Štev

Lienz, sreda 14.novembra 1945»

Leto 1.

je • dne

13 .

tr

Londonski !
okt. t.l,

D

4

Time at  Ti-de% neodvisni
priobčil sledeč članek

P

nestrankarski tednik
o Jugoslaviji

/

"Med Baltskim in Egejskim morjem leči 12 dežel; Finska

Estonska, Latvija, Litva, Poljska, Češkoslovaška, Madžar sika, Romuni¬
ja, Jugoslavija, Albanija, Bolgarija in Grčija. Od teh 12 dežel je
prvih šest doseglo narodno neodvisnost kot rezultat prve svetovne

je

vojno. Vseh šest je izgubilo
svetovne vojne. Ostalih šest je
vojni, nekatere s povečanimi,
bena izmed njih ni izgubila svoje
ca druge svetovne vojne pa je vseh

svojo Neodvisnost kot posledica druge
prišlo na površje po prvi svetovni
e z zmanjšanimi ozemlji, toda no-
narodne neodvisnosti. Kot posledi-
teh šest dežel - z eno samo izje¬

mo - izgubilo svojo samostojnost. Ta izjema je Grčija.

Ugasnitev nacionalne neodvisnosti na vsem prostranem, pod¬
ročju je spremljal pojav, ki nima predhodnika 'V moderni dobi. To je
izključitev angleškega vpliva iz vse Vzhodne Evrope, razen iz Grčije
Tudi ni slučajno . Grčija edina sorazmerno svobodna dežela na tem
prostoru, v kateri se čuti briktanski vpliv. Grčija ga čuti, ker je

je, ker ga.čuti.

spremeniti tako ponesrečen položaj? Ponesre-
ker nasprotuje načelom, zaradi katerih se je
ponesrečen v političnem oziru, ker

še bistveno svobodna dežela, in taka

Ali je možno
čen v moralnem pogledu,
bojevala druga svetovna

vojna;

f\  V r

nagiblje ravnotežje sil v škodo Vel.Britanije in zapada

O '

pre-i

,či  in ker ogroža

britansko varnost v Vzhodnem Sredozemlju,

Londonska konferenca kaže, kako težko je spremeniti ta po¬
ložaj. Bistveni cilj britanske in ameriške politike na konferenci je
bil, da se ta položaj spremeni ( ker je Amerika enako izključena),o-
snovni cilj ruske politike pa je bil preprečiti spremembo položaja.
Uspeh konference je, da je ostalo ravnotežje sil prevešeno v škodo
Vel.Britanije, da se je ogrožanje angleške varnosti v Vzhodnem Sredo¬
zemlju poostrilo in da se majejo Angliji tla celo v Grčiji.

Ta položaj se lahko spremeni samo postopoma in v ozkih me¬
jah. eni deželi, v Jugoslaviji se sprememba lahko izvrši v dogled¬
nem času. In s stališča Anglije ( v pogledu njene varnosti) 'je Jugo¬
slavija izmed vseh najvažnejša, ker je neodvisnost Jugoslavije prvi
pogoj stabilizacije na Balkanu (vključno Grčije) in varnosti v Vzhod¬
nem Sredozemlju,

Vsak kritični opazovalec balkanskih zadev pripozna sedaj,
da je bila strašna pomota postavitev Tita na oblast. Tej napaki bi
se.bili lahko izognili. Daši služi Tito ruskim namenom, ga je posta¬
vila za gospodarja Jugoslavije prav tako Vel.Britanija kot Rusija.
Tito v resnici nikdar ni bil zagrizen sovražnik Nemcev, ker je tve¬
gal državljansko vojno v Jugoslaviji in s tem olajšal nemško vojaško
nalogo. Nasprotno pa je velik sovražnik Vel.Britanije, ker predvsem
on izključuje Vel.Britanijo - kot tudi svobodo - iz glavne balkanske

dežele in ogroža Grčijo,

Tragedija baltskih
btopne zopadu« Jugoslavija pa

držav
to ni,

Ameriko

e o s

lavije.

Rusi

kot

in Poljske je
Po sporazumu

3 a
jo

v tem, da so nedo-
z Vel. Britanijo

niti nima izključne pravice po vojaški
ima n,pr. v Poljski in v baltskih državah. Vel,

ja ima., e hoje., pravinn.jja-mc znosi _n-zvxše-vatj-~v_ Jugoslavij i vsaj

Str»2,

štev.11.

Domači glasovi, 14.XI.1945•

tolik vpliv kot Rusija.

Titovo vlado je zavrnil kralj Peter in jo mrse vsi razen
malenkostne.manjšine Jugoslovanov. Njena mo6, vzdrževana s terorjem,
je omejens^&esta in prometno zveze. Za deželo je njegova vlada prav
tako pogubna kot krvava. Dana pa je še druga možnost, kajti v deže¬
li sami jc opozicija organizirana, čeprav jo toliko voditeljev v
zaporih ali pobitih. Opozicija predstavlja delavske sindikate in za¬
drugo ter vse gordjilne demokratske stranke. Predvsem pa obcioji tam
ljudsko gibanje, ki je skupno za Srbijo in Hrvatsko.

Dr.Maček, ki ga podpira velika večina hrvatskih kmetov,
ni vc6 v sporu s kraljem in srbskimi narodnimi voditelji glede osnov¬
nih vprašanj. Možna je-kraljevska vlada, katero predsednik bi bil
dr.Maček in kjer bi Srbi. Slovenci tor ostali Hrvati sestavljali pre¬
ostali kabinet. Ta vlada bi imela v deželi zares široko podporo in
bi bila dobrodošla in velika pomd6 kot edino upanje v temnem položa¬
ju, Hrvatski komunist Tito je dovršil nekaj, česar ni zmogel noben
Srb ali Hrvat, dosegel je skupno srbsko-hrvat sko politično linijo, -
Srbi, Hrvati in Slovenci so složni v vroči želji, da bi bil Tito od¬
stranjen in da bi mogla imeti Jugoslavija svobodne ustanove in da bi
bila zopet postavljena v evropsko skupnost* In ta sporazum je basa
zarbodoče sodelovanje med nami po odstranitvi Tita,

General Mihajlovi6, ki se še drči po hribih* je zopet pri¬
dobil simpatije. Niti ena beseda o njegovem sodelovanju z Nemci in
njegovem "fašizmu M  se ni izkazala za resnično. Vsak jugoslovanski
kmet ve, da to ni res. Toda, ker je cn še duša vojaškega, odpora, nje¬
gov delež v sedanjem položaju ni političen. Politične možnosti so te¬
le; sprava med dr.Mačkom, ki je v Franciji, in srbskimi voditelji,
katerih nekateri so v Italiji, pod kraljem Petrom, ki je v Londonu,
in reorganizacija lojalnih jugoslovanskih sil, ki so v Nemčiji in I-
taliji ter na Srednjem vzhodu. V teh možnostih leži upanje svobode
miru in varnosti v jugovzhodni- Evropi."

ver"

Pod naslovom "Problem volitev
21. oktobra t.l.s

"Obser-

"Žal moremo označiti za svobodne volitve le volitve na Nor
veškem in v Franciji. V Jugoslaviji, Bolgariji in na Portugalskem ja
volilni akt zreduciran na brezpomembno ceremonijo odobritve predhodno
pripravljene edine liste vladnih kandidatov. Avstrija, Češkoslovaška
in Poljska še kolebajo med dvema volilnima sistemoma, ki predstavlja¬
ta nič manj kakor razliko med demokracijo in avtokracijo. Bolj ostro
kot' vojaška demarkacijska 6rta reže danes Evropo na dvoje mejna črta
med svobodnimi in nesvobodnimi volitvami."

Tako je zapisal londonski list tri tedne pred volitvami v
Jugoslaviji. Volitve same pa so sedaj v polni meri potrdile pravil¬
nost angleškega stališča,izraženega v zgoraj citirani sodbi.

V naslednjem prinašamo nekaj volilnih rezultatov, kakor
jih je objavila Titova agencija Tanjug. Prva številka pomeni odsto¬
tek udeležbe pri volitvah, druga in tretja (z rimsko I~, spredaj) od¬
stotke za zvezno skupščino za Tita in za skrinjico brez liste, če¬
trta in peta ( s riraško II.spredaj) pa odstotke za dom narodov za Ti¬
ta in za skrinjico brez liste:

Ljubi j ana-m.es to 97.8, 93, 7; Lj,-center 95.5, I* .97*2, 8.8
II. 91.9, 8.1; Vič 99*7, I. 92.5, 7.5, II. 93-, 7; Rakovnik 98.7, I.
94, 6, II, 94, 6j Bežigrad 98.9, 1.94.6, 5.4, II.94.5, 5-5; Ježica.
97.6, I. 92.7, 7.3, II. 92.7, 7.3j Šiška 98*9, 1*94.6, 5*4, II. 94.6,
5 . 4 ; St.Vid 97.5, 1.95*3, 4-8, II. 95.2, 4.8; Tabor 96.2, I.llo,
3.7, II. 91.3, 8*7; Moste 99.1, 1.95, 5, II. 95, 5; Polje 98.9, 1=
93*5, 6.5, II. 93.4, 6,6.—



—,:DQm&£± - glasovi^ ; wL<UXL» 134 S V- ■

: Stžv*^5-

' ->*?

II.

Grosuplje 89.47, I. 8 - 2 * 02 ,

I. 87.7, 12.?, 11^86.9, 15.1;
87, 13; Jesenice 92.94, I

12 . 2 ,

amnik 93, I. 84.8, 13-2, II
7.94, 12 . 6 , 11.87.86, 12.14
; Novo mesto in okolica 91.

s - y  ——- ^ i - ✓ 7 ^ ^ 'j

88 . 6 , 11.4; Konjice

97, 1.91, 9, II. 9.1, 9, « *_ , -- __

Mariborsko okrožje; Maribor-mesto 91.92, I.

\ . T3-vo-.ro 1 -io QT /o T «/l G£ U' -1 TT ci

Šoštanj 97.40, 1,

91.6, 3.4,

QO

>1,46, t.

84.96, 19 *4;

II. 63-34
v/

81.b, 18.4;
Rakek 93-4,
24, I. 84.71,

II. 89, 11,
98 . 66 , I. 94.5,
11.4, II.
Gornji grad
9 I 0 O 5  8.4.
88 . 4 , 11 . 6 ,

, 16.16 .

T T

11.(man jka); Prevalj e

RAD PETER II. SE ZAHVALME TA ČESTITK

H krstu prestolonaslednika Aleksandra je poslal dr.Miha
Krek kralju Petru v London sledečo brzojavko;

"Ob priliki krsta Nj cVis»Aleksandra prosim Vaše veličanstvo,
da izvolite sprejeti našo najtoplej Se čestitke in želje, da božji
blagoslov spremlja Vas in vso kraljevsko rodbino."- ,

Narodni odbor za Slovenijo
predsednik
Dr. Miha Krek.'

Jskrenc se zphval ju j em Vam in slo-
'l^abe^njiATa Voščila h krstu pr e-

31.oktobra je g„dr.Krek prejel iz Londona sledečo brzo¬
javko;

"Dr o Miha Krek,- Rim.
ven s kemu nar o in emu • o db o rtujž a
stolonaslednika.”

Peter II» v kralj.

"fhjncr pekebuktm podatka

'  Da sestavimo vsaj približen seznam vseh slovenskih voja¬
čkov, ki sc bili vrnjeni, naprošamo vse begunce, naj svojim slovenskim
taboriščnim odborom dajo imena vseh, za katere vedo, da so bili vrnje¬
ni. Ce vedo, kaj se je z njimi zgodilo, naj tudi to sporoče. Zade¬
va je važna in nujna!

Tisti, ki ne stanujejo v taborišču, naj svoje sezname iz¬
ročijo slovenskemu vodstvi najbližjega taborišča.

KAKO ZAPATIH ZAVEZNIKI CENIJO
TITOVGE, dokazuje tudi dejstvo,da
so v Rimu te dni Titovo vojaško
odposlanstvo kratkomalo deložira-
11  in vse jugoslovanske menze u- ’
kinili, S tem jo bila prizadeta
tudi menza, ki jo imajo v Rumu
kraljevi Jugoslovani, Ko pa so za-
yezhikom pojasnili, kakšni ljudje
shajajo v tej menzi, je bila
ista po dveh dneh zopet dovoljena.
\ , AMERIŠKO VOJAŠKO POKOPALIŠČE

7 BE1GRADU«Reuter javlja, da bodo
P Belgradu ustanovili pokopališče
mariških vojakov, ki so padli v
Jugoslaviji med vojno* Ameriška
veza je izdala proglas Jugoslova¬
nom, naj jim pomagajo pri identi-

/flcirnnju vojakov, ki so poko¬
pani v različnih delih države.

CE JE OKUPATOR UNIČEVAL PRO¬
TIKOMUNISTE, JE NAPRAVIL ZAKONITO
DELO. - To povsem jasno sledi iz
komunistične uredbe, po kateri
"vse sodne odločbe okupatorskih
sodnih oblasti ostanejo v velja¬
vi , če ne nasprotujejo pravnim
predpisom, ki imajo veljavnost v.
novi demokratični Jugoslaviji" a
Tako piše mariborski "Vestnik".in
misli pri tem predvsem zaplembe
premoženja onim Slovencem, ki so
jih komunisti takoj po okupaciji
naznanili Nemcem, da so jih na¬
podili iz njihovih lastnih domov..
S tem hočejo preprečiti vrnitev

Štev.11.

— Domači glasovi, 14 ./KI .1945 • -*— Stry4.

nezabeljenih p r o tiluomuni s-t ični h
ljudi,-ker lahko po tej uredbi
proglasijo okupatorjevo zaplembo
kot pravGraobno ! - To so metode -
"osvoboditeljev”!

TUDI NA KOROŠKEM JIM ENAKA
PREDEL. - Mariborski "Vestnik"je
ves ogdAšen 'nad zavezniki, ko
piše j "Dno 16.septembra t.l. se
je vršil v Globasnici pri Pliber-
kuna terenu noosvobojene (\ f) Ko¬
roške miting koroške mladine e  Ko
so bili prireditelji ter sodelav¬
ci mitinga s svojim programom na
višku,.so vdrli v dvorano švabski
orožniki ter začeli legitimirati
vsakega poedinca. Seveda je to le¬
gitimiranje izteklo za švabske o-
rožnike jalovo, radi. tega so dvo¬
rano iz maščevalnosti z obisko¬
valci vred zaprli ter vse v tako
nerodnem položaju pustili čakati,
dokler se jim je zdelo. Potem so
dvorano sp&t odprli ter vse raz¬
gnali. Temu slična, nacistov vred¬
na dejanja se dogajajo pogosto
skoraj na vsaki naši prireditvi v
slovenski besedi. Kljub oviram s
strani nacistov, zaščitenih od-
svetovnih reakcionarjev (!) se na¬
ša požrtvovalnost ter agilnost ni
zmanjšala; z vsemi silami ter z
upanjem na podporo tovarišev on¬
stran meje delamo ter stopamo
svobodni bodočnosti.naproti."

PRELOM«, -- V kranjskih "Str¬
tih okovih" l/l z dna Ib»VI.t.l.
beremo izpod peresa Fr.Albrechta:
"Slovenci smo marljiv in ukažel-
jen narod. Mi se bomo učili.Kaj
nam more dati zapad, vemo. Nau¬
čil nas je skrajnega individua¬
lizma, sektantstva, nihilizma (!)
in staro-demokratične razbrzda¬
nosti v socialnem, gospodarskem
in kulturnem življenju. Zapad je
zanesel med nas razkol, da smo
postali narod ne samo pogumnih
borcev za pravično stvar, ampak
»tudi nared izdajalcev lastnega
ljudstva*. (Dobro, d-a govori v pr¬
vi osebi množine!) Zato se bomo
sedaj učili od vzhoda. Učili se
bomo, da odvržemo od sebe trhlo
naplavino preteklih stoletij, po¬
dedovano navlako predsodkov in
'praznoverij zahoda." - Lepa hva¬
ležnost tistemu zahodu, ki' jih
jo orivedel na oblasti

RAZPOLOŽENJE V ITALIJI«. -
Reuter javlja is Rima. Rimski

dnevnik "Libera Stampa" je pred
nekaj dnevi zapisal: "Italija je
postala zopet totalitarna država.

Na krmilu so sedaj levičarji»Ven¬
dar sc si dobri-poznavalci ital.
političnega in social.položaja e-
dini v tem, da razpoloženja v I-
taliji ni revolucionarno. Vodi¬
telji levičarskih strank se odpo¬
vedujejo revoluciji in nočejo,da
bi prišlo dc direktnega spora s
konservativci, katere tvorijo kr¬
ščanski socialisti in močno za-
s t op s t vo  kmetij ske str črnke. - Ne-
kateri dogodki, posebno- v manjših
krajih, pa kažejo nestrpljivost
komunistov napram nazorom drugih
političnih skupin.. Razen tega pa
komunisti neprestano agitirajo za
odpustitev visokih uradnikov in
inženerjev iz njihovih služb,ker
da 'so v dvajsetih letih fašizma
zapravili svojo kariero."'

KAKO KOMUNISTI "VLADAJO"

HA PRIMORSKEM, piše "Glas zavez¬
nikov", ki pravi: "Neprestano se
vrste v gorički pokrajini tatvine,
ropi in p.»boji, tako da je ljud¬
stvo v resnici preplašeno. Le res¬
ni' ukrepi policijskih oblasti bo¬
do lahko preprečili zločine in
tako zavarovali ljudstvu osebno
varnost in imovino." - Komunisti
pa bodo seveda takoj zavpili, da
zavezniki uganjajo fašizem, 6e o-
virajo njihovo zločinstvo!

Za BOLJŠE RAZUMEVANJE POLO¬
ŽAJA V SLOVENIJI smo izdali spis,
ki bo dobrodošel vsakemu,, ki se
želi seznaniti z vzroki in dejstvi,
ki so privedla do sedanjega stanja.
Ta spis dobite pri zastopniku "Do¬
mačih glasov" za ceno 30 grošev.
Sirite ga slasti med koroškimi
Slovenci, ki so o divjanju komu¬
nizma v Sloveniji premalo poučeni!

CHURCHILL ZAHTEVA MOČNO AN¬
GLIJO. - Churchill je v parlamentu
izjavil, da mpra Vel.Britanija i-
moti v prihodnjih, 10 letih vojsko,
ki bo štela'milijoh mož, letalstvo,
ki bo štelo 400.000 mož in. imelo
4.000 letal v stalni službi, ter
končno vojno mornarico, ki bo šte¬
la 130.000 mož. - Potem je pa res
mir v veliki nevarnosti! Kdo ga
le ogroža? Odgovor je.res težak...

UMRLI SO; Luka Guzelj,pošt.
uradnik v pok., Lj»;Otokar Zupan¬
čič, laborant na. univ. , L j . ; Ing.

Fr.Štiglic, nadupravitelj,LjuhIjana-