji je in imenitnej-'i- „ cerkev ima dva stolpa, vaša pa le enega sam#^' "Zato pa imamo sodni j o in davkarijo."
(Dalje prihodnjič.)
t

AUGUST 9th, 1920.
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.
I
I
I
ŽELITE LI?
i
POSLATI DENAR V STARI KRAJ?
• POTOVATI V STARI KRAJ?
DOBITI DRUŽINO IZ STAREGA KRAJA?
Tedaj se obrnite na našo državno banko, katera opravlja vse bančne posle že zadnjih 35 let z največjim uspehom, in vedno gleda, kako vas najbolje postreže. .
Denar, poslan preko naše banke, je izplačan v starem kraju najdalje v treh tednih. Za denar, poslan v stari kraj na bančne vloge dobite knjižico v najkrajši dobi.
Mi zastopamo vse parobrodne črte, in mogoče nam je ukreniti vse za naše potnike, da jim ni treba biti zakasnjen v New Yorku in jim čakati. Mi preskrbimo našim potnikom vse potrebne potne listine BREZPLAČNO. Opravljamo vse javne notarske Posle, kot izjave itd.
NEMETH DRŽAVNA BANKA prejema denarne vloge na tekoči ali koristonosni račun, in plača najvišje obresti. Pričnite poslovati z našo banko in postanite neodvisen. In zadovoljni bo-ste. Pridite osebno ali pišite na
Nemetti State Oanlk
I
10 E. 22nd St
John Nemcth pres.
New York, N.
Bolni Slovenski možje in ženske
Ne bodite bolni. Ako ste že dolgo časa bolehni in tuda ako ste ravnokar pričeli hirali, m niste dobili nilca-ke olajšave, pridite k meni. Pustile, da vas temeljito preiščem jn vam odkrito povem, kaj mi je mogoče sto-rJti za vas. Gotovo ne boste razočarani.
pridite
K meni SE
DANES!
KONČNI REZUL-TATI ŠTEJEJO
JAZ SEM USPEŠNO ZDRAVIL
nove in zastarele bolezni, kot so naprimer, krvne, kožne in nevvoz-P® bolezni, želodčni, črevesni in ledvični neredi, tudi revmatizem, bolečine v hrbtu ali sklepih, glavobol, zaprtost, nervoznost, izpahke, c'j-tarh v glavi, nosu ali grlu. NE ODLAŠAJTE, POSVETUJTE ^ 2 MENOJ NEMUDOMA.
letine ure: 9. zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10 dot), do 2. 110».
Dr. KENEALY
647 Euclid Ave., Drugo Nadstropje, Cleveland, Ohio.
Polog Bond's trgovino z oblekami
REPUBLIC BLDG.
Poleg STAR Gledališča.
oglašajte v "enakopravnosti".
D
DR. L. E. SIEGELSTEIN
zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naia specijaliteta. ^08 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9lh St.
Urad do 8.
ne ure v pisarni:
zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
od 9. zjutraj do 4. popol. o^i 7. ure
Slov. Delavski Dom v Colimwood, 0.
IZVRŠEVALNI ODBOR:	|
Predsednik: — JOHN IVANClČ, 1280 E., 168th St. Tajnik; — ANDREW ZUPANC, 385 E. 162nd. St. Zapisnikar: — JOHN PRUDlC, 1276 E. 168th St. Blagajnik: — FRANK FENDE, 1225 E. lG8th St.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: — JOHN BOHINC, 1296 E. 173rd St. FRANK HAJNY in JOHN PAVLIN.
fcTAVBINSKI ODBOR: JOHN IVANČIČ, FRANK FENCE, JOHN BOHINC. PAUL CESNIK, PAUL ŽELE. Direktorske seje se vršijo vsak prvi in tretji torek vr L^ecu v Jos. Kunčieevi Dvorani.
■SBH
ho, ho, KAJ? .
Slavnemu občinstvu in vsem mojim prijateljem si usojam naznaniti, da sem prejel lepe tizcrce (sample) za jesen in zimo za obleke in po-vršnike (suknje), katere sedaj prodajam po jako znižani ceni. In to pa zato, ker sedaj ni veliko dela. Pridite sedaj in naročite vašo obleko ali Površnik, kajti sedaj si prihranite lepe denarje. Vse obleke in površniki so zgotovljeni doma z ni»jo lastno reko. In zalo je vsako delo jamče-no (KRiantirano). Naznanjam tudi, da imam ^,000 moških čevljev, katere prodajamo po jako znižani ceni. Pridite in oglejte si mojo zalogo in se sami prepričajte, da je resnica. Imam tudi razno dvugo blago, srajce, kape, klobuke, itd.
Se priporočam vam vaš dobro poznani
J. GORNIK
672 152. St.
Colliriwood, O.
LAKOMNIK.
Spisal Ksaver Meško.
(Dalje)
' i Zelnikovi otroci so pasli na pokošenem travniku. Pa so se zmotili z igro, in živina je zašla v Tratarjevo koruzo. Škoda ni bila vredna poti v trg. A vreden je bil travnik. In Tra-tar je šel in tožil.
Tako se je porodilo sovraštvo. In je rastlo in rastlo, pravo čudežno dete. V kratkem času je postalo orjak, močan, besen in nepremagljiv.
Tratarica je ob tem trpela. A bila je brez moči proti možu. Zelnik, trden, a poprej vedno miren mož, se je -srdil in žalo-stil, da je hujšal in vidno lezel skupaj. Zelnica je tarnala in jokala, tolažila in prigovarja-[ la: ''Pa mu prodaj! Saj veš, da poprej ne bo miru."
"Nikoli nisem prodal ne pedi zemlje in vendar gospodarim že nad dvajset let. Temu pri-tepenemu hlapcu pa naj prodam 1"
Že je šlo drugo leto prepirov in sovraštva pod jesen, ko sta se našla Zelnik in Tratar v Ma-rinovi gostilni pod cerkvijo. Zelnik je sedel že nekaj časa pri Marinu, že mu je gledalo vino iz oči in mu govorilo iz besedi, ko je vstopil Tratar. Pozdravil je Zelnika, kakor bi si bila dobra soseda in stara prijatelja. Sedel pa je za sosedno mizo in je naročil pol litra hruševca.
Izpil je polovico, molče in premišljevaje. Kar je vprašal tja čez mizo, čisto vsakdanje, kakor bi govoril o vremenu:
"Zelnik, ali daste travnik?"
Ogovcrjeni ni maral slišati.
"Dobro bi plačal, prav dobro, pravim."
Zelnik je jezno, a nerazumljivo zamrmral. Pogledal Tratar j a ni.
'"Cujte, sosed, imeti ga moram. In dobil ga bom, prej ali slej. Bom ga. Zelnik."
Tedaj je že itak rdečkasto li-i ce Zelnikovo zagorelo od srda, kakor kadar se razlije proti večeru čez rdečasto peščeno praho krvavi soj solnca. S pestjo je udaril po mizi, da je zajedala in zakripala1 v vseh štirih nogah, in sta polprazna steklenica in napol polni kozarec odskočila in zažvenketala.
"Pa ga vzemi! A tebe bo vzel hudič!"
Tih, zadovoljen smehljaj je blisknil čez trdo lice Tratarjevo.
HI.
"Vse to je moje!"
Vrh hriba je stal Tratar, visok in koščen. Z živimi, bodečimi očmi je meril svet pod seboj. Objemal in božal ga je s pogledi, polnim zadovoljstva. Kakor bi se nameraval od radosti smejati, mu je hušknilo čez lice. Pa se ni. Zakaj smehljaj mu je nenadoma oledenel in umrl na tenkih ustnicah, še preden seje prav porodil. Oči so mu pomežiko-vale, kakor da so zaskelele in zabalele od velike lahkote, od grizečega pohlepa, ki mu je vznemiril in vzvalovil srce, kakor kadar nenadoma završi in pljučne silen veter čez jezersko plan 'ter zbudi in vzva-lovi potuhnjeno mirujoče vodovje.
"A tam Žiebnikov gozd, ali ni kakor nalašč ustvarjen zame? Mojega se drži, kar visi k mojemu, kriči k" mojemu. Kakor desna roka mi je potreben. Hlevom bo treba nove strehe, vse je zanemaril in pustil razpasti rajni Peter. Kakor nalašč za šperovce in lemeze so ta drevesa. A Žleb-nik, kaj hoče on z njimi. Za dom ne rabi: ima novega. Da bi prodal lesnim trgovcem? -A vožnja v dolino, na železnico v bg! Stala bi ga lep denar.i Navrh ga morda še ociganijo. Poznam te goljufe. Storil bi najbolj pametno, če bi prodal meni. Stari, vem, ne bi dal
izlepa. Skopuh je, je bil in bo. A mladi je iz drugačnega lesa, veseljak. Tega bo mogoče priviti, upam."
V premišljevanje, ugibanje, računanje zatopljen je stal dolgo na mestu. Solnce je pravkar prekoračilo zenit, pred pol ure je odzvonilo pri cerkvi poldne. . Na širnem modrem morju nebesnih višav in dalj ni plehetalo ne eno belo jadro, ni plaval ne en temnikast ali modrikast čoln, niti belokril galeb, komaj viden iz zemeljskih globočin, ni letel čez sinjo plan. Le velika zlata škaljka sredi morske neizmernosti, poletno solnce, je gorelo in pla-menelo, da je trepetalo, kakor da se zibljejo od neba do zemlje neštete čudežne tenke zlate niti, vse ozračje, ki je bilo razbeljeno in težko kakor zrak pred zubljem čezmerno zakurjene pekovske peči. Trava je rumenela, se zvijala in prasketala pod žgočim bičem solnčnih žarkov. Vsepovprek ranjena zemlja je ječala s trpečim, komaj slišnim stokanjem: prosila je vsaj kapljico dežja... A tam doli glej, sočno zeleni sveži gozd. Sladka senca se ziblje od drevesa do drevesa, ljubeče pada na zemljo in mah; tih, blagopokojen mir sanja v tem gozdu; komaj, komad se gibljejo vrhovi, kakor bi dihali v zdravem spanju, v lepem snu.
Glej, kako vabi gozd, čuj, kako kliče! Vabi s tihim mirom, s prijetno, težko zaželjeno senco; kliče s prijaznim, komaj vidnim kimanjem glave, vrhov, s počasnim mahijanjem dolgih zelenih rok, s pridušenim, prijaznim šumenjem, ki ga uho skozi goste, z ognjem nasičene plasti ozračja bolj sluti nego sliši in čuti. Tratar ju, ki je stal ravno pod' razbeljeno solnčno oblo, je tekel pot po licih in po razgaljenih prsih. Vse telo se mu je kopalo v presoparni vročini. Obleka se ga je oprijemala in oklepala s stoterimi neprijetno vlažnimi rokami. Zunaj ves poten in moker je čutil v sebi sušo in žejo. Grlo ga je peklo, tako izsušeno je bilo, na prsih mu je ležalo težko breme: bilo mu je, da ga hočejo nevidne roke zadaviti. To trpljenje mu je večaio žgoče hrepenenje po gozdu, dvojno hrepenenje: da bi postal les njegova last, in da se zdaj poživi v sanjavi njegovi senci, si oddahne v pahlja-joče mnjegovem hladu.
Tako veliko in tako vroče je bilo to podvojeno koprnenje, da se mu ni mogel več braniti, ne se mu dalje ustavljati.
In pohitel je z naglimi, poskakuj očimi koraki, kakor bi ga suvala močna roka, čez senožet doli proti gozdu. Pod nogami mu je prasketala kratka, od vročine sesvalkana trava, kakor bi vpila in ječala, da jo gazi in lomi tako neusmiljeno.
A že pri prvem koraku v gozd, v tujo lastnino, v požel je-nju pa že njegovo, se mu je o-motala lica tenka, nevidna paj-čevina, kakor bi mu hotela braniti, naj ne stopa v tuje kraljestvo.
Zaščemelo ga je neprijetno in odurno. Stresel je z glavo, visoko povzdignil kratke rjavkaste obrvi, kakor je bila njegova navada, ako ga je zmagovala huda ne volj a. Z veliko, perača-sto roko si je nevoljno otiral in brisal lice, a je le iztežka odstranil sitno zapreko.
Po prvih korakih, ki jih je storil v svečano svetišče priro-de in prijetno zavetišče pred neznosno palečo vročino, je Tratar obstal in se je ogledal okrog in okrog po lesu.
Tiho je bilo naokoli, svečano in skrivnostno kakor v cerkvi v nedeljo opoldne, kadar ni nikogar v njej, ali kleči kje v skritem kotu le posamezna bogoljub-na duša, vsa pogreznjena v tihi pogovor z Bogom. Od drevesa so se iztezale veje, drobne in tenke roke, kakor bi segale v hrepenenju druga po drugi. Od vrha do vrha se je prelivala
mehka, tiha sanjavost; zaziba- j da malo takih gori v gorah: dela je ves gozd v tajne sanje.. Z]laven, trd, skoraj trdosdčeri in
nobenega drevesa ni bilo slišati glasu ptice; kakor da so vse zaspale v popoldanski utrujenosti in lenosti. Nikjer ni potrkavala žolna in povpraševala, je li kdo doma. Sanjava, nalezljiva zaspanost gozda je premagala in uspavala celo njo, vedno tako skrbno in delavno. Še veverice, živosrebrnske nemirnice, ni bilo nikjer videti in slišati; nikjer se ni stresla veja pod lahkotno njeno težo, nobena se ni nikjer pošibila in zazibala ob drznem njenem skoku. Le v vrhovih je šumelo pritajeno in komaj slišno, kakor v polspa-nju„ kakor v lepih, sladkih sanjah.
Kakor da je ovila in 'čmamila vseobčna dremavost in zaspanost še njemu srce in duha se je
mahovino. Na hrbtu ležeč, roke sklepajoč pod glavo, je za-strmel v zelene veje in vrhove nad 'seboj. Čutil je, kako mu centoma pada s prsi peza, ki ga je težila in morila gori na trati, pod ognjem nebeške grmade. Misli so mu postajale gibčnejše in drznejše, mogočne je sta se mu razmahnili volja in odločnost.
"Glej, kako prijazen, lep ta gozd! Kako prijetno se počiva v njem, kako hladi ob tej strašni vročini. A kaj vraga, ko bi prišel zdajle Zlebnik in bi mi videl na obrazu moje misli, da hočem namreč njegovo šumo ,pa bi se razgnevil in se' zadri nad menoj: "Kaj ležiš tukaj v mojem, potepuh in lenuh? Kaj mi delaš škodo, kaj mi kradeš smreke ? — Kaj — ne kradeš jih? Z mislimi in z očmi mi jih sekaš in kradeš. — Poberi se, mrcina!" — Kaj bi mu pač odgovoril ? Umolkniti bi moral, zakaj prav v srce mi je mož pogledal . . A ne boš me podil iz gozda, sosed Zlebnik. Morda mi ga še sam ponudiš. Zakaj jaz ga hočem imeti! Ali slišiš, sosed Zlebnik: hočem! In kdo se mi bo ustavljal? Ne maram, da smem samo stopiti v gozd, ne maram, da smem le leči v njegovo senco, ne, hočem, da smem brez strahu stopiti k vsakemu posameznemu drevesu in mu reči: "Moje si!" Hočem, da smem, kadarkoli se mil ljubi, zaznamovati slednje deb-j lo in ga obsoditi: "Jutri padeš!"j Hočem — in kdo mi bo bra-, nil?"
Kakor da sanja čudne, blodne j jšanje, so- mu vrele te misli po' glavi. ' Kakor opij an po njih, se je dvignil z zgornjim telesom in se podprl z desnico. Ta- ' ko, napol ležeč, napol sedeč, in obenem prežeč, kakor da hoče vsak hip planiti pokoncu in se boriti z vsako nasprotno močjo, naj pride od koderkoli, se je z mračnim pogledom, ki pa je bil obenem vendar poln zmagoslavne zavesti, oziral od debla do debla.
"Moj moraš biti! Moj boš!"
Nadaljevanje iz 2. strani
cigar, sežejo mu v roko in potem odhite na svoja mesta, kamor jih kliče dolžnost, katero so jim naprtili oni, katerih lakomnost, pohlepnost in slepota je pripravila stomiljonski narod do lakote.
— Konec. —
gače ženiti, a hiši je bilo treba gospodinje, ker je $lebnica pred tremi leti umrla. Zato je izročil. A vladar v hiši je ostal. Domu na' srečo., Vsega hudega, kar gaje domu povzročila nebrižnost, malomarnost in lahkomiselnost sinova, seve ni mogel preprečiti, navzlic vsej skrbi in krepki starokoreninar-ski odločnosti.
Izmed najbridkejših ran, kar jih je zadal vihravi, nepremišljeni mladi gospodar domu in staremu očetu, je bila prodaja gozda Tratar ju.
Res se je celo mladi Zlebnik v prvem hipu zavzel, naravnost ustrašil, ko ga je Tratar v gostilni vprašal, hladno in mirno, kakor bi govoril o najbolj vsakdanji, brezpomembni zadevi: ' Zlebnik, ali bi mi prodal gozd ob mojem travniku? ker se je čutil že prestarega in; Mojega se drži, mnogo priprav-"tfreslabotnega, dasi je prekora- nejši bi bil zame, nego je zate. čil že petinsedemdeseto leto; Od rok ti je. In plačam ti ne, iz edinega enostavnega i dobro."
vzroka, ker se sin ni hotel dru-i	(Dalje prihodnjič.)
skopušen. Zdelo se je, da sta imeli v njegovem življenju odličen in odločilen pomen le dva besedi: "Delaj in varčuj!"
A sin? Bil je ravno nasprotje očetu. Šla je govorica, da ga je, edinca, pokvarila mati s preveliko mehkostjo in ljubeznijo.
"Saj se je stari dovolj vlekel vse življenje in je pripravil vsega v izobilju" — je mislil sin sam pri sebi, večkrat v veseli pivski družbi tudi glasno in bahaško izpovedal — "kaj se naj peham še jaz kakor črna živina!"
Kakor mislil, tako delal in živel. Rajši ko za plugom je hodil za zajci in srnjaki. Ljubša od hlevov mu je bila pivnica. Prijetneje nego doma ob dru-
zleknil Tratar po dolgem na žinski mizi, med posli in delav-
ci, se mu je zdelo v krčmi, v veseli, glasni družbi vinskih bratcev. Večkrat ko dobro knjigo in koristen časopis je držal v rokah kralje in škise.
Sreča je bila, da je zapovedoval na domu še oče, dasi je izročil posestvo pred gosposko že sinu. Ni dal posestva iz rok
SLOVANSKA DELAVSKA
PODPORNA ZVEZA
Združena, s Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D. SLOV ANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION
SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA.
GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA.
USTANOVLJENA 16. AVG. 1908—INKORPORI-RANA 22. APR. 1919.
Je močna in sigurna organizacija s 154 krajevnimi društvi, ima nad $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov.

IV.
"Kakšno deblo, kašen oče, takšen ljudska modrost.
takšen klin, sin," pravi A kdo na
svetu se nikoli ne zmoti? Še papež! Zakaj se ne bi kdaj tudi sicer vestna in premišljena narodova modrost ? .
Stari Zlebnik je bil gospodar,
J. PROSTOR, preds.
6120 St. Clair Ave. Cleveland, O.
BLAŽ NOVAK, tajnik
634 Main Street, Johnstown, Pa.
ZELO VAŽNO OBVESTILO---
Dr. J. V. ŽUPNIK, zobozdravnik
bo premestil svoj urad iz 6127 St. Clair Ave.
kjer je posloval nad 5 let.
NA 6131 ST. CLAIR AVE.
takoj v drugo poslopje pod Knausovo dvorano.
Dr. Župnik bo v svojem novem uradu 1. Avgusta
Dr. Župnik ne vposluje nikakih potovalnih zobozdravnikov ali učencev, temveč posveča svojim bolnikom osebno pozornost. Vprašajte za Dr. Župnika in za nikakega nadomestitelja, ako hočete zanesljivega zobozdravnika, ki posluje v okolici več let. Vhod iz E. 62. ceste kot v Knausovo dvorano.
Sprejema vsako značajno osebo ne glede na veroizpo-vedanje, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika.
Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 $500.00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne bolniške podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 smrtnine in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore.
' Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolniške podpore.
Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in polovico iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni.
Člani lahko zavarujejo tudi'otroke v starosti od 2—46 let do $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine.
S. D. P. Z. posluje po National Fraternal Congress lestvici.
Svoje obveznosti plačuje redno n točno.
Nova društva se ustanavljajo z osem ali vdč novimi člani v starosti od 18—55 let.
Vstopnina znaša $1.00 poleg redne mesečnine za mesec, v katerem pristopi.
S. D. P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih naselbinah v Zdr. državah in Canadi.
Po naselbinah, kjer še ni društva S. D. P. Z., pišite za pojasnila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika ali pa tajnika.
m m
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
AUGUST 9th, 1920.
IZ URADA SLOVENSKI SOKOL.
Društvo Slovenski Sokol je imelo svojo redno mesečno sejo dne 6. avgusta. Na tej seji se je sprejelo ih rešilo več važnih točk. Med drugim se je predložila prošnja telovadnega društva Sokol v Ljubljani, v kateri prosijo narodno občinstvo po Ameriki, da bi se nabrala mala vsota denarja za zboljšanje in opremo primernih prostorov, kajti prostori v Narodnem Domu ne odgovarjajo zahtevam, poleg pa so tudi večji-del oddani za druge prireditve. Vsled tega si namerava Sokol postaviti svoj lastni dom.
Društvo Slovenski Sokol v Clevelandu je vzelo z velikim veseljem to prošnjo naznanje.
Sklenilo se je, da plača vsaki brat našega društva v ta namen $1, poleg. tega pa so se prostovoljno prijavili člani, da bodo šli do svojih prijateljev in trgovcev nabirati v ta namen prostovoljne doneske s posebnimi polami. Vsak cent je dobrodošel. Izmed izvoljenih so: John Pollock, John Erbežnik in Frank Kunstelj, kateri so pooblaščeni od odbora, da nabirajo prispevke. Imena darovalcev bodo v našem glasilu Enakopravnost priobčena tedaj, ko se bo končala kampanja.
Zatorej prijatelji in ljubitelji sokolstva, pokažite svojo zavednost in posežite v žep za ta preplemeniti namen z primernim darom. Poglejte naše sovražnike Orle, ki so v kratkem času nabrali nad $1,400, da jih je odnesel iz Amerike njih zastopnik.
Društvo je tudi na prošnjo dramatičnega društva Ivan Cankar darovalo iz blagajne $10 za spomenik pokojnega pisatelja Ivan Cankar, katerega nameravajo postaviti v Ljubljani.
Društvo bo pričelo v kratkem z redno telovadbo, zato se je sklenilo, da se v teku štirih mesecev, do novega leta sprejema mlade fante, ki imajo Veselje do telovadbe. Društvo da vsakemu novo vstoplernu članu prosto vstopnino in zdravnika; plača samo 75 centov in v slučaju bolezni prejme $7 na teden bolniške podpore in v slučaju smrti $125 smrtnine.
Fantje, na noge! Sedaj je vam'dana prilika, da pridete poceni k dobremu društvu, ki že obstoji trinajst let in ima veliko svojega premoženja.
Vpiše se vsak lahko pri vsakem članu. Seje se vrše vsaki prvi petek v mesecu. Urad se nahaja na 1064 E. 62. cesta.
Na zdar!	ODBOR.

Odrešenikova leta so že za menoj, šla so pqgobe takore-koč, a nobene še nisem odrešil in nobena še ni odrešila mene. Še v^dno se klatim nekje med vicami in predpeklom. Enkrat pomežiknem huriskam v raju, drugič pokažem jezik Mr. Bel-cebubu,. zadnja pošta Hu Luknja, Oni Svet. "Mal" mi je hudo, mal' pa ne." Ustava in svoboda moje lastne republike bi dobila hudo rano, če bi me zvezala kakšna zala Delila, na drugi strani se pa zopet v polni meri zavedam prednosti, ki bi jih bil deležen v blaženem zakonskem stanu. Cela vrsta jih je, a za eno sem zvedel šele oni dan, ko sem pušil Montana Sport cigare za on-gavim fencom.
Ekselenca Hribovsky, ki nosi saržo tabolanega sekretarja, je naenkrat sprevidel, da mu njegova plača ne zadostuje in je začel postrani "biznes s špe-hom", ki bi tvoril milijonski škandal celo za culufakersko literaturo. Trgovine ne adver-tizira javno, ampak piše privatna pisma in sicer pod imenom svoje soproge. Da li rabi uradno tinto ali te, tega ne morem povedati, ker tinta je tinti podobna. Fakt pa je, da dela postranski biznes, proti kateremu je pred šestimi meseci kričal kot grešna duša. Ali se je k novi veri spreobrnil, ali pa je prepričan, da spada, lead višjih štiristo, za katere velja-
jo drugačne postave, kot za nas plebejce.
Na vsak način pa je eksce-' lenca tako pošten, odkritosrčen, resnicoljuben in nepristranski, kot tisti prohibicist, ki je volil za suho, zdaj pa bi celo majki božji olje spil, če bi vsebovalo več kot pol procenta alkohola. Blagor dušam, ki verujejo v prakticiranje take enakopravnosti, ker se bodo po zemlji vsedli, rain or shine, blato ali prah.
Zakaj sem jaz cepec biznes javno oglašal, ali zakaj se me ni pravičasno usmilila kakšna solnčna roža, da bi se bil lahko skril za kikljo in se od tam smejal vsem paragrafe! j cam? Junaško to sicer ni, ampak je zdravo in koristno in se popolnoma strinja z viteško častjo onih, ki glodajo suhe paragrafe kot coyoti kosti crknjene mrhe. Živela svoboda, enakost in bratstvo! Najprej se je treba znebiti opozicije, potem samim sebi plače povišati, da se organizaciji denar prihrani, nato se pa začne z bisnesom za kikljo! V vojnem času so se skrivali baje za kiklje slacker-ji, zdaj pa je tam pribežališče za ekstra dienstlich krompirjeve cugsšmirerje in narodne ekonome. Ni čuda, da je prebivalstvo Crazy Mountains poslalo diplomo častnega občan-stva junaškemi,! vitezu za kikljo!	Gajžla.
Opcijska pravica in volitve v konsti tuanto.
V zmislu mirovne pogodbe imajo tujerodni naši državljani pravico, da se izjavijo v določenem času za pripadnost svoji narodnostni državi, kar se nanaša na vse druge pokrajine razen Srbije in Črne gore. Ista določba velja tudi za plebiscitno ozemlje. Značilno pri tem je
prav posebno to, da velja ta opcijska pravica za vse tujerodne prebivalce, čeprav imajo v naših občinah domovinsko pravico. Ako se izjavijo potem, ko bo verificiran mir v določenem roku za tujo državo, se morajo v določenem roku izseliti.
Ta določba je dala povod narodnemu predstavništvu, da je vse te državljane in prebivalca v Sloveniji in po drugih prej Avstro-ogrski pripadajočih pokrajinah izključilo od volilne pravice za konstituanto. Mi se
čudimo, kako je mogla meščanska delegacija za Slovenijo glasovati za tak nezmisel, ko ji vendar očividno, kako ogromno število prebivalstvo, velik del štajerskega prebivalstva in tudi na Kranjskem izgubi s tem volilno pravico že po naravi določbe in če še upoštevamo, kako se bo po posameznih krajih subjektivno določala tujerod-nost, smemo biti prepričani, da bo moglo po mišljenju, jeziku in rodu slovenskih prebivalcev prišlo ob volilno pravico. Krivična je pa ta določba sploh, če se jemlje državljanom, ki prebivajo tu že desetletja, ki so morda od pamtiveka na tem ozemlju pravice.
O tem vprašanju je treba izpre-govoriti jasno besedo. Delavstvo po vsej državi naj pove svoje mnenje, zavrne naj krivico, zahteva naj, da se volilni red za konstituanto izpremeni vsaj toliko v teh določbah, da imajo vsi prebivalci, ki so pristojni v državo volilno pravico, ali pa da se jim da že prej prilika, da se izjavijo za državo, če ne bi bilo mogoče obiti mirovne pogodbe. Zdi se nam pa popolnoma jasno, da so tudi vsi tisti prebivalci, ki jim pogodba daje to pravico, dokler se je ne po-služijo, še vedno državljani države, v kateri prebivajo, ker imajo domovinsko pravico v njej.
Ta določba v volilnem načrtu pomeni silno reakcijo in krivico, ki zadene zlasti ves ne-agrarni svet po državi, na 'Ko-fokeitt pa ljudstvo sploh.
Kdor se želi natančneje infor mirati o teh določbah, naj prečita članek sodr.č F. Uratnika v "Napreju" z dne 1. julija 1920.
Naša naloga, sodrugi in pravični napredneji prebivalci v Sloveniji je, da nejodločneje protestiramo na shodih in z resolucijami proti nameravanemu atentatu na ljudske pravice. Ta določba je črna pega in znak napredka in reakcije, ki omogoča najbrezvestnejšo razlago tu-jerodnosti.
Mi hočemo volilno pravico za vse državljane!
Ali nam,-ljudstvu, izreka narodno predstavništvo s tem sklepom nezaupnico?
Take sramote jugoslovanski rod ne mara, ker prebiva v državi, ki se je osnovala z geslom svobode in demokracije.
(Naprej.)
TisSco^rm Oružisa
MOJA ŽELJA.
Daj mi, daj mi novca dva,
da si kupim cekarja... in kartico,
in barčico
s prelepo snažno gajbico.
Potem pa grem v Maribor, kjer zbira se cerkveni zbor...
Tam je mali Tonček, ki s sabo nosi lonček Zakrajškov in njegov trebušnat in pa poln denarnih čukov in orlic iz reje božjih ptic.
Tončku tam pa jaz porečem. "Tonček, daj mi groš, • pa stresem tisti koš,
kjer tvoje so petice in groš i Ave Mice;
krajcerje bi čukom dal, zeksarje in kronce vinarje in lonce škofu bi poslal..."
Tonček pa bi se smejal,
zobe bi pokazal,
dd ušes bi se režal in z očmi bi prežal kakor kak mrtvaški ptič. * * v
Kadar kak kandidat rona, takrat vse obljubi; kadar pa je v službi, takrat vse odloži; Pa si pomagajte sami, če hočete.

American-Jugoslav Printing & Pub. Co.
6418 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
[
Jože je šel mimo debelega telegrafičnega droga. Tam pa je bilo vabilo: Ples — vstopnina 25 centov. — Danes zvečer. Pa je vzdihnil: Oh, če bi imel kvoder, punco in znanost do plesa, tudi jaz bi Seli v v- *
V	starem kraju postajajo politični otroci; kaj jim rpari, samo da imajo kreg in prepir, katerega tako želijo.
* ■¥ -p V
Liberalci in klerikalci v starem kraju izmišljajo vse mogoče metode, ■ kako bi se kdo poklonil Petru in poljubil pete prestolonasledniku. — Zakaj pa ne; ali ni kralj iz našega naroda vreden toliko, kolikor je bil cesar iz nemčurske zalege. Menda j a.
9 9 % »
Kdor sovraži ženske, ta ima gotovo vzrok; toda ženske so vseeno podlaga vsakemu narodu, je dejal nekdo na Zapuščeni ulici, ko mu je ušla žena. •v v *
V	Črnigori je samo Mirko Petrovok najbolj prebrisan dečko, ker trdi, da so vsi Amerikanci sami angel j i.
List Enakopravnost je pričel izhajati iz potrebe. Tako je tudi potrebno, da se ga povspeši do cilja—trdne in neomajene podlage v splošnem. Da se to uresniči, je velike važnosti to, da se vsak izmed čitateljev potrudi pridobiti čimveč novih bojevnikov •— naročnikov. . List je storil že mnogo za vas, da za vas, ki citate te vrstice. Koliko ste pa storili vi za list?
Mnogo ponosa je že ustvaril list Enakopravnost v Ameriki bivajočim rojakom. Ali si pa rojaki tega prizadevate spoznavati. Pokažite to v tem, da ste tudi vi ne le samo čita-telj lista, temveč tudi lastnik. Kupite delnice in postanite njegov lastnik.
I Tel. Central 3596 W
"1
Gramofonske Plošče
zahtevajte F novi cenik
Velika zaloga ur in zlatnine.
Wm. Sitter
5805 ST. CLAIR AVENUE
Cleveland, O.


Ustavite se pri tej uri m sle na pravem prostoru
MALI OGLASI
Hisa s tnsGvmo se proda
radi odhoda v domovino. Gro-cerija in mesnica, hiša z 10. sobami in garaž. Zglasite se na 14402 Sylvia Ave.	186-88
PRODA SE gostilna, na prometnem kraju in v sredini slovenske naselbine. Cena $1.000 z inventarjem. 4304 St. Clair Ave.	186-88
ČITAJTEI D. Stakkh & J. Krali
MI PRODAJAMO
hiše Me in farme
ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU.
Poštena postrežba. 15813 WATERLOO RD.
PRODA SE STUDEBAKER a
tomobil za sedem oseb. Ali Pa se zamenja za manjši avtomobil. Poizve se na 897 E. 75th St.	(182^87)
HIŠA NA PRODAJ s 4 sobami j
kopališče in vse potrebno W spada k hiši. Hiša je še novi j Porč z letno in zimsko opremf Zglasite se pri lastniku na 12f East 175th St:	185f

O. S. Princeton 245 Bell Posedale 6353-W.
JOS. VOVK 1123 Addison Rd.
AVTOMOBIL ZA VSE g
SLUČAJE.
se priporočam.
IHSBSKBBmBEMHHBBBBSZaBBEBS
VI POTREBUJETE KNJIGO-
Dr. Kern je nad deset 'e* zbiral gradivo za angleško-s'0-venski besednjak. Vedel je, Slovenci potrebujejo dober obsežen slovar pri učenju angk šeine. Knjiga obsega 25.00" angleških besed z izgovarjava in slovenskimi pomeni. Ce va-angleški jezik zanima in se g* želite priučiti, si jo naročil Kupite jo za svoje otroke, ^
se uče pravilne slovenščine.
vsaki hiši bi moral biti en_izvW na razpolago celi družini.
Angleško-slovenski besednjak naročite na sledeči naslov: : DR. F. J. KERN, 6202 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
Cena obsežni knjigi je 5 ^ larjev s poštnino vred. Istotai" lahko naročite Zormanove smi za $1.25.
DRUŠTVO "FUČ"
POHIŠTVO se mora prodati v( štirinajstih dneh; popolnoma v dobrem stanju za tri sobe. Cena $150. 1213 E. 173rd St. Collinwood.	(187-89)
POZOR ROJAKI!
Sodi naprodaj; čisto novi hrastov les. Za pojasnila in naročnino se obrnite na FRANK MIHELIČ, 1011 E. 64th St. (185x187x91x93x97x99)
aaenee
Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj imate plačan list. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vam ne ustavimo lista.
CENJENEMU OBČINSTVU
naznanjam, da sem prevzel
MESNICO na 16813 Waterloo Rd., in se
priporočam Slovencem in Hrvatom za obilen obisk. V zalogi bom imel vedno sveže in domače sušeno meso vse vrste. Čistost in točna postrežba, to vam jamči
MIKE ZORE, 16813 Waterloo Road.
(187—189)
V sredi poletja, dasiravno ^ vročega, vseeno želi srce in ^ lo pod milim nebom v koša*1 senci razvedrila. Toraj pu3"' mo zaenkrat vse mučno delo tcr poletimo v prosto naravo "niei, drevesa in polja, ki še da." S temi idejami se strinJ8' mo tudi mi napredni "Fuči", || se snidemo skupaj ter pogoV0, rimo o bodočem izletu.
jo se vsi Fuči in Fučerke, da sč gotovo udeleže ter tako priP0" morejo do prireditve izleta. zdravljeni. Seja društva "Fu' se vrši v sredo dne 11. avg6' sta.	Tajnih
(185—l87'
MLAD FANT, katerega ves*1' tiskarski posel, se sprejme j ko j v službo. Vprašajte v lir' du. Enakopravnost.
Lahe uneS
Vacation Trip That Satisfies
m Zobozdravniški urad
je otvoril
F.
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik
Tudi Vi
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuj^ zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ja-ko primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
ZOBOZDRAVNIK g
na 5388 St. Clair Ave. H
vogal Marquette nad H
:===:
lekarno Cohn's.
srn	s=
Hi Uradne ure so od 10. tg zjutraj do 8. zvečer, pl

TEL. PRINCETON 551
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
6418 ST. CLAIR AVENUE,
CLEVELAND, OHIO.
MOŠKI
za
Popravljanje cest
m za
čiščenje cest
60c na uro. Zglasite se 124 CITY HALL
J. G. TOMSON
KOMISAR
(87-191)
Sedaj, ko so se
razmere v domovini nekoliko u-redile, lahko zopet pošljete denar v domovino v KRONAH. Pošiljamo še, vedno tudi v DOLARJIH ki je najboljši in najsigurnejši način pošiljanja. Ne odlašajte in pošljite še danes, ko so cene še nizke.
Pošiljatve v lirah. LIR	KRON
50..$ 3.60 300..$ 4.80 100..$ 6.25 400..$ 6.40 300..$18.75 500..$ 8.00 500..$30.00 1000..$15.00 1000..$60.00 5000..$77.50 10,000..$153.00 Vrednost denarja sedaj ni stalna in tako torej mi računamo pošiljatve po ceni istega dne, ko nam denar dospe v roke.
Pošiljajte denar skozi vašo lastno slovensko podjetje ,kjelse vam pošteno postreže v vseh ozirih.
THE JUGOSLAV Foreign Exchange.
6418 ST. CLAIR AVE. Uradne ure vsak večer od 5. do 8. ure.
%
■
T TIR Bummcrtirao will soon bo here and with it the joys of a vacation trip. Where arc you goiny.? Ihe Great Lakes M the mccca for particular nnd experienced travelers on buainesa and pleasure trips. The D. & C. Line Steamer* embody all the qualities of speed, safety and comfort, the freedom of the decks, the cool refreshing lake breezes. D. * C. a Service Guarantee.
Daily Service May Ist between Detroit and Buffalo. Leave 0:00 P. M. Arrive destination 9:00 A. M.
Daily Service April 1st between Detroit and Cleveland. Leave 11:00 P. M. Arrive destination 6:16 A. M. * MACKINAC ISLAND Service June 14th to Sept. 14th. 8 trips per week June 14th to July 1st. July 1st to Sept. 14th, 0 trips per week. Bolwuon Detroit and Buffalo Uso Your Rail Tickots Send 2o Stamp for Illustrated pamphlet and map of Great Lakes. Address L. G, LEWIS, G. P. A., Detroit, Mich. DETROIT & CLEVELAND

LIBERTY B.ONDI IN # NO VARČEVALNA ZNAMKfc.
Prodajte sedaj. Ml Plwv',ji< V gotovini tako j.Simon, zane* vi prekupčevalec, soba 216 ^ _ noxBldg.,, drugo nadstffP:
Vzemite vzpejačo. Vogal - ^ ta cesta in Eucli dave.i nad ger Sewing Machine Co. ^ # ho do 6. ure zvečer.
j