Ventil 5 / 2021 • Letnik 27 291 BESEDA UREDNIŠTVA Zaupanje je slovenska beseda s širokim pomenom. Lahko zapišemo, da je zaupanje verovanje ali pre- pričanje v nekaj, v neko osebo ali neko institucijo ali ustanovo ali pa v neka pravila. Poznamo popolno zaupanje, delno zaupanje in nezaupanje. Večina lju- di zdaj zaupa zgodovini, znanosti, tehniki, tradiciji in podobno. Večina ljudi verjame, da so obstajali Rim- sko cesarstvo, Napoleon, Avstro-Ogrska monarhija, Hitler, in podobno. Kljub temu, da ljudje tega niso doživeli, verjamejo in zaupajo zgodovinarjem. Je pa tudi res, da se je marsikateri del zgodovine pisal nekoliko prikrojeno, odvisno od piscev zgodovine in od trenutne oblasti. Toda bistva vedno ostajajo. Resnica je samo ena. Podobno je z znanostjo. Zdaj nihče več ne trdi, da je zemlja ploščata, da se Sonce vrti okoli Zemlje. Ali pa, da je Zemlja edini planet v tem osončju, da je osončje samo eno itd. Enako lahko zapišemo za tehniko. Ljudje zaupajo strojem kljub temu, da se kvarijo. Nikogar ne po- znam, ki bi rekel: »Pokvaril se mi je pralni stroj in ga nočem več imeti«. Ali pa, da ima pomivalni stroj čipe, ki preko posode, ki jo v njem pomivam in v ka- teri kuham, lahko pridejo v hrano in v moje telo. In da me zaradi tega čipa nekdo stalno spremlja. Prav enako je s hrano. Večina ljudi zaupa hrani, ki jo kupi- mo v trgovini. Skoraj nihče ne podvomi v sestavine kruha ali na primer hrenovk, raznih klobas, nama- zov, prelivov itd. Pa pogosto slišimo, da je ta in ta hrana škodljiva ali pokvarjena oziroma neprimerna in jo je treba vzeti iz prodaje. Poglejmo še prometna pravila. Večina ljudi jih spo- štuje in jim zaupa, vozijo po desni, večina upošteva omejitve hitrosti, pripenjajo si varnosti pas, se pred rdečo lučjo pred križiščem ustavijo, ne glede na to, da se lahko v zadnji del stoječega vozila nekdo za- leti. Tudi to se v praksi dogaja, pa se ljudje še ve- dno ustavljamo pred rdečo lučjo. Lahko bi še našteval razna področja, kjer obstaja med ljudmi veliko zaupanje, kljub temu, da se po- gosto pojavi dvom. Zaupanja pa nikakor ne sme za- menjati naivnost. Zakaj obstaja pri nas tako množično nezaupanje v cepljenje proti covidu-19? Zakaj tako množična tr- ditev, da virus covid-19 ne obstaja? So tudi taki, ki so to bolezen preboleli, pa trdijo, da virusa ni. Zakaj dvomijo v cepivo, ne dvomijo pa v hrenovke? Kljub temu, da vemo, da cepiva razvijajo in proizvajajo ljudje z vsaj desetletnim zahtevnim študijem in da za izdelavo hrenovk ni potrebnega posebnega uni- verzitetnega znanja. Zakaj se je na Danskem, Portugalskem in v števil- nih razvitih državah cepilo skoraj 90 % državljanov? Zakaj se je pri nas cepilo le 50 % državljanov, na Hrvaškem 40 % in v Bolgariji le 20 %? Zakaj se je pri nas v bolnišnicah cepilo 90 % zdravnikov, 60 % me- dicinskih sester in le 20 % strežnic? Ali pa, zakaj je cepljenih 80 % študentov fizike in le 20 % študentov družboslovja? To so vprašanja, na katera bi morali odgovoriti psi- hoterapevti, psihologi in celo psihiatri. Ali lahko iz zapisa sklepamo, da bolj izobraženi lju- dje bolj zaupajo od neizobraženih? Ali tisti, ki se no- čejo cepiti, ne zaupajo tudi drugim dosežkom mo- derne znanosti? Ali ti ljudje kdaj podvomijo v hrano, ki jo kupijo, ali v avtomobile, ki jih vozijo, ali v stroje, ki jih vsak dan uporabljajo v svojem stanovanju? Prav gotovo je zaupanje družben pojav, povezan s številnimi dejavniki. Tu lahko zapišemo, da je na zaupanje možno vplivati z ozaveščanjem in pravil- nim informiranjem prebivalstva. To možnost imajo mediji in druga sredstva javnega obveščanja. Lahko tudi zapišemo, da je bilo pri nas od prvih okužb s covidom-19 premalo narejeno v smeri zaupanja v cepivo. Številne oddaje na televizijah, številni članki v revijah so dajali enako težo zagovornikom ceplje- nja kot anticepilcem. Ali bi morali snovalci teh oddaj za to tudi odgovar- jati? Po mojem da. Tehnik, inženir in naravoslovec mora zaupati zna- nosti in rezultatom predhodnih raziskav, če želi priti do zanesljivih novih rezultatov. Seveda, mi bo kdo oporekal, češ, tudi v znanosti in na področju tehni- ke in naravoslovja so bile napačne odločitve, ki so veljale več let ali celo desetletij. Toda resnica se je s časom pokazala in obveljala. Kako lahko deluje inženir oziroma snovalec novega proizvoda, stroja ali naprave, če v celoti ne zaupa materialom in drugim strojnim elementom, ki jih dobi na trgu in jih potrebuje za vgradnjo? Ali pa, če ne zaupa svojim sodelavcem. Kako deluje timsko delo, če ni zaupanja? Po moji oceni ne more delo- vati. Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k tr ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr oiz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn ih znamk in r a z l ičn ih ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or ju, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri n je go v e m o sebnem d ohod k u. Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da mora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dolo č e ni s trank i razli- ko p ok r it i iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n s k i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m or al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k t r ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o dgo v or n os ti . Tudi pri osebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o s l e d ičn o za sla b o p osl o van je pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in s p os o b ni , ne n os ijo nobene o dgo v or n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih delo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e bni m doho d k om in p o gos t o k r at man j s p os o b ni v inte l i g e ntn e m sm isl u n os ijo ve čj o o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v išj e m p olo ž aju si , m a njš a je t vo j a o dgo v or n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne mor e m e r i ti . K ak šn o o d go v o r n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fesor j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v os n o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v osn o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v os n o v ni š o li z n e o d go v o r ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v os n o v ni šol i, je p r a k tičn o nemog oč e p opra v iti. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je mo š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o d go v o r n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i ped ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fesor j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc ena š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fesor j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z apo s len pr o fesor , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fesor o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žiti, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us m e r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? Zaupanje