List 17.
 Prijatelski pogovori s kmeti in mestniki v novih rečeh.
Presvitli Cesar so nam 4. sušca vstavo ali kon-stitucijo dali, kteranaj bo podlaga ali fundament nove vlade ali regirenge, ki se ima po vsih cesarskih deželah vstanoviti.
Na ta fundament se opirajo mnoge celo nove postave, kterih je potreba, de se novo pohištvo sozida, v kterim bomo vsi avstrijanski prebivavci prihodnjič prebivali.
Postave, po kterih imajo desetina, tlaka in vse druge davšine jenjati, ki so poprej kmetovavca vezale na gruntno gosposko, so Vam že oznanjene, in deželne komisije, ki imajo po Cesarskim ukazu v vsaki deželi to reč tako razsoditi, de se odkupni patent pravično spolne, se bojo kmalo izvolile. V 14., 15. in 16. listu Novic je bila postava zastran odkupljenja gruntnih davšin obširno razložena, in že tam je bilo rečeno: de te deželne komisije razlagajo in spolnijo to postavo in de razsodijo čez natoro ene in druge davšine, de je tedej moč teh komisij silno imenitna, in de je dobro na to gledati, de se v to komisijo nar pre-vidniši in nar p o steniši možje dežele z bero.
Od tega nimamo tedej za zdej nič več govoriti.
Tudi nova postava zavoljo lovskih pravic ali jage vam je že oznanjena, in nadjamo se, de je vsak kme-tovavec zadovoljin ž njo.
Tri nove postave pa nam bojo kmalo oznanjene : namreč postava zastran natisa bukev in časopisov, postava zastran družb, in postava zastran soseskine ali srejnske naprave.
Pervi dve postavi veliko naših bravcov clo nič ne zadevate, ki niso pisavci ali udje kaciga družtva.
Tretja postava zastran soseskine ali srenj-ske vravnave (Gemeindeordnung} je pa za sleher-niga človeka tako imenitna, de lahko rečemo, de je ena nar važniših reči.
Te postave so sicer le začasne, pa so popol-nama veljavne do prihodnjiga deržavniga zbora, v kterim bojo novo izvoljeni poslanci pravico imeli, odkri-toserčno govoriti, kaj je treba v teh postavah po potrebah  posamesnih  dežel popraviti ali prenarediti.
Vsaka dežela bo pa imela pred deržavnim zboram na Dunaji svoj posebni deželni zbor v svoji deželi, v kterim se bojo vse domače reči posvetovale in sklenile, in sklepi deželniga zbora se bojo izročili v poter-jenje Cesarju. Tudi v ta zbor se bojo poslanci volili iz domače dežele. Imenitnost dobrih volitev za deželni zbor je tako velika, de bojo Novice ob svojim času v ti reči še veliko govorile.
Namen današnjiga pisanja je nek drug — namreč našim rojakam po mestih in deželi   prav živo na serce
položiti imenitnost nove srenjske ali soseskine vravnave (Gemeindeordnung).
Presvitli Cesar so 17. sušca poterdili novo so-seskino napravo, po kteri je soseskam velika oblast izročena, de se bojo prihodnjič same sebe vladale (Negirale) po postavni poti. Popolnama novo življenje se bo tedej začelo po soseskah. V cesarskim razglasu, kte-riga boste kmalo dobili, boste na tanjko brali, kako se imajo soseske prihodnjič ravnati.
Pervi razdelk že imenovanih soseskinih postav takole govori: 55Podlaga ali fundament svobodne deržave je svobodna soseska." Ste slišali imenitno besedo? Cesar so nam dali oblast, de bomo svoje reči sami oskerbovali, — de se ne bomo mogli pritožiti, de so nam roke zvezane, ali de moramo storiti, kar nam drugi ukažejo. V svojim bomo sami gospodarji! Dozdaj smo spali — in smo m6gli spati, ker nismo smeli nič govoriti. Kjer je bila dozdej tamna noč, bo prihodnjič jasni dan, ki rodovitno življenje budi. „Spali smo — sužnost pa je pobegnila in svoboda je prisijala; čas je gibanja in dja-nja, klijenja in rasti.u
Zbudimo se zdej,ke'r nas Cesar sami k svobodnim gibanju kličejo! Ne bodimo več zaspanci, ne bodimo ne-čimerniki v svojih lastnih rečeh! Mili Cesar so nam odvzeli irofe v naših domačih zadevah, in so nas za polnoletne deržavljane spoznali, in nam oblast v roke dali, same sebe v soseskinih reče'h vladati.
Ali bati se je, de se nekteri ne bojo mogli iz dol-ziga spanja zbrihtati, de ne bojo hotli brez irofa biti, de soseskine svobodne naprave ne bojo po nje veliki ceni zapopadii — torej smo se namenili, v ti reči nektere prijatelske opomine svojim rojakam po mestih in deželi na serce položiti.
(Konec sledi.)
  -   68   -
List 18.
Prijatelski pogovori s kmeti in mestniki v novih rečeh.
(Dalje.)
Vsak človek, ki se le kolčikanj sam sebe čuti, si je želel veči svobode , kakor smo jo do lanjskiga sušca imeli. Cesar Ferdinand so dopolnili te želje svojih ljudstev, in so nam z vstavo ali konstitucijo veči svobodo dali, ktero so poterdili tudi naš sedanji cesar Franc Jožef. Nova vlada nam je v nekterih rečeh že dala svobodo, v veliko rečeh je pa še pričakujemo v prihodnjih postavah.
Kmetijstvo je desetine, tlake in druzih davšin osvo-bodeno (jzfrajano} in za kmetijski stan je to velika, imenitna dobrota, ktera ho močno povzdignila dobri stan svobodnih gruntov.
Ali motite se, ljubi prijatli! ako mislite, de ste le to dosegli j za vse drugo Vam ni nič mar—vse drugo je nič. Cesar so nam podelili še veliko veči dar s tem, de bojo prihodnjič soseske samostojne postale in pravico imele, v svojih soseskinih rečeh po svojih mislih gospodariti in se v tem gospodarstvu le toliko drugim postavam podvreči, kolikor terja občni red, prid druzih sosesk in cele deržave. Zakaj ena soseska bo v zavezi z drugo sosesko — in vse soseske skupej storijo deržavo. Soseskine naprave bojo tedej stalni kamen, na kterim bo stala hiša avstrijanskiga cesarstva, in njegova svobodna vlada.
Od desetine in tlake ne bo v 50 letih noben človek več govoril; kakor od starih pravlic ali storij bojo pripovedovali od njih vaši otroci svojim otrokam kadaj.
Soseske pa bojo obstale, dokler bojo ljudje na svetu, in kakor si bojo postiljale, tako bojo ležale.
Presvitli Cesar ne pravijo zastonj v 1. razdelku novih soseskinih postav, ktere vam bojo kmalo oklicane, de svobodne soseske ali srenje so podlaga svobodne deržave.
Nikar ne pahnimo nečimerno in nehvaležno od sebe, kar nam Cesar sami dajo!
De pa tega ne storimo, moramo veliko imenitnost svobodnih soseskinih naprav in svobode sploh dobro za-popasti.
Silno se moti, kdor pod svobodo ali frajostjo ne zapopade nič druziga, kakor de ne dela tlake in de ne odrajtuje desetine ; — še hujši se moti tudi tisti, ki misli, de svoboda obstoji le v tem, de ni zdej nobene pokoršine več treba, de vsak rogovili, kakor hoče. Bog nas obvari take svobode, ki bi nas vse — od perviga do zadnjiga, naj bo kmet ali mestnik, v neizrečeno nesrečo pahnila! Z veseljem pa rečemo, de je malo tacih ljudi med nami, ki tako mislijo.
Kar se je pri nas nar bolj bati, je le nečimer-nost za take reči, ktere občinstvo (Allgemeine), to
je, soseskine reci zadevajo, iz kterih izvira na postavni poti ravno prava svoboda ali frajost, ktera sega v sto in sto imenitnih reči za vsaciga človeka.
S težkim sercam jo moramo reči, de je pri nas veliko veliko tacih — sicer poštenih — ljudi, kterim ni clo nič mar za take reči, ktere naravnost njih z gube ali dobička ne zadevajo, brez de bi pomislili, de iz ene reči pride druga, iz druge tretja in tako dalje, ktera na zadnje vender tudi njih mošnjo zadene, de kaj va-njo pade ali de mora kaj iz nje vun vzeti.
Tako bo tudi pri sosesJ^inih napravah. Marsikteri
misli: ^Naredite to,   kakor   hočete,   jez   se   ne
zmenim za vse to nič." — Ali čas bo prišel, ko bo
zabavljal in klel, de seje ta ali una reč napčno zgodila
-------potem bo vpil in razsajal; pred pa, ko so se možje
volili, kterim se je ena ali  druga reč v roko dala,  ko
se je ena in druga reč  imela skleniti in storiti,   ga še
blizo ni bilo!
(Konec sledi.)
List 19.
Prijatelski pogovori s kmeti in mestniki v novih rečeh.
(Konec.)
Prijatli! tu ne velja nič več izgovor : ;,jez ne znam, jez nočem , jez nimam časa, čmu si bom eovražtvo na glavo kopal" in družin nemarnih izgovorov več. Ce bi vsi tako mislili, nismo vredni svobodnima življenja , po kterim smo vedno hrepeneli in vpili; zdej pa, ko bi imeli v djanji »kazati, de imamo resnično voljo za postavno svobodo, kaj zdej se bomo nečimerno odtegovali, namest de bi se z veseljem vsiga poprijeli, kar je k našimu Iastnimu pridu, in kar je po postavah noviga vstavniga življenja? Prijatli, tega nikdar ne!
Pri regrutiranji po sedanjih novih postavah se je že v nekterih krajih pokazalo, de nekteriniso hotli zaupni možje biti, ker se je eden zamere in sovražtva , drug pa dela in odgovorljivostibal. Prijatli! to ne bo nič, če bi vsi enaeih misel bili. Ce se že v ti reči bojimo, de bi nas kdo ne snedel, kaj bo se le v druzih rečeh!
Kdor se povsod le pravice derži, temu se ni nič treba bati, čeravno v začetku nekteri ljudje godernjajo in zabavljajo. Vsak začetek je težak, in nobena nova reč ni vsim prav. Umni ljudje kmalo zapopadejo, de so povsod postave, po kterih se je ravnati, in kdor se v svojih delih postav derži, ta nikdar ni kriv, če tudi Peter in Pavel zabavljata. Na en mahljej ne pade drevo ; tako tudi nobena nova sega nikdar ne bo brez pro-tivnikov. Počasi se pa tudi nar hujši termoglavci navadijo novih reci, in tiste, kteri so take nove opravila prevzeli, pri miru puste, ke'r vidijo, de ne more drugač
biti, in ker spoznajo, de bi bila soseska s slepoto vdar-jena, če bi pravice iz rok pustila, ki se ji ponujajo, in po kterih bi mogla narveč z obema rokama seči.
Pri novih soseskinih napravah se bojo možje volili, ki bojo imeli po tem v imenu cele soseske govoriti in v njenih rečeh gospodariti. Ti možje skupej bojo storili odbor (^Ausschuss), ki se zato odbor imenuje, ker se bojo nekteri možje iz vsih sosedov izbrali in odbrali, kterim se bo soseskina oblast v roke dala.
Volitev odbornikov ni tedej kaka kaj bodi reč, ampak je imenitno opravilo, pri kterim ne smemo ne čimer ni biti, ali se voli ta ali unL
Umni, pošteni, mirni in za prid svoje soseske vneti možje se morajo voliti; torej naj se že p o pred dobro prevdari: ali bo izvoljene po volji soseske ali ne.
Izvoljeni pa naj se potem ne izgovarja, de ne more tega opravila prevzeti, in naj se nikar ne odteguje službi, če mu ravno nič ne nese , ker — kakor smo že dokazali — na zadnje ni vse eno: ali ima soseska pametne in poštene odbornike, ali pa neume, goljufne, zapravljive, podkupljive, kterim prid njih  sosedov ni nič mar.
De odborniku ni ravno učenosti treba, to lahko sami presodite; dobro pa vunder bo, de vsak odbornik saj v domačim jeziku brati in pisati zna. Brez branja in pisanja ne bo mogel prihodnjič nobeden prav shajati. Kdor ne bo znal brati, bo vedno v tami tapal.
Lejte, prijatli! takole se bomo mogli prihodnjič obnašati, de bo k našimu lastnimu pridu, k našimu last-nimu dobičku. Novo življenje se bo začelo po novih soseskinih napravah po kmetih in po mestih, zakaj kakor mesta bojo tudi vasi imele soseskine naprave ^ ker smo prihodnjič vsi enaki deržavljani.
Eden drugimu mora pomagati, de se bojo tako potrebne nove naprave lepo vpeljale; bolj umen človek naj uči in beriži bolj zabite, de bojo spoznali koristnost in imenitnost postavne svobode ? in kterimu soseska zaupnost skaže, de mu kakšno opravilo izroči, naj se ne brani te časti, ktera ga v stan postavi, de zamore soseski, po tem takim pa tudi sebi veliko dobriga storiti.
—   78   —