Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in scer vsaki torek in petik. Cenazacelo leto po poštije4gold.40kr., aapol leta 2 gl. 20 kr., za ene kvatre 1 gl. 10kr. Ako se pa iz založnice v Lju-
Slovenija
Tečaj. MM M. J
bljani na bregu hiš. št. 190 jemlje, se plača za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za ene kvatre 1. gl. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje šepol gold.
V torek 26. Svečana 1850.
Austrijansho cesarstvo.
Iz spodnjega Koroškega. 19.Svečana. Kjer bodi kak Nemec svoj glas povzdigne in z strupenimi besedami Slovence napaduje. Posebno nev-trudljivi in nemarni so pa v tem terdoglavni Nemškutarji, ki vsako priložnost skerbno pojišejo, pri kteri, kakor nehvaležni izdajavci svoje domovine, hvalevredno prizadevanje sedanjih rodoljubnih Slovanov za prid in korist boljše prihodnosti našega naroda nemarno očitati znajo. Dasiravno eden alj drugi teh skerbnih, za svoj slovenski narod in materinski jezik gorečih Slovanov morebiti dalej seže, kakor bi ravno treba bilo, in se za male reči veliko trudi, kdo mu bo to zameril, ker se to le iz velike ljubezni do domovine, ne pa iz sovraštva do drugih narodov zgodi. Kdo bi nek človeku ljubezen očital? —Vonder ne zmajnkuje neinarnežev, ki svoje ojstre zobe brusijo in z njimi okolj sebe kavsajo, da bi nas skoraj že groza in serditost obletela, ko bi vsmilenje našim sercom bolj znano nc bilo, kakor serd.
Tako prineso Celovške novine Nr. 21 od 16. t.m. v svoji prikladi »Karintija" en dopis iz Silske doline, v kterem en gospod B.St. med drugimi sladkimi besedami takole piše:,,
»Enakopravnost? Kaj zapopade enakopravnost »v deržavi? Nič drugega, kakor enake pravice vsih „deržavljanov nasproti deržavljanskih postav. N. p. „da imajo Slovani pravico v materinskem jeziku govoriti; ne pa, kakor jez mislim, da imajo pravico »tirjati, da bi Nemci slovensko z njimi govorili, ker »bi drugač po enakopravnosti tudi Nemci tirjati smeli, »da Slovani nemško z njimi govore."
Ljubi gospod B. St.! kar je enemu ljubo, je drugemu dostojno. Alj nek Nemci kaj drugega tirjajo, kakor da bi vsi Slovani nemško z njimi trobili. Vi se tedaj enmalo motite, če mislite, Slovanom ne gre pravica tirjati, da tudi taki Nemci, ki od njih kaj potrebujejo, alj njim služiti dolžnost imajo, z njim slovensko govore. Če Slovan od kakega terdega Nemca kaj izprositi hoče, bo skerbel, da zve, kako bo svojo prošnjo po nemško povedal; in to tudi nasproti od Nemca velja, ki od terdega Slovana kaj potrebuje alj z njim kar koli opraviti ima. Kadar tedaj kak Nemec med Slovane gre, med njimi živeti hoče, alj clo kakor uradnik dolžnost prevzame, za njih korist skerbeti, kdo bode tajil, da kakemu že lastna pamet svetovati mora, se prej ko mogoče jezika tistega kraja naučiti, v kterem svojo pozemelsko srečo jiše, alj kamor ga vladarstvo pošle. To dolžnost za pervo in naj svetejšo vsakega uradnika živo spoznavši, se poglavar krajnske kro-novine marlivo slovenski jezik uči, da bode zamo-gel sam z vsakim v materinskem jeziku govoriti. Uradniki slovenskih dežel! posnemajte ti lepi izgled visokega poglavarja, po tem ne bo treba dalej čez vas tožvati. in prepir zavoljo kratenja enakopravnosti bode hitro nehal. —Gospod B.St. tudi pravi:
»Vladarstvo mora z deržavljani v tistem jeziku
»govoriti, kterega večina deržavljanov zastopi; te-»daj na Koroškem — da gladko povem — v nem-»škem; zakaj vsaki Nemec ne zastopi slovenskega »vonder pa skoraj vsaki Slovenec nemško."
Resnično se dosti Slovencov najde, ki nemško zastopijo in nekteri tudi govoriti znajo; alj zato smemo vonder po enakopravnosti tirjati, da se nam taki uradniki dajo, ki naš jezik rabiti znajo. Sej je to za zdaj vse, kar Slovenci prosijo, kjer so, žalibog! že dolgo zvedili, da vse drugo zapstojn prosijo, še odgovora niso dobili na svoje lanjske prošnje, dasiravno so bile od tisuč in tisuč Slovencov podpisane. — Dasiravna pa, ljubi gosp. B. St. znabiti deset kmetov pred svojega nemškega uradnika pride, ki ga zastopijo, kaj bo, če ednajsti pride, ki besedice nemške ne zna, alj nima on, ki enako svoje davke plačuje, kakor vsaki unili deset, tudi enako pravico tirjati, da se vradnik tako z njim pogovarja, da ga razumi? Kaj praviti, gospod B. St. alj bo to krivica? Vi spoznate, da je potreba slovenski jezik doveršiti, kije toljko za nemškem zaostal, pa hočete, da bi se to le samo v učilnicah in v tihem domačem trudenju izobraženih Slovanov zgodilo. Pa kako počas bode doveršenje našega jezika, kije v sedajnem času prav za prav potrebno, napredovalo, če bodo Slovani zavolj svojih nemških uradnikov, kakor dosihmal, tudi še zanaprej nemški jezik rabiti morali. Če je treba kako težino iz globočine vzdignuti, — in gotovo Slovenšina globoko leži, se ne sme samo na enem kraju vzdigo-vati, temveč zložene moči se morajo na vsih krajih vzdigovanja poprijeti, če hočejo berš ko berš delo srečno dokončati.
Nočem dalej pretresovati, sladki sostavek gospoda B. St., ki sicer mirno in priliznjeno govori, kakor da bi vse narode z enako ljubeznijo obsegel, pa če le malo med verstice pogledaš, boš vidil od serditosti goreče lice nemškutarja, ki bi rad goreče solze prelival čez zbudenje slovanskega naroda in njega vstaje iz dolgega spanja.
Slovenci rodoljubni! Nemškutarji ne molčijo in seglati ne nehajo, tudi mi molčati ne smemo. Ne prestrašimo se, če Nemci in nemškutarji črez nas planijo in nad nami hudo lajajo, pojdimo mirni svojo pot, kakor dozdaj, deržimo se terdno cesarskih obljub in podeljene vstave, dokler da svoje pravice neprikrajšane dobimo. Kdor krivico gleda in molči, se krivice deležnega stori. Zdaj gotovo ni časa molčati in tiho terpeti; naši nasledniki bi nam spanje in vtragljivost očitali in črez nas tožili, kadar bomo že dolgo v zemlji trohneli, ko ne bi zdaj, ko je še priložnost, kakor znabiti nikdar več ne pride, za prid našega naroda kolikor je mogoče skerbeli. Nobeden ne sme iz svojoljubnosti zadremati in misliti : Kaj je meni tega mar, naj vsaki za sebe skerbi, meni se tako tudi dobro godi. Človek ne more sam za sebe biti, temveč mora v družbi z drugimi živeti; če se pa sosedom hudo godi, tudi on dolgo srečen ni. Skerb za srečo svojo in cele
družbe, to je dolžnost vsakega pridnega in poštenega soseda; toraj vsi skupej si roke podajmo in zložni in zjedinjeni ne samo za srečen dones vsak za sebe, temveč za celo srečno prihodnost svoje domovine skerbimo, da bodemo tako spričali, da smo vredni sini naše mile majke Slave. Dr. R.
Iz Koroškega. Pust je minul, sveti post se je začel. Nadjali smo se, da bomo v vhodu tega, za celo keršanstvo toljkanj važnega časa , kar si bodi posebnega, oznaniti začuli, al pomisli, naša nadja je skopnela, naše dočakovanje je bilo zastonj, vse je bilo po starem oznanjeno. Nenadno mi pride pastirski list v roke, prebravši ga, vidim da je odločen pustno nedelo namesti predige v cerkvi raz lečo ljudstvu pred brati, al oznaniti ga, al to se ni zgodilo, ker je za nas tudi le v nemškem jeziku natisnjen, kterega pa zastopiti ne moremo. Post je bil oznanjem po navadi, drugih imenitnih reči, kterih ti mandat al naročilo zapopade, ni bilo ne sluha ne duha. Jas sim v Celjovcu vprašal, al je vmogoče slovenskega dobiti, vse zastonj. Nam Slovencom saj vedno mačehovo godejo! Zmirej še nam vratice k enakopravnosti zaperajo! Al smo mi slovenske ovčice tako nevredne, da se nam taka krivica dela ? Serčno razveselil je nas lanski pastirski list, veselil bi nas še bolj letašnji, za sveti post in druge koristne reči odločen, od našega višjega pastirja, knezoškofa, kterega mi Slovenci tako odkritoserčno ljubimo, pisani list, ki je tako mično zložen, da je vsaka beseda čversto zerno za nepokvarjeno zemljo slovenskega serca, posebno pa nežna svaritva na starše, kteri svoje ljube otročiče v učivnico pošilati zanemarajo.
V serce me je zabolelo , pa še koliko drugih je razžalenih, da se nam tudi pri božjih rečihjed-nakopravnost krati!
Meni, prosti ovčici, pak bodi dovoljeno vprašati , zakaj se nam glas višjega pastirja zaderži ? Zakaj visokovredni konsistori to važno reč bolj ne previiari? — tiinveč, ker se tukej ne govori od same jednakopravnosti, temoč od večne in časne sreče ! —	A. Š.
Iz Prage. Bog je ljudi stvaril, da bi neprenehoma napredovali. Drugi, sosedni narodi napredujejo, so si na mnogoverstnem polju slave pridobili; mi Slovani pak smo pri vsih svojih velikih alj po osodi razdrobljenih, raztrošenih silah posebno v poslednih vekih zaostali. Kar se imenitno nas Slovencov tiče, nismo imeli navodov k napredku in omikanosti. Narodnih učilnic jednega pota k omikanosti, še žalibože dozdaj nismo imeli, zakaj na mnogih krajih Slovenije še dozdaj ni bilo vpelanih nobene sorte, na drugih pa so tako slabe, proti-naravne, nespametne, da imena „narodne učivne" nezasluže. Kdor se le od daleč na te tako imenovane narodne učivne ogleda, vidi, da niso k omi-kanju, temoč k oddomačenju, poptujčenju našega naroda vpeljane. Kdor bi mislil, da prenapeto, jed-nostrano terdim, naj med drugimi napakami le to pomisli, da se slovenskim učiteljskim pripravnikom na Gorutanskem in Štajerskem Mariborskega okroga kar trohe ni slovanskega prednašalo, v drugih krajih Slovenije pa le nekaj malo.
Alj zakaj bi stare rane zopet odkrival, dosti je bilo že v Sloveniji o tem pisano, dosti ta rev-šina pretresane, treba se nam je tedaj poskerbeti, kako ti nevolji v okom priti.
Da so k temu pervi pripomoček učivne, gotovo nigdo ne bo prigovarjal. Tako je tudi Francia v poslednih, novejših časih posebno o poučevanju
skerbeti počela. Našim jednokervnim bratom Serbom je v novejših časih najbolj poučevanje na sercu, njih glavni organ Srbske Novine je njih slavnega tersenja jarni dokaz. Svojega patrona prosvete (oinikanja) s. Sava so posebno z tem posla-viti mislili, da so velkodušno šolni zaklad obdarovali, kar njihov organ oznanuje.
Posebno pa se moramo ogledati na svoje brate Cehe, kar se narodnega izobraženja tiče. Kakor hitro jim je po SOOletnej noči žarko sonce svobode zasijalo, so si osnovali v Pragi narodno učivno po imenu Budeč, ki je posebno pripravna za narodne učitelje. Vedli so pametni Cehi, da se mora najprej temelj postaviti, na tem še le dalje zidati, ne pa najprej si streho omisliti, katera brez temelja pri pervej nevihti gibne, kakor slovensko prav-darstvo (sladke spomene) v Ljubljani. Vedli so Cehi, da ni prave svobode brez narodne omikanosti , da ni narodne omikanosti brez narodnih uči-ven, da ni narodnih uči ven brez izurjenih narodnih učiteljev. Poverili so tedaj podučavanje narodnih učiteljev možu, kateremu je jedino blagor SIo-vanstva i u obče človečanstvo ne pa lastna korist na sercu, možu, ki bi imel na vseučilišču pervo mesto, alj iz ljubezni do naroda rajši v narodnih učivnih ostane, i ti slavni mož je Dr. Amerling. Temu so predani prihodni učitelji českegav naroda i po njih celi češki narod, zakaj iz cele Češke so privreli nadjepolni mladenči i učitelji, ki so že po 10 let služili, v slavni Budeč.
Jasno je, da omikanost naroda na narodnih učiteljih zaleži, torej je tudi naj veča potreba naj veča dolžnost se za vsestrano izobražene, moralne rodoljubive učitelje poskerbeti. Ako učitelj sam malo zna, se tudi njegovi učenci nebodo dosti naučili; ako je učitelj slabega zaderžanja , bo tudi malo poštenih, pobožnih občanov izredil, temoč jih še sam okužil, ako ni učitelj še mladenčem ljubezni do svojega naroda v serce vsadil, bojo tudi poznej slabi rodoljubi. Narodni učitelj mora tedaj, kot zgodna danica med občani svetiti, ako hoče svoje dolžnosti dopolniti ino svoj namen doseči. Tukaj si bo marsikdo mislil, da ni mogoče od učitelja toliko terjati, ker se mu njegov trud tak slabo plača, ker se z burnim, malim plačilom še težko preživi, na pripravo k izobraženju potrebnih pripomočkov še tedaj pomisliti ne more. Žalostna resnica je to zares, alj nadjati se moramo, da bo pravda zmagala, da bojo vsi spoznali imenitnost učiteljev; nadjati se moramo, da se jim bo plačilo poboljšalo posebno od zdajšnega ministra naučavanja, kateri je za gimnazialne učitelje slavno poskerbel. Do zgublene časti pa le tačas pridejo, ako se je po omikanosti i marljivosti vredne storijo, zakaj jez mislim, da so jim jo dozdaj le slaba omikanost in drugi nedo-statki krajšali. Vernimo se že jenkrat k česk. narodnim učivnam, ktere niso zato slavne i posne-mavne, ker so v narodnem jeziku, zakaj takih imajo tudi Nemci, Taljani, Madjari itd.
Te učivne pravim niso zavolj narodnega jezika znamenite, temoč ker so osnovane na potrebe češkega naroda, na potrebe človečanske, na potrebe zdajšnega veka. Te učivne nemisle morebit le dobrih kmetov, rokodelcov, vojakov izrediti, temoč prave ljudi, kakor imajo po Božji volji biti. Neizurja se tukaj po izgledu naših sosedov le razum, temoo tudi složno serce in roke, t. j. praktičnost. —
Ni se češkim voditelom zadosti zdelo, narod le v naboženstvi (verozakonu), branju, pisanju i
računanju podučiti, zakaj to je jednostrano poduče-vanje, kjer se na imenitne človeške sile serce i roke pozabi. Osnovali so si tedaj nazorne učivne, kjer se mora učencom vse pokazati, kar se jim pove, kjer se učencom od perve mladosti na pri-rodu na Božje lastnosti okazuje, kjer se učenci od perve mladosti k prahiičnemu življenju napelujejo itd. Ako bo jednakopravnost tudi pri nas kedaj resnica, kar ne dvomimo , tak si moramo najprej temelj postaviti, t. j. najprej za narodne učiteljske pripravnice poskerbeti, potem še le brez nevarnosti dalej zidati po izgledu Čehov.
Torej sem sklenil, ako mi čas i okolnosti pri-puste, časom kaj več od teh učivnic prijatlom slovenske omikanosti k presojenju napisati, kolikor mi je bilo mogoče duh teh učivnic zapopasti.
Jernej Franc.
IzČeskega. Do Havličko vega prihoda iz Beča smo še imeli nadjanje na „Narodny Noviny", zdej pa je posledna iskrica nade ugasnula. Nezadovoljnost na tako ravnanje, kakor se sliši, je po celej Češki precej velka. Vladarstvo si s tem več škodi, kot koristi. Ravno smo zvedli, daje „Slavenski Jug" zabranjen po Banu. Tukaj se temu vse čudi, ker se je Šl. Jug sicer v oposicii, pa vonder v postavnih mejah gibal, in ker Zagreb ni v obsedi, kakor Praga. Te dni se tukaj govori, da se ima v ministerstvu velika premena zgoditi. Iztopiti namreč bi imeli ministri: Kraus, Bach, ThuniGvulaj, poslednjega mesto pa knez Vindišgrec !! f prevzeti. — Češki Vlastenci se zlo marljivo z literaturo pečajo, ker jih obseda s politiškega polja zaganja. Narodno glediše že Pražane uživljuje, torej so pa tudi z veliko pohvalo g. Kordeževo podvzetje zaslišali.
Horvaška. Legar je v Zagrebu spet hujši razsajati začel.
Serbska. „Serbske novine" pišejo, da sta general Majerhoffer in Koronini zlo nezadovoljna, ker Nemci vse prizadenejo, da bi Serbe v sum pripravili. General Majerhoffer je temišvarskej srenji odgovoril, ki se mu je priporočila: Serbom ni potreba priporočb, ker jih je zvestoba in junaštvo cesarju in celemu svetu dovolj priporočila. Nektere nemške občine, ki so mu naznanile, da nočejo dalej med Serbi živeti, je on ojstro posvaril.
Ceska. Šohaj, profesor jezikoslovja in lepo-znanstva je tragedije Sofoklesa v češko prestavil. Kmalo bodo na svitlo prišle.
*	Pervega marca začne v Pragi nov lepo-znanski časopis izhajati pod naslovom „VčeIa".
Galicia. Ogenj, ki je v Bohnyi, v jami kjer sol koplejo, vstal, je neizrečeno škodo napravil. Čez pol mile dalječ se je razprostiral in mnogo sirove in izdeljane soli pokončal; delo se pred enim mescom ne more začeti.
Austrijanska. Sliši se, da se hoče cesar spomladi v Terst podati, in brodovje pregledati.
*	V denarni kovačnici se že dvajsetice za leto 1850 kujejo. Vrednost je stara ostala.
*	Sliši se, da je ministerstvo na deželne poglavarje Češkega, Silezje, Austrije pod in nad Anizo, Solnograškega, Tirol in Forarlberskega, Štajarskega, Krajnskega, Goriškega, Gradiške in Istrije in ter-žaškega mesta razjasnjenje poslalo v srejnskih postavah, posebno glede na srejnske predstojnike in vradnike, da se ne bodo srejnske postave krivo razumele.
Ogerska. Da ni bilo res, da je bilo Bemu za-udano, je znano; toliko je pa resnica, daje nek zdravnik strup Bemu v kavo namešal. Bemov slu-
žabnik je to vidil in svojemu gospodu naznanil. Zdravnik je pa potem sam kavo spiti moral, in je tudi v malo urah umeri.
*	V Stari Budi je taka strašna povodenj, da ni dosti čolnov, da bi nesrečne iz nevarnosti oteti zamogli. Na klopeh, mizah in niškah išejo nesrečni rešitve, pa mnogokrat je ne najdejo. Več vasi je voda popolnoma zalila in hiše odnesla. Tudi mnogo ljudi je potonilo.
Tuje dežele.
Poljska. Časopis „Czas" prinese sledeči dopis iz Pariza: Kje najdem besedo, vam revšino in nadloge popisati, v kterih so tukajšni Poljci. Posebno veliko pa izseljniki zadnjih let 1846,1848 in 1849 terpeti morajo. Kako tesko človeku serce bije, ako se ozira na mlade pa blede in tako rekoč umerle obraze, ako jim na čelu brezup bere in na njih obleki siromaško stanje. Pa saj so to tujci, Poljci, za ktere ni milosti na svetu, kterim je kralj Ludo-vik Filip deržavljanske pravice odrekel. Tudi republika jim človeških pravic ne poda, smert glada in obupa — to je sedaj njih osoda. Mnogo je že svoje žalostno potovanje s samomorom končalo. Nekteri prosijo cara milosti, in se povračajo v svojo domovino , in tisti narod preklinjajo, ki je po tolikih zagotovilih zdaj svojo sramoto kakor nikdar popred svetu razodel! Pri takem stanju ne pomaga vsa podpora tovaršev. Akoravno tisti, ki se v boljšem stanju znajdejo, vse store, da bi se tim nesrečnim pomagalo, vonder vse to le malo zda, ker je potreba toliko Poljcov tako velika. — Pretečeni mesec je francoska vlada 208 osebam pomoč odrekla, zdaj je njih število že na 318 naraslo in vedno še ni konca. Vsak, ki na policijo po malo podporo po 25 ali le 15 frankov gpe, mora čuti žalostno besedo : „Vous etes raye du controle". Veliko jih je sklenilo, se v Ameriko podati; pa francoska vlada jim tudi popotnine ne dovoli, in kdor zanjo poprosi, dobi za odgovor: „Allez vous chez vous en Rusie". Tako je sedajno stanje nesrečnih Poljcov na Francoskem.
Rusko. Vojaki, ki so na Poljskem stali, so povelje dobili, hitro se vzdignuti; kam da grejo, se še ne ve, pred ko ne proti turški meji.
Laška. Časopis „Union" prinese novico, da je baron D1 Aspre povelje dobil, z enim vojaškim oddelkom v Rim se podati, med tem se bode tudi papež v stolno mesto vernul.
*	V Rimu je bil 11. februarja sledeči razglas dan.
„Rimski prebivavci!
Vodja francoske armade je primoran, da skrivnemu vmoru konec stori, sledeče vstanoviti:
1.	Prepovedano je nože, meče itd. in vsako drugo orožje v Rimu in( njegovi okolici nositi.
2.	Tisti, pri kterem se kaj tacega najde, prepade stojni sodbi in bo brez mude ustreljen".
Baraguay d'Hyllers, vodja.
*	Sicilija. Na tem otoku se vsakemu prebi-vavcu obup na čelu bere. — V deželnem vladarstvu je tak nered, da ni za nikamor; zaslužka nimajo prebivavci že skorej nič. V Mesini je toliko zaper-tih, da jih nobeden ni preštel; brez upa, da bi se jim kdaj dan rešitve naspočil. Da to ne more tako dolgo ostati, mora vsak spoznati.
Greška. Angleži vedno bolj Gerke stiskajo.
Portugalsko. Čuje se, da seje na Portugalskem rovolucija vnela; en oddelk vojakov se je proti vladi vzdignulo.
Mir. France Miklošič in staroslo-vansko Jezikoslovje.
(Konec.)
Ali s tim se je samo podlaga položila; zdaj je treba bilo, ostalo poslopje na njej zidati. Namesto zastarane slovnice Dobrovskega se je tirjalo prikladne novejše; in slovnik starega jezika se je že dolgo časa pretežko pogrešal. Kakor so prejšne slovnice v obče več plev kot zerna ponujale, taka je tudi slovnikom pela. Na ruskem izdani so po ruskem kopitu osnovani bili, kterim se je verh tega pogreška tudi pomankljivost očitati mogla; in celo od ruske Akademije sostavljeni ne zadosti še vsakdanjim potrebam. Zunaj Rusije se ni več storilo. Slovnik Dobrovskega hira napak njegove slovnice; Kopitarjev, Glagolita Clocianu pridani, ni samo zelo pomankljiv, ampak kaže tudi, kar bi se nepričakovano, v besedah in oblikah masikako zmoto.
Torej je tudi Kopitar nalogo, slovnik sosta-viti, ki bi v besedah popoln, ter v glasnicah kakor soglasnicah pravej staroslovenskej obliki primern bil, nedoveršeno pustil. Ali Dr. Mikložič sije o iz-peljanju te naloge brezcene zasluge pridobil. Že v letu 1845 je delo: Radices linguae slovenicae na svetlo dal, ki se je sploh z veseljem in zado-voljnostjo sprejelo; ali kmalo potem nas z mnogo dražjo knigo : Lexicon linguae slo veni cae ve-teris d i a I c c t i obogatil in nam slovnik, ki s svojo popolnostjo in čistoto slovanskemu jezikoslovje naj terdnejšo podporo položi, v roke podal, ter obljubo spolnil, ki jo je pred 20 leti Kopitar, njegov učitel, slovanskemu svetu storil.
Skušeni možje bodo najdli, da ti slovnik ne prekosi samo z obiio-besednostjo (18000 besed obseže) vsih jednacih bukev; ampak da nam tudi jezik (kar je najvišje cene) pervikrat v tistej obliki poda, ki se v najstarših, v 10. vek segajočih rokopisih najde.
Sostavljavec se ni ogibal večletnega truda, da bi le njegovo delo napetej želji znanstev zadostilo, in se paznosti slovanskihjezikoslovcov vredno skazalo.
V predgovoru razodene znamenitejše vire, iz kterih je zajemal. Imenuje 26 tiskanih sostavkov in 27 rokopisov. Vsakej besedi je pridjal latinski in greški pomen. Greški pristavek vrednost posebno zato zviža, kjer cerkveno slovstvo z vekšema iz poslovemb greških cerkvenih bukev obstoji; kjer se toraj mnogokrat z slovenskim le greški pomen popolnoma vjame; in kjer se nemalokrat izraz natanko le razumeti more, ako se greškemu prirovna.
Tudi pridene sploh vsakej besede vir, iz kte-rega je vzeta.
Z radostjo čujemo, da se je slovnik, predenj je na prodaj prišel, od naročiteljev iz avstrijanskih, posebno južnih krajev, zvečma pokupil. Iz tega previd imo, da se je potreba takega dela živo čutita, da želja učenega preiskovanja močno v sercih snuje; in da hrepeneči pravega razjasnjen ja tisti pomoček izbrati vedo, ki se z licom in'obšežkom najbolje priporoča.
Naj bi ti slovnik, ki ga je mnogoletno, truda-polno, skerbno in vestno iskanja porodilo, tudi pri neavstrijanskib Slovanih tako sprejet bil, kakor bla-gomiselni izdatel zasluži; kakor notrajna vrednost
glasno tirja! Naj natanka razloga najimenitnejšega starega narečja, v kterem pravila vsih današnih skrita tiče, to včini, k čemur jo je izdatel namenil, namreč: da jezikoslovna preiskovanja oživlja!
Tistim bravcom, kterim so doslejna dela Dr. Mikložica še neznana, ki pa žele pri svojem samo-učnem trudenju se jih poslužiti, bi znalo vstreženo biti, ako jim naznanimo kaj jeondosihmalnasvetlo dal.
Razun že omenjenih knig: radices linguae slovenicae inlexicon linguae veteris dialecti imamo od njega še nasledne : Homilia s. Joanis Chri-sostomi, Vindobonse Beck 1846; — Vitse sancto-rum, Vind. Wenedikt 1846; — Vita S. Clementis episkopi Bulgarorum, Beck 1847. — Potlej dva visoko cena pretresa v Dunajskih letnikih (Jahrbiicher), pervega o primerovajočej slovnici Rop pa, drugega v evangelju Ostromirskem.
Opomniti moramo še imenitne knige: Lehre iiberdieAIt-slovenischeConjugation, ktero je cesarska Akademija znanstev natisnuti dala.
Ravno zdaj smo od njega slovnico staroslo-venskega jezika prejeli, in y nekterih tednih dobimo staro-slovensko berilo inglasovje (Lautlehre) tega narečja, ki bode dolgočutjeni, davno že gojeni želji zadostilo.	Br. D.
H. ratkocasn i ca.
Lobliches Bez Obkeit zu Schneeberg
Wird gehorsamest untersucht, nacli ausge-stellten Zeitungen fiir einen Gemeindediener ,"ob schon ein Solcher sich befunden liat oder nicht, ob ein Oben benannter noch nicht bereitet ist, so wun-sche ich, J. J. ein Abschitteter Militar zu Reifniz gebiirtig, jetzt mich schon AchtJahre als Gemein-dediener beim Bezirks Obrigkeit K ... zu befindet in dort befindlichen Dienst einzukommen, und dor, gehorsamest zu dienen.
Ich bitte also gehorsamst ein Lobliches Bez. Obkeit zu Schneeberg geruhe mir in Kiirze eine Antvvort zu ertheilen, ob moglich ware, mir den dort befindlichen Dienst zu erwiinschen.
K... am 17. Februar 1844.
J. J. Gemeindediener.
Nenavadne besede v prevdarek.
Plevka, je tudi žfvalica, večidel rudečkastih perutničič, na kterih večidel je po sedem černihpičič.
Pop kar, tak nož, ene same kline, zapera-vennožiček, ki ga na kmetih rabijo, da korun z njint lušijo: mu tudi pravijo škerbec.
Predene, tak plevel, ki med lanom rase, in se krog njega povija.
Plena.
Pasančki, pasanci, taki čmerlji, ki imajo rumene pase.v
Penj. Če se pri stručanji o veliki noči postavim, mojemu pirliu peta ubije, tvojemu pa špica-lja, se pravi, da je penj; penj se je naredil; penj imava.
Pestač. Znano je, da grejo dekleta navadno po noči lan zgrinjat. Z dekleti pa grejo večidel tudi fantini, ki, ali dekletam (zgrinjaskaiii) svetijo, če je tarna, ali pa druje burke vganjajo. Ti fantini so pestači.