t Cesar Franc Jožef I. Naš ljubljcni vlailar je umrl dno 21. novembra 1916. ob 9. uri zvečer v cesarskem gradu Schon-brtinnu pri Dunaju. Vsi avstrijski narodi jokajo neutolažljive žalosti ob grobu svojega predobrega in velikega cesarja! Med temi žalujočimi narodi stoji tudi naš slovenski narod, stoji tudi naša slo-veuska mladina, saj nas je pokojni cesar objemal i. isto ljubeznijo, kakor vse ostale svoje podložnike! Ob raznih veselih i« žalostnih prilikah smo se vseli sedemnajst let, kar izhaja naš nZvonček", z besedo in podobo spominjali svojega preblagega vladarja. Z bolesti polnim srcem se ga spomi-njamo tudi danes, kličoč v imenu vse slovenske raladine: Nemiuljiva slava spominu Njega Veličanstva cesaija Franca Jožefa I. Cesar Franc Jožef I. 18. VIII. 1830. — 2. JUI. 1848. — 21. Jll. 1916. ^^^^^^^^^^^^^^ isti čas, ko je naš blagopo-^^^^^^L*^^^^^^^ kojni cesar Franc Jožef I. G\t XJ)/ nerau počitku, je glasom JjBf-mP//^ zakonitih doloeil in ded- J0@mMm* $k <^A nega prava zasedel prestol IffMB^Ktp^^^B^- slavnih vladarjev iz rodo- Jr^Hj^^^fet vine Habsburško-lotarinške \ ¦^sP*"Bb^^ na^ Prest°'onas'ed)iik nad- >T^8~^^^f vojvoda Karel Franc Jožef, cesar Karel I. Naš sedanji cesar je^sin nadvojvode Otona, ki je umil dne 2. novembra 1906, in nadvojvodinje Marije Josipine. Rojen je bil dne 17. avgusta 1887. Cesarica Elizabeta je bila, kakor znano, dne 10. sep-tembra 1898. umorjena v Ženevi v Švici. Od tega žalostnega dne nismo iraeli v naši monarhiji cesarice. Sedaj je pa zasedla prestol avstrijskih vladaric prejasna soproga našega vladarja Nje Veličanstvo cesarica Cita. Rojena je bila kot princezinja Parmska dne 9. maja 1892., poročena pa dne 21. oktobra 1911. Visokih staršev, ki zdaj vladata avstrijskim in ogrskim narodom. prvorojeni sin nadvojvoda je sedaj naš prestolonaslednik Franc Jožef Oton. Rojen je bil dne 20. decembra 1912. Slovenska"mladina, prešinjena ljubezni in zvestobe, se vdano klanja Njegovemu Veličanstvu in Njegovi prejasnicesarski rodovini! Hrib se omaja in hrast — zvestoba Slovencev ne gane! Veličanstvu Francu Jožefu I. v poslednji pozdrav. Odšel si na skrivnostno pot — tja doli k slavnim dedom ; /fig^ a dasi skrit pogtedom, ^sen rvn Ti razodet si nam povsod : Cl7 ^- ^ Na zemlji tu in tam y vsemiru ^- naš toži glas . . . Počivaj v miru 1 Odšel si zmagovlt junak, ovenčan z zarjo slave, za Tabo vrh višave drug duhu našemu — oblak — beži ihte, tožeč v vsemiru, rosi sotz6 ¦ . . PoČivaj v miru I Odšel si v kraj, kjer ni bodfc, kjer foli hrup ugaša, kjer večno nova čaša Ti radost diha v cvetje Mc. - A duh pa naš ihti v vsemiru, rosi solz^ . . . Počtvaj v miru t Zvestobo dihnil nam Triglav, Ijubezen dala Sava; rtj| mi deca Tvoja zdrava fcj| L2J v stovo Ti klicemo pozdrav! ISJ A duh uŽatjen naš v vsemiru solzi, ihti . . . PoČivaj v miru I Fran Žgur. Veličanstvu cesarju Karlu. Medtem, ko vrag srdit, ohol napada iast nam vredno, /gL. zasedel jasni si prestol, ^gv ryi vzel v roko žezlo dedno. — Vy) ^+s Naš klic med bojni gre vihar : ^^ Bog s Tabo, svetli naš vladar I Tl soloce naše — pred Teboj vihrajo nam zastave, za rod TvoJ jasni gremo v boj po venec stare slave ; a če nas bojni stre vihar, umrit za Te smo, vtadarl Na nebu našem solnce — Ti, a zvezda — cesarica, last Tvoja naša srčna kri in Tvoja ta desnica; za rod Tvoj svetli zdaj, vsekdar tja v bojni planemo vtharl Naj le grozi sovrag srdit, naj le bobne topovi — fČS\ zat6, za jasne krone svit rQi ISl umiramo sinovi. — Ivl Pojoč naprej — nazaj nikdar — Bog živi, Jasni Te vtadar! Fran Žgur