URN_NBN_SI_DOC-88UZCG1K

BIBLIOTEKAR’. Ežemesjačnyj žur- nal teorii i praktiki bibliotečnogo dela. Organ Ministerstva kultury RSFSR. Izdaetsja s 1923. g. Moskva 1963. 81. [cir.l Tudi jubilejni štirideseti letnik »Bibliotekarja« ima že tradicionalno aktivistično in propagandno vsebino. Vse od leta 1923, ko je pod uredni­ štvom N. K. Krupske, enega izmed utemeljiteljev sovjetskega bibliotekar- stva, izšla prva številka »Rdečega bi­ bliotekarja« (list se je tako imenoval do 1. 1946), je »Bibliotekar« nekakšna kronika ruskega knjižničarstva. Zato ni nič čudnega, če jubilejni članek z značilnim naslovom »V tesni zvezi z življenjem« daje ne samo pregled na­ log, ki jih je opravljala ta revija, am­ pak tudi pregled celotnega razvoja knjižnic v Sovjetski zvezi. Ob tej pri­ ložnosti izvemo, da je danes v SSSR okrog 400 000 knjižnic s ca. dvema mi­ lijardama zvezkov. Samo fond ljud­ skih knjižnic se je v primerjavi z le­ tom 1913 povečal za več kot 90-krat. V omenjenem članku skuša avtor kri­ tično obdelati tudi pomanjkljive stra­ ni revije, predvsem razmeroma majh­ no število teoretičnih razprav. To po­ manjkljivost, ki je iz leta v leto bolj pereča, opravičuje s premajhno zain­ teresiranostjo znanstvenih knjižnic za to revijo in z množičnim značajem revije ter obljublja v prihodnje pre­ cej sprememb. Te so nujne, saj se je »Bibliotekar« v sedanji obliki pre­ živel. 2e sama ureditev lista je preveč enolična in šablonska. Taka je tudi večina člankov, ki poleg tega bolehajo še za patetiko, retoriko ter obiljem danes nepotrebnih parol in citatov. V porevolucijskih letih in še precej časa potem je bil tak koncept revije nujen in tudi edino mogoč, saj je bilo treba bibliotekarstvo v SZ graditi pravza­ prav iz temeljev in iz priložnostnih ljubiteljev knjig rekrutirati prve bi­ bliotekarje, ki jim je bila praksa edi­ na priprava za poklic. Danes pa je bo­ jazen, da bi »Bibliotekar« zaradi več­ jega števila strokovnih člankov izgubil vlogo »množičnega bibliotekarskega lista«, popolnoma neutemeljena in sa­ mo škodljiva, saj je zaradi tega mar­ sikateri bibliotekar v provinci, ki mu je ta list edina dostopna knjižničarska revija, prikrajšan za strokovno izpo­ polnjevanje. V vsem letniku je najbolj zanimiva rubrika »Bralec nadaljuje s pogovo­ rom«, v kateri sovjetski bibliotekarji izmenjujejo med seboj svoje izkuš­ nje in kjer se na podlagi čestokrat diametralno nasprotnih mnenj izkri­ stalizira dokončna sodba o najbolj pe­ rečih problemih ruskega knjižničar­ stva. V tej rubriki se nadaljuje že le­ ta 1962 načeti problem šolanja ruskih bibliotekarjev (I. Astahov: Bibliote­ kar, ne pa diletant; O višjem biblio­ tekarskem izobraževanju), centralni problem tega letnika pa je vprašanje katalogov, kateremu je posvečena cela serija člankov. Tu najdemo po­ samezne članke o abecednih in siste­ matskih katalogih, o tem, kakšni ka­ talogi so najbolj funkcionalni v posa­ meznih tipih knjižnic. Največ prosto­ ra pa je odmerjeno posameznim pred­ logom, kako izpopolniti in obnoviti zastarele in neprimerne kataloge v ve­ liki večini ljudskih knjižnic. Te kata­ loge je delalo mnogo različnih knjiž­ ničarjev, vsak po svojih močeh in 5 —»Knjižnica 1964« 65